Naročnina mesečno 25 Din. ea inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <H> Din. za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi 0L6/III

VENEC
Ček. račun: Ljubljana šL 10.6^0 ia 10.3*9 za tnserate; Sarajevo štv. 7">65. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
U p r a v h : Kopitarjeva 6, telefon 2M9?
Telefoni uredništva: dnevna složba 205« — močna 2996, 2994 la 205»
Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka la dneva po praznika
BI
Nova polnost časov
Na splošno moremo reči, da je evropska civilizacija prodrla dandanes že do skrajnih puščav in v najbolj oddaljene pragozdove naše zemlje. Mogočni narodi, ki so tesočletja snivali v polsnu, se dramijo, vstajajo in se pričenjajo zavedati samega sebe. Veliki azijski narodi, kakor Kitajci uli Indci, so v mrzličnem vrenju, ki je zaenkrat še nagonsko, nejasno in neurejeno, kakor predznaki pomladnega prebujenja, a je zato tem silnejše, tem naravnejše in tem boli darežljivo. Evropejci se ne zavedamo vsak čas pomena, ki ga bo za bodoči razvoj svetovne zgodovine imelo vstajenje daljnega Vzhoda. Politična nadoblast Evrope, ki je vtisnila svoj pečat novemu veku, je že davino dosegla svoj višek. Politična podoba zemlje si v naglih sunkih nadeva drugo lice in ni mogoče več dvomiti, da bodo bodoča desetletja razvoj v nakazani smeri z veliko naglico pospešila in dokončala morda zopet za dobo dolgih stoletij.
Politična aadoiblast Zapada nad Vzhodom gre h koncu. Toda vsi znaki so tu, da bo nad-moč zapadne kulture ostala. Višja kultura Evrope postaja svetovna kultura, čeprav si v slehernem narodu privzema nekaj svojskih nacionalnih in krajevnih potez. Duh Grčije, Rima iti Evrope zmaguje nad duhom Vzhoda. Naj-prvo ined Japonci, nato med Indci, Kitajci in povsod po svetu, številni narodi, tudi takšni med njimi, ki posedajo prastaro lastno kulturo, segajo z mladostno neučakanostjo po pridobitvah in dobrinah evropske kulture in civilizacije. Tudi tisti, ki bi se ji hoteli ustaviti, podlegajo vedno bolj njenemu nadmočnemu vplivu. Vstaja torej nova »polnost časov«, kakor vselej na osnovnih preokretnicah svetovne zgodovine.
Za evropskega zapaclnjaka, ki ni saino civiliziran in kultivirain, temveč tudi religiozen in krščanski, se oib tem presnavljanju svetov poraja tesno, skrbi polno vprašanje: Ali se tudi krščanstvo zaveda dalekosežnega pomena nastopajočega časa? Kajti kultura zapada je v svojem jedru krščanska, ker klije iz temeljev krščanskega razodetja in njegovega nauka o Bogu, družbi, človeku, posmrtnem življenju ... Ali bodo narodi, ki bodo v naslednjih dobah stopili kot odločujoči činitelji na svetovno po-zornico in na njej za dolge dobe odločevali, prežeti tudi krščanskega duha, njegove religiozne etike in morale, ali pa bodo le od Zapada civilizirani barbari, po svoji duši in srcu pa na enaki stopnji kakor so bili predkrščanski narodi?
Ako je kdo, ki se zaveda važnosti tega vprašanja, potem je to gotovo boljševizem. Boljševizem je bistro pregledal sodoibni zgodovinski obrat in storil vse, da se z njim okoristi. Vidi razmah zapadne kulture, vidi tudi nevarnost, ki jo zapadina krščanska kultura za njega pomenja. S svojim popolnim materializmom je ubil krščanstvo na ruskih tleh ali ga je vsaj skušal ubiti. Istočasno pa se mrzlično prizadeva, da ga ubije tudi med drugimi narodi, da iztrebi misel na Boga posebej še med tistimi narodi, ki jih še ni obsvetila luč krščanske vere. Zato vidimo agente boljševzima, kako hite med Kitajce, v Indijo, v črno Afriko, najdemo jih kot organizatorje revolucij v Južni Ameriki in povsod po svetu. Narodom, ki žive še v primitivnih razmerah, z mogočno kretnjo prinašajo izključno gospodarsko tehniko in jim na rafiniran način s svojim brezbožnim materializmom ubijajo zadnjo versko dedščino, ki jo je imel v prastanju človek, pa čeprav v izmaličenih oblikah malikovalstva. Ubijajo mu dušo, ki je po naravi krščanska, uničujejo osebnost in družino in razkrajajo s svojo brezobzirno propagando tudi narodne prvine in tradicije.
