IV. Enotna šola po svoji vzgojni zahtevi, iiferencirana po kulturni in goispodarski >otrebi — to mi je bilo vodilo, ko sem na- i*ejal maksimalni načrt za naše šolstvo. Poudairjam: m a k s i m a 1 n i, zakaj brez .ega pristavka se kdo pomHovalno na- ^ineje meni idealistu, ki nastavlija teorije :a preosnovo. ko nimamo marsikje niti kaj preosnavljati. A min&nja sem. da so mi- .iinami načrti mogoči le na podlagi mak- iimalnih, da pa morejo razvojni poitek deje jasno pckazati edioiole. ti. Sic&r pa: \li mora biti novo poslopoe, ki ga hočemo rra-di-ti, prav tako ozko in tesno kakor je itaro, ki ga zapuščamo? Prioibčeni načrt obsega le ustroj i o 1 s t v a kot mal donesek za razgovor i splošneimu načrtu preustrojiitve našega solstva. A. N a č e 1 o: Narodna šola. B. Ustroj. I. Štiriletna splošna ljudska šola (niižja itopTila od 6.-9. leta). II. Štiriletna spložna ljudska šola (viša stopnja od 10.—14. leta): a) za manj nadarjene v srraslu damašijih štirih višjih stopinj osemrazrednic i >osebnim poiudarkam stvarnofoTrruiln: jtrani pouka; b) za nadarjenejše v smislu današnjil iieščanskih šol, kjer nastopa poleg stvar iotfo.rmalne strani pouka pouk v realiai '•cct strokah. III. Strokovni nastavek na II., otove zen za vse učence, ki s-e ne odločijo za jnanstveni nastavek pod V: a) obče nadaljevalne (kmetijske (zr leklioe gospodinjske), obrtne, trgovske .trokovne šole, v kaiterih se poleg strocovnega pouka poitaga važncst tudi na na laljevanje splošne izobraženosti. Pri O'b siku teh nadaljevalnih šol se uče;nci stro:oivno vežbajo praktično dcima, pri rokc lelcu, obrtniku, trgovcu. To šolo pohajar, si učenci po dovršitvi II. a), lahko \r /sto-pajo vanjo tudi omi, ki so doivršili II. b 7e se hočejo takoj posvetiti praktioneiir 'vljenju; drugače je tem cdmerjen od delek b) nadaljevalne (kmetijske ..., uiiietliške) strokovne šole, v katerih se polaga nosebna važnost pouka na stroko. Van.7 v-stcpajo lahko tudi učenci iz II. a), čc so se poznejc izkazali v razvoju ter so ob;sikovali vsaj 4. razred šole II. b). Prestop iz III. a) v III. b) m »mejen. IV. Strokovni nastavek za III. b): višje (kmetjjske ...) strokovne šole. V. Znanstveni nastavek na II.: Obisk srednjih šol je šestleten, vstap vanje Oimogiočen po učiteljevi presoji učemčevih zmožnosti (za dcčke in deklice) iz II. a) ui II. b) Ustroj srednje šole je: a) triletna skupna realna giimnazija (niižja skupima); b) višja skupina deli učence po zmožnoistih in nagnenju: a) v humanistlčno skupino, b) v realno skupkio, c) v pedagoško skupimo,1) ki je namenjena anainstveni in strokavni izabrazbi učiteljev šol I.—III. VI. Viisoke šole: a) vse današnje fakultete (znanstvene in strokovne); b) posebni dveletn-i pedagoški oddelek, neoibvezen za nadaljno znansiveno in strokovno izobrazbo absolventoy V. b, in sicer: eno leto v svrho- poglobitve znanstvene pisiholo'gije in vzgojeslovja (posebra predmeta: poiizkusna psihcloigija in pedagogike); eno leto je., določeino praktičnim vajam. Ta oddelek visoke šole je natn.enjen neoibvezno učiteliskim kanddatoim za II., jibvezen učiteljskim kandidatoim za III. Nadaljni izobrazbi učiteljem šol I. i.n II. služijo posebni brezplaoni vseučiliški "ečay'i na tem pedagoškem O'ddelku, katerih abisk se zmožnejšiim učiteljem olahko5a s posebnimi subvenciami. Dejal sem že, da je ta načrt šo-lskega jstroja priobčen kot maksimalen, o nje^oivi itzvršitvi naj scdijo činitelji, ki so prvi jciklicani skrbeti za narodoiv dobrobit, t. j. larodova zakcmodalna konstitucija .A boiisi načrt maksimalen ali mdnimalen, za istroj naš&ga šolstva morajo biti mercdajia načela, ki sem jih priobčil na drugcm m&stu v tem listu. Zlasti enotna narodna . zgoja v šoili je po ten naceun izveuljiva, zvedljiv pa tudi načrt pouka, zakaj našernu narod.nemu šolstvu ne nalaga težkoč jocialna razorano&t, kakor je to pri velicih narodih. Saj nam je socialno-politično /azločevati le agrarce, industrijalce in nestno ozračje, ki pa se ne ločijo stroigo, cer niniamo ne veleagrarcev, ne veleindu;trijcev in ne velikonieščahov. To nam ne jrovzroča razrednih bojev (v velikem obsegu) in nam ustvarja lažjo narodno enotlost v posameznostih kakoT tudi v celo^upnosti. Pavel Flere.