Ekspanzivna sila boljševizma kot novodobne materialistične »religije« se v zgodovini more primerjati morda edinole z udarno silo islama. Toda islam-u se je pred 1000 leti uprla krščanska Evropa, enotna, organizirana v kato-lišiki Cerkvi, pod vodstvom papežev. Kaj pa proti brezbožnemu in materialističnemu boljševizmu? Evropa XX. stoletja ima svojega največjega izdajalca v svobodomiselstvu in brez-boštvu, ki je sploh oče boljševizma in na vseh njegovih potih njegov najzvestejši zaveznik. Boljševiške brezbožniške organizacije delujejo roko v roki z evropskim svobodomiselstvom, ki je pravcati parazit na krščanski kulturi, živi le od njenih vrednot in jib istočasno razjeda, ničesar ne ustvarja, ampak se hrani izključno od opozicije in negacije. Ne mislimo tu na tiste svobolomislece, ki služijo skupnosti, pa čeprav čisto človeškim idealom, ampak imamo pred očmi <.no svobodomiselstvo, ki je prežeto sovraštva do vsega verskega in nadnaravnega in v katerem se sovraštvo proti Bogu in krščanski kulturi kosa edinole še s korupcijo in demagogijo. V tej zvezi moramo misliti tudi na orno gnilo Evrcpo, ki v svojem malikovanju pred sirovo silo razpreda nov mrak barbarstva nad Zapadom, tepta večno božjo podobo v človeku, živi od nacionalnih in razrednih hujskarij, sovraštva in vojne industrije, »osrečuje« z vsemi temi dobrinami tudi neevropske narode ter se ne bi pomišljala, spraviti jih na isti rob propada, na kaiert-m mi sami stojimo. Velik del »krščanske« Evrope je podoben Jeruzalemu, kakor je bil v tistih dneh, ko so ga obiskali Modri z Vzhodu in se jim je zvezda skrila. Vladal je nad njim Herod, ki je bil morilec, zakonolo-mec, kralj zgolj človeške suverenosti, malik, ki ni ob sebi trpel Boga, da bi se ljudje pred njim upogibali, tiran, ki je hotel tudi nosilce religije in znanosti podrediti svoji osebni ča-stihlepnosti. V takem ozračju je celo Modrim zatemnela zvezda im se jim ni preje prikazala, dokler niso zapustili nesrečnega kraja.
Očividno je borba krščanstva proti organiziranemu brezboštvu v takih razmerah zelo težavna. Toda, kdaj v zgodovini je pa bil položaj Cerkve rožnat? Zato tudi dandanes ne klone, ampak je tudi ona šla pogumno v boj za duše. Posebno zadnje desetletje se je misijonsko delovanje silno razmahnilo. Tudi katolicizem se zavedo odločilne ure. Desettisoči najbolj pogumnih in najbolj gorečih duhovnikov in laji-
Za „ureditev" podonavskih vprašanj
Glavoboli rimskega sestanka
Laval je zašel v meglo intrig
Rim, 5. jan. c. Laval je danes zjutraj takoj začel z delom. Odšel je takoj v palačo Venezio, kjer je imel prvi sestanek z Mussolinijem, ki je trajal nad dve uri. Na tem prvem sestanku je prišlo samo do izmenjave misli in je biil pretresen ves evropski položaj. Opaženo je bilo zelo, da je bil ie ta sestanek daljši, nego se je pričakovalo. Ta sestanek bi moral biti krajši in bi moral nato Laval takoj obiskati italijansko zunanje ministrstvo in se tam sestati s Suvichem in že danes zaključiti tako zvani afriški del pogajanj. Ker pa Lavala ni bilo, je Suvich takoj povabil francoske goste v afriški oddelek italijanskega zunanjega ministrstva in tam otvoril fran eos ko-ita 1 i j a neko afriško konferenco.
Al risba posvetovanja
Ko je Laval izvedel za otvoritev afriške konference, se je od Mussolinija odpeljal v francosko poslaništvo isn se tam pripravil za sprejem pri italijanskem kralju na Kvirinalu. Laval ee je odpeljal na Kvirinal ob dvanajstih in bil takoj sprejet v sJavnostno avdienco od kralja. Avdienci je prisostvovala tudi italijanska kraljica. Po avdienci je kralj povabil Lavala na kosilo, kateremu je prisostvoval tudi Mussolini z državnimi podtajniki. Pri kosilu je bila tudi vsa francoska delegacija in pa vsi člani dvora in kraljeve in kraljičine vojaške hiše.
Po tem kosilu je Laval odšel na grob neznanega junaka in tam položil venec. Odtod je odšel
Lavala in na tem sestanku bo padla odločitev. Jutri bodo sprejete samo osnove pogodbe, ki bodo pred objavo sporočene vsem pristojnim vladam.
Težavna zdravica
Ko je Lavail ob 19 končal s sprejemom francoske kolonije v Rimu, se je podal v hotel »Exoel-eiar«, kjer je izvršil zadnje popravke v svojem govoru, ki ga bo imel nocoj kot odgovor na Mussoli-nijevo zdravico pri slavnostni večerji. Izgleda, da je Lavalu priprava tega govora precej težavna, ker je imel že v Parizu pripravljen govor, ki ga pa po današnjih pripravljalnih posvetovanjih še ne more izreči. Zato se v krogih francoske delegacijo po-nd&rja, da bo oslal Laval v svoji zdravici le pri splošnostih in se spomnil francosko-italijanskih junaštev iz svetovne vojne, izrekel spominske besede Louisa Barthouja in se nato obrnil k Mussoli-niju, v katerem bo pozdravil velikega patriota, ki prav zaradi svojega patriotizma mora biti veliki tvorec miru.
Ničesar ne poročajte!
Kakor zmeraj, tako ee je tudi topot razvilo okoli današnjega trenotnega zastoja v pogajanjih vse polno intrig in domnev. Prvi so prihiteli nad Lavala časnikarji, ki so takoj po 19 napolnili veliki rdeči salon v prvem nadstropju hotela »Ex-celsior«. Laval se je zelo nerad podal mednje in jim je že pri vstopu v dvorano izjavil, da ne bo podal
kraljev. Nato se je odpeljal v francosko poslaništvo, kjer je ob 18.30 sprejel francosko kolonijo v Rimu. Zvečer je priredil Muesolini svečano večerjo, ki se je začela ob 20.30 v palači Venezia. Po večerji bo velika recepcija.
na Kapitol in se poklonil pred grobovi italijanskih j niti najmanjše izjave. Obrnil se je k časnikarjem
,.—i:... ---... i:„i .. t------.1-----> — jn jjm smej€ rekel: »Niti tega ne smete zapisati,
da imam zadovoljen obraz.«
Afriški sporazum dosežen
Kakor se izve iz krogov italijanskega zunanjega ministrstva, je bil danes dosežen tako zvani afriški sporazum, ki obsega ureditev vprašanja italijanskih naseljencev v Tuniziji in spremembo meja v Libiji in Somaliji. Najbolj težavno in najbolj kočljivo pa je vprašanje tako zvanega podonavskega sporazuma.
Se vedno nejasnost
Kakor se izrve, danes še rai prišlo do popolnega razjasnjenja. Zato bodo tehnika pogajanj še vso noč obravnavali ves problem sporazuma. Jutri dopoldne ob desetih bo spirejel Mussolini ponovno
Skozi rimski dim se svila
Male podonavske države ne bodo zadavile same sebe
m •
Kar tiče vsebine dogovora med Mussolinijem in Lavalom, oziroma pogajanj, ki so danes pridno tekla, še ni mogoče govoriti o kakšni jasnosti. Reče se lahko samo toliko, da je vznemirjenje držav Male zveze in Balkanskega sporazuma nad razvojem pogajanj sicer upravičeno, a da še ni izrečena zadnja beseda.
„Skupni predlog" malim
Težine in seveda tudi nevarnost razgovorov med Mussolinijem in Lavalom leži v tem, da hočeta sestaviti nekak »skupni predlog« o ureditvi Podonavja, ki ga nameravata na to predložiti vsem interesiranim državam, to je Avstriji, njenim sosedam, Romuniji in morda tudi državam Balkanskega sporazuma, ter končno tudi še Poljski.
Kakšen bo ta »skupni predlog« Francije in Italije, so več ali manj jasno časopisi že poročali (»Slovenec« je o vsebini teh predlogov že včeraj in predvčerajšnjim izčrpno poročal, op. ured.). Italija, Nemčija, Francija, Češkoslovaška, Madjarska, Jugoslavija, Romunija in Poljska naj jamčijo za avstrijsko samostojnost. Ako bi se pa pred podpisom te pogodbe, ki naj bi bila gotova v dveh mesecih, kaj nevarnega v Avstriji dogajalo, bi se dotične države prej medsebojno posvetovale o ukrepih, ki so potrebni, da se Avstrija ohrani. To bi bilo eno. Drugo, kar naj vsebuje imenovani »skupni predlog«, ki bo prišel iz Rima, je, da se Avstrija in njene sosede obvežejo, da se ne bodo druga v druge notranje razmere vmešavale, da ne bi pod-
pirale revolucionarna gibanja, uporniških vlad ... Tretje, da se italijanski trikot, ki nosi v sebi jedro revizionizma, podaljša na druge države na Balkanu.
Odmik Francije
Zadnja beseda še ni izrečena in podonavske države se bodo lahko branile. Toda, kar je novega, kar je usodnega v dogodkih, ki se v Rimu razvijajo, je to, da bomo odslej imeli Francijo, ki jc zvesto stala ob strani Male zveze in Balkanskega sporazuma ter njune interese branila dosledno in
pogumno, naenkrat ob strani Italije, ker bosta prišli Francija in Italija skupno s svojimi »skupnimi predlogi« pred Podonavje in silili v njega, naj jih sprejme. Dozdaj sta si v Podonavju sta a nasproti načrt: Francija — Mala zveza — Balkanski sporazum, in načrt: Italija — Avstrija — Madjarska. Odshj pa bo fronta sledeča: skupni načrt Francije in Italije na eni, podonavske države na drugi strani. Nikakor se ni mogoče ubraniti vtisu, da smo v tej igri mnogo izgubili in da se je Francija od svoje postojanke odmaknila.
Res je, da bodo male podonavske države, ki so jih že dozdaj pridno obveščali o storjenih sklepih, po rimskem sestanku imele prilike dovolj, da
Male države nikakor ne bodo sprejele diktature velikih
povedo, če »skupni predlog« Italije in Francije sprejmejo ali ne. Toda ta svoboda je dejansko zelo omejena, ker razpolagajo velesile, ki so se naenkrat znašle skupaj, z mnogimi sredstvi, da trdovratnost malih, četudi bi bila upravičena, omehčajo.
Kaj nas najbolj skrbi?
V krogih Male zveze, ki v Rimu z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov, govorijo, da je odnesel Mussolini zmago v toliko, ker je Francijo odvezal od njenih zaveznic. Toda tudi v novem položaju se bodo male države branile.
Želje Jugoslavije
1.	Posebno, kar tiče Jugoslavije, je jasno, da še ni izrekla zadnje besede in da bo na »skupni predlog« Francije in Italije odgovorila, da ima v svoji pogodbi s Turčijo nekatere obveznosti, ki zahtevajo, da pride v razgovor tudi turška vlada, ker je bil Balkanski sporazum sklenjen zato, da odrine z Balkana italijanske vplive in bi izgledalo sedaj malo čudno, če bi isti Balkanski sporazum sprejel povabilo, naj napravi vesel obraz, ko se italijanski vplivi po drugi poti vračajo nazaj.
2.	Na drugi strani pa poudarjajo tukaj v jugoslovanskih krogih, da je sicer lepo in prav, če se jamči za nedotakljivost Avstrije, toda to jamstvo ne sme izgledati, kakor da je neke vrste i t a I i -j ans k o - jug o s 1 o v ans k a vojaška zveza proti Nemčiji, posebno, če Nemčija k tej jamstveni pogodbi ne bo pristopila.
3.	Nadalje pravijo, da imajo države Male zveze vzroka dovolj, da so nezadovoljne, ker »skupni predlogi« Italije in Francije nevarno vprašanje revizionizma strahopetno obidejo,
4. Slednjič, tudi to so tukaj poudarjali, imata Italija in Jugoslavija več točk, kjer je treba spraviti njuno zunanjo politiko v soglasje, n? samo v Avstriji. Tako je med drugim neobhodno potrebno, da se Italija in Jugoslavija obvežeta, da bosta skupno branili tudi neodvisnost Albanije, ker samo na ta način bo odstranjen eden najbolj nevarnih virov medsebojnih sporov na Bakanu. Iz dozdaj znanih »skupnih predlogov«, ki sta jih znosila skupaj Mussolini in Laval, pa nikakor ne sledi, da je Italija voljna opustiti misel na samovlast na Jadranu in na izključno nadzorstvo nad kraljevino Albanijo.
Malo upanja
Radovednost glede sporazuma je torej zelo velika. Toda, ako italijansko-francoski »skupni predlogi« niso bolj stvarni, kot o njih poroča časopisje in zasebni viri, je več kot gotovo, d a j ih n i t i v dveh, niti v več mesecih ne bodo mogle sprejeti male, sedaj osamljene podonavske države.
Z dunajske razgledne točke
Mussolini hoče vse, dali noče nič
V Avstriji ne verjamejo mnogo v uspeh rimskih mešetarenj
Dunaj, 4. januarja.
(Izvirno poročilo našega dopisnika)
Se nikoli nobeni diplomatski razgovori splošnega mednarodnega značaja niso bili tako zelo zaviti v meglo kakor razgovori, kj so se začeli danes med Mussolinijem in Lavalom v palači Venezia. Javnost se ne more niti v enem samem konkretnem vprašanju orientirati, kako je zamišljena njegova rešitev od francoskih im italijanskih diplomatov, ki eo se prvič po vojini vsedli skupaj za eno mizo, predstavljeni od najbolj odgovornih državnikov. Vse, kar tozadevno pišejo bodisi francoski, bodisi angleški listi, ali pa, kar se razširja z Dunaja in iz Budimpešte, je golo ugibanje in je gotovo samo eno: da je g. Mussolini vse svoje sile osredotočil okoli tega, da pridobi vodstvo francoske politike za skupno linijo obeh držav v evropskem vprašanju v celoti.
kov odhajajo leto za letom v prostrani svet, da barbarskim narodom ponesejo luč prave vere in krščanske omike. Tako se na neizmerni bojni črti, ki gre od vzhoda do zapada in od severa na jug ter objema ves svet, vrši orjaški dvoboj med vero in nevero, med lučjo in temo, med Krištom in Antikristom. Silna je moč organiziranega brezboštva in demonske so njene sile, porojene iz sovraštva in zaslepljenosti, toda ljubezen, verna udanost in požrtvovalnost božjih oznanjevalcev, ki jih podpira nadnaravna milost, jo premagujejo. Katoliška Cerkev kljub naporom njenih sovražnikov razveseljivo
raste, njen duh je nezlomljiv in vodi do vedno
' * '.P<........
rnagale!
novih triumfov. Peklenske sile je ne bodo pre-
Ob današnjem prazniku Gospodovega Raz-gla-šenja, ko je bilo učlovečenje božjega Sinu razodeto Modrim z Vzhoda in po njih vsem narodom zemlje, moramo umevno misliti v prvi vrsti na naš lasten slovenski narod, kateremu je že pred davnimi stoletji srečno vzšla betle-hemska zvezda prave vere. Naš rod je v teku 1000 let verno in zvesto čuval svoj verski zaklad in v zgodovini večkrat žrtvoval tudi svojo
kri in imetje, da si ga je ohranil. Zato nas tem bolj boli, da 6e danes onemu delu našega naroda, ki je ostal pod Italijo, delajo težave pri češčenju Boga v materinem jeziku, in to ne le od strani fašistične države, ki v svojem nacionalističnem egoizmu in napuhu odreka jezikovno enakopravnost fn svobodo svojim narodnim manjšinam, ampak stavijo se ovire tudi od strani nekaterih služabnikov tiste vesoljne katoliške Cerkve, ki je od svojega božjega Ustanovitelja dobila naročilo, naj oznanja vero vsem narodom v njihovih jezikih in ki dosledno temu tudi zahteva, da se misijonar med Kitajci priuči kitajskega jezika in misijonar med afriškimi zamorci njihovih domačih narečij. Kot kulturen in krščanski narod, ki ima kakor vsak drug rod pod soncem naravno pravico, da v svojem jeziku bere Ln posluša božjo besedo in v njem izraža tudi svoje religiozno čustvovanje, moramo proti razmeram v našem Pri-morju [X>d Italijo prav ob tej priliki glasno protestirati in posto|mnje s Slovenci tako od strani političnih oblasti, kakor od strani enega dela cerkvenih oblasti označiti pred cclim svetom za aekulturao in actkrščauskol Driu.
Vstajenje pakta štirih
V kakšnem smislu gredo ta prizadevanja, nam ra-zkriva oficiozen komunike v italijanskih listih, inspiriran od vladnega tiskovnega urada, v katerem oitamo za vrsticami popolnoma jasno za tistega, ki zina za njimi brati, da Mussolini ne ieli nobenih preveč konkretnih zagotovil, jamstev in obvez, ki bi politiko Italije prisilile v čisto določen kolovoz, posebno ne, kar se tiče Jugoslavije in držav Male zveze sploh. Tudi Mussolini na noben način noče zapreti italijanski politiki miti nazaj k njenim dosedanjim smernicam v srednji Evropi, ako bi se t« pokazalo za potrebno. Zato fašistični tisk venomer ob Lavalovom obisku naglasa »elastičnost, prilagodljivost in dinamičnost«, ki da jo potrebna v evropski politiki in katera je seveda v prvi vrsti potrebna Mussoliniju. Italija si želi v Evropi sodelovanja štirih velesil; ker pa, kakor je danes že čisto jasno, Nemčija absolulno ne bo pristopila k paktu, ki se ho predvidoma v Rimu sklenil. se zadovoljuje s sodelovanjem treh vrles 1, o katerih ieli, da bi so z Italijo sporazumele glede generalne linije evropske politike, od katere naj bi se pa malo države, s čimer jc mišljena seveda v prvi vrsti Mala zveza, kolikor mogoče držale oh strani. V tako zvani donavski kotlini bi bil Italij'' seveda zelo ljub sporazum, ki bi olajšal gospodarsko obnovo in politično pomirjenje. vendar pa v tem oziru absolutno odklanja vodilno vlogo državam Male zveze ter celo ne želi preinlimnega sodelovanja med Malo zvezo na eni ter Avstrijo in Madjarsko na drugi strani in ji jc pri tej stvar1' najbolj napoti Romunija. Z drugo besedo, Mussolini hoče. da bi bila os, okoli katere naj bi se politika sodelovanja v srednji Evropi vrtela, znana trozveza Italija-Avstrija-Madjarska.
Pošast revizionizma
To je torej razpoloženje, ki ga je našel Laval s svojimi pomočniki v Rimu, in nihče ne ve, ali ga je to razpoloženje kaj presenetilo, ali pa je bi nanj že pripravljen. Na vsak način eo bile tik pred odhodom Lagala v Rini zelo delavne zlasti avstrij-I eke sile in je v tem ozlru bila velikega pomena
ki nfcreiica teivalu s PtlUglom, kakor tuiH prejšnji razgovori Lavala s Schuschniggoim in Ber gorjem. Na drugi strami pa je z vso paro deloval diplomatu' 111 aparat Mudjareke, kar razvidinio iz Dudini-p.viianftkili dnevnikov, ki zagotavljajo Malo zvezo, da ilalija po niadjarskem prepričanju politike ro-i i/ionizina ne lio opustila in da sploh osnovnih načel te politike no ho menjala. Predvsem ne sme m odvisnost Avstrije liiti zajamčena ud držav Male •teze kot celote. vsaj ne v tem smislu. da bi dr-tnve Male zveze v odškodnino za tu dobile jamstvo, da se meje, kakor so jih določile mirovne pogodili*, v nobenem primeru in nu noben način ne bodo spremenile. V tako rešitev Italija baje ne more pri.-tuti, ker lii se s tem odrekla svoji zvezi /. Avstrijo in ladjarsko, katera je določila skupno politično linij« ineil temi tremi državami.
Pogodba o nevmešavanju
Kaj bo k temu rekla Francija, ne vemo. Zdi se. da sta se Laval in Mussolini popolnoma sporazumela prav za prav samo glede ene točke, to je ulede za jamčenja avstrijske neodvisnosti. Ta pogodba nuj l>i so imenovala »pogodba nevmeiavanju v avstrijske zadeve*. Ona naj hi preprečila, da bi ie katerakoli soseda Avstrijo vmešavala v notranjepolitične razmero te države ali poskušala podpirati v tej državi kakršenkoli pokret, ki bi imel nasilne uilje. To Ivi so naj razširilo iiu vse države Podonavja, ki hi se med seboj obvezale na enak način, ■aln>, da bi bilo izključeno, da bi kakršenkoli pre-
K otvoritvi ameriškega kongresa
i vraten pokret v eni izmed teh držav našel poil-' pore od strani drugo države. Italija in njeni pri-! jutolji so mnenja, du Iti to popolnoma zadostovalo tudi z ozironi nu bojazen, da lij mogle revizionistične težnje imeti kakšen praktičen uspeh in motiti mir v srednji livropi,. dočim hi g. Livul na vsak način rad. da bi za,ju ničen je neodvisnosti Avstrije imelo za prolicfckt tudi »■ jamčenje srrianlili mej držav Mule zveze. Mogoče, du <se bo ali da ee ji' že naaia kompromisna fiirnuilii v leni pogledu, 1 ki |ia naj bi na vvsuk način izgledala tako, da hi ! Italija no bila prisiljena, odpovedati se dosedanjim osnovnim tezam svoje politike. Tudi »e ni I znano, kdo naj l>i vse la srednjeevropski pakt pod- i pisal, mi vsak način Mussolini tudi še ilane« sloji j mi stališču, tlu Mala zveza kot celota ne, pač pa bi se tudi Romunija sama kot taka in tudi P«lj*-<ka j morali pritegniti k garancijskemu paktu. ' ;
Vznemirjenje . . .
O tem, kakšna vloga bi naj ee odmerila Jugoslaviji in kakšno bi naj bilo njeno stališče, molči vas tisk brez izjeme. Samo angleška »Morning Post meni, ila jugoslovanska vlada, ki vsak sporazum v interesu iniru iskreno pozdravlja ju želi, proti sestanku v Hiinu nima ničesar, du pa umevno I no samo v Belgradu, ampak tudi v drugih prestolnicah Male zveze vlada neko vznemirjenje, da se ne bi dala francoska diplomacija zapeljali k politiki v »mislu zloglasnega paktu Štirih. Ing. Soh.
Gibanje mladih tehničnih stanov
Rooseveltovi socialni načrti
»Preneha! bom z brezposelnimi podporami, ker podirajo spoštovanje do samega sebe" - Človek ima pravico do dela
New York, 5. januarja. TG. Novi ameriški kongres, ki je bil izvoljen na podlagi za demokrate zmagovitih volitev v novembru lanskega leta, se je po božičnih praznikih prvič zbral k rednemu zasedanju. Za Ameriko je tc velik dogodek, ki odseva optimizem, ki je zajel vse ameriško ljudstvo, odkar vodi usodo države priljubljeni Roosevelt.
Za ta optimizem obstojajo trije različni razlogi. Prvič imajo demokrati v novem kongresu, ki je skupno ime za poslansko in senatorsko zbornico, dvetretjinsko večino, saj razpolagajo v sesa tu s 60 sedeži od 96 (72%) in v poslanski zbornici s 322 od 425 (74%). Njihova večina je tako močna, da lahko uzakonijo vse, karkoli hočejo, da tudi v primeru potrebe zavrnejo vsako odklonilno vmešavanje predsednika, česar se pa seveda sedaj ni treba bati. Predsednik Roosevelt, ki razpolaga s to večino, bo torej lahko mirno nadaljeval svojo »demokratično diktaturo«, čeravno se polagoma že opažajo sledovi o nastajajoči ljubosumnosti med zakonodajnimi ustanovami in med izvršilnimi osebami državne oblasti. Toda trenutna strnjenost med kongresom in med predsednikom upravičuje optimistično razpoloženje Američanov, ki si obetajo mogočnega pohoda proti staremu narodnemu blagostanju.
Drugi vzrok za optimizem leži v dejstvu, da stojijo tudi v demokratičnih vrstah v ospredju radikalni, podjetni ljudje, ki se reform ne bojijo, ki se ne bojijo niti prelomov, ako vidijo, da brez njih napredka ni. Po vsej Ameriki so na vladi radikalno demokratični guvernerji držav ali senatorji. Značilno je to dejstvo posebno za južne kraje Združenih držav, ki jih je zajel demokrat Huey Lang; v njem vidijo neke vrste »meksikanskega revolucionarja«, Zaenkrat je ta radikalizem še zdrav, prodoren, napadajoč, tvoren, poln idej in poln dejanj in zato vzbuja tudi toliko optimizma, ker Amerika od njega pričakuje novih udarnih reform za dosego svojega izginolega blagostanja. Posebno široke plasti ljudstva derejo v tem toku, ker so prepričane, da bodo od njegovega revolucionarnega duha imele največ koristi.
Tretji vzrok za optimizem, ki obdaja Ameriko r začetku zesedanja kongresa, pa je ponoven pro-cvit gospodarstva, ki se ne more več zatajiti. V vseh panogah beležijo razveseljiva napredovanja. Industrijski krediti so narasli v zadnjih mesecih za 15 milijard Din, trgovina se je v enem letu izboljšala za celili 35%. Nakupna moč raste. Ljudstvo lobiva zopet denar v roke.
Predsednik Roosevelt, ki je predložil kongresu nekaj nad dva tisoč zakonskih osnutkov, sicer trdi, da tega optimizma ne deli, toda poslužiti se ga hoče za naaaljne drzne reforme. Saj bo treba sedaj napasti veliki kapital in veliko podjetnost, da se postavita v službo skupnosti. Z novim kongresom se v Ameriki odpira doba usodepolnih dejanj.
Zasedanje kongresa je otvoril predsednik Roosevelt sam s posebno poslanico, v kateri je naznanil celo vrsto socialnih reform, ki se jim bo njegova vlada posvetila.
»Od ameriškega ljudstva sem dobil nalog,« je začel Roosevelt, »da odstranim neenakosti v premoženjskih prilikah, ki obstoji v tem, da imajo nekateri redki vse, ostali milijoni in milijoni ljudstva pa ničesar. Seveda pri tem ne mislim na to, da prisilno porazdelim narodno premoženje,, ampak ustvariti hočem pogoje, da bo vsak lahko zaslužil toliko, da si ustvari udobno življenje, dom, do ka-rega mu socialno občestvo daje pravico. Nadalje ima vsak državljan sveto pravico do socialne varnosti. Zato je treba naravna bogastva zavarovati pred pohlepnim izkoriščanjem, tako da bodo bolj v korist skupnosti. Državljana je treba tudi zavarovati proti nezasluženim in nepredvidenim udarcem usode, in končno je treba dati vsakemu Američanu pošteno stanovanje. Dolžnost vlade je, da skrbi za socialno revne in zapuščene, za otroke in matere, ki so jamstvo narodnega trajanja.«
»Trdno sem sklenil, da preneham z denarnim podpiranjem 5 milijonov brezposelnih, ker podpora podira spoštovanje do samega sebe in spodkoplje veselje do dela. človek nima pravite do podpore, če je zdrav, pač pa ima pravico do dela in zaslužka. Država bo skrbela, da se bo našlo delo za brezposelne. Poldrugi milijon jih bodo morale spraviti k delu posamezne občine, oslale prevzame država. Našli bomo ustvarjajočega dela, od katerega bo narod imel koristi. S svojimi državnimi deli, k'er bomo zaposljevali ročne delavce, pa ne bomo delali konkurence zasebni podjetnosti. Plača, ki jo bomo dajali tem delavcem, mora biti višja od dosedanje podpore, a nekoliko nižja od zasebnih plač, da se ne bo dogajalo, da bodo ljudje zapuščali zasebne službe in šli med brezposelne po državno pod .oro.«
»Glede zunanje politike pa sem mnenja, da jc položaj resen in da so se v mednarodnem življenju vzbudile stare strasti, kot recimo oboroževanje, ki ženejo narode v pogibelj. Moja skrb bo, da v tem pogledu doprinesem svoje k pomiritvi sveta.
Ljubi,junu, 5. jan.
V vrstah strokovnih stanovskih orguni-
•/.aei.j naših mladih tehnikov se opaža živahno tri banjo. Videti .jo, da naši mladi strokovni stanovi nočejo kloniti pod ozračjem Irenotnetni gospodarskega položaja ter hočejo z optimistično silo podreti laku pripovedko o nujnosti krize, kakor tudi njene krajevne povzročitelje, Informacijo iz njihovih krogov k a žeji >. da bomo dobili v najkrajšem času skupno organizacijo vseh tehniških poklicev,-ki naj bi bila nekak svetovalni forum za vso tehniško stroke iu ki lii domačim strokovnjakom utirala pot do njihovega udejstvovanja.
Misel skupnega dola vseh tehniških strok ni nova in jo tak način tehniških organizacij uveljavljen že v Avstriji in Nemčija. Pri nas pa pomeni ta akcija velik preokret v poslovanju obstoječih organizacij tehnikov, ki so običajno vodile le akcije za svoje nujbližnje interese. Deljeni interesi pa so rodili deljene uspehe, tako da jc ostala skupna korist tehniških poklicev nekako »nametana« od vseh vetrov, brez urejene zamisli in cilju. Mitfel skupnega dela jc prišla prav v trenotku največje krize, ki je tudi najboljši učitelj. Iz interpolacij v parlamentu razberemo, da je v državi do 1700 brezposelnih inženjerjev, vkljnb temu, da je v Jugoslaviji zaposlenih ogromno inozemskih strokovnjakov. Prav tako čujemo, da .se iz leta v leto množi vrsta brezposelnih diplomiranih tehnikov vseh strok, četudi je država voti-
rala visoke vsote, du bi si v diplomiranih tehnikih vzgojila lasten tehniški kader. lato čujemo pri absolvent ili delovodskih šol ter pri ostalih tehniških stanovih. Pokret'zn za-. pos Lite v domačih strokovnjakov, ki ga je pričela posebno organizacija diplomiranih tehnikov, bo gotovo tudi dol skupnega gibanja, kajti mladi inženjerji in tehniki, ki se čutijo sposobne, nočejo igrati podrejeno vloge in so, hočejo tudi na eksistenčni strani patriotično orientirati. V pokretu mladih tehniških stanov bo uspeh, kajti to jo, pokret, za katerim mora stali mladina, ki ni podpisala nikakih koncesij nikomur.
Upamo pa, du v skupni akciji ni sanm ta stran, ki jo siccr tudi."potrebna, nego da ima zbor tehnikov na vidiku veliki tehniški razmah svoje domovino, h kateremu lioee doprinesti svoj mladi zdravi impulz tehniškega razvoja. Mladim strokovnjakom želimo onega uspeha, ki so si ga izbrali za cilj iu ki ga domovina potrebuje, da bo zrasla tudi v tehniških strokah do one stopnje, ki ,ie bila do sedaj tako rekoč zakupljena od nekaterih tujerodnih trustov. Priznati moramo, da nam manjka samostojnosti prav v tehniških ustvaritvah, ki so bistveni del nosilnega ogrodja naše gospodarske neodvisnosti, kajti čo pogledamo uvoz, vidimo v prvih postavkah tehniške predmete, ali pa tehniške strokovnjake, kakor dn hi doma ne bilo ha tisoče brezposelnih inženjerjev in tehnikov, ki bi bili sposobni ustvarjati isto, če ne boljše.
Strahovit zločin pri Beli cerkvi
Mati in sestra ubiti sina, oz. brata - nato samoumor obeh
Iz domače politike
»Nikdo ne sme Imeti patenta«. Vreme« ptSe v svojem komentarju k deklaraciji vlade g. Jevtiča: Kar je bilo mogoče splošno opaziti, jo to, da so vsi narodni poslanci na.i-topleje sprejeli vlado g. B. Jevtiča. Vlado g. Jevtiča je treba razumeti kot korak naprej in kot vstva.rjan.je mogočnosti za iskanje novih političnih formul v duhu najširših državnih in narodnih koristi. V politiki ni in ne sme biti patentov, so poudarjali jki-slanci. Kakor poprej, tako so tudi včeraj nu-glaševnli v političnih krogih, da je Jovtičeva vlada, že pokazala odločnost in pravo razumevanje za. ureditev razmer v državi. Tu je treba poudariti, da. jo resolucija ožjega glavnega odbora Jugoslovansko nacionalne stranko zadela na hudo kritiko pri narodnih poslancih.
»Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodno stranke v Ljubljani, .jo v svoji zadnji številki naznanila, da začasno preneha izhajati. Ali jo to časten umik za vedno? — Klub predstavnikov Jugoslovansko narodno stranke v Belgradu je po svoji seji izdal po-ločilo, ki vsebuje zahteve to stranke. Z namenom, da so olajšajo razmere v državi, zahteva slranka svobodne volitve, uvedbo zakonitosti za vsakogar, svobodo tiska in združevanja, in takojšnjo rešitev vseh neodložljivih gosiKidar.skili in finančnih vprašanj. Troba je spraviti v promet tezuv.rirani lenar, uvesti progresivni davčni sistem, znižati ceno nionopolskih predmetov in odpravili eksekutorje in eksckutivne stroške.
Bivši minister Pavle \lafica se jo odpovedal svojemu župnijskemu mestu v Bodnji n so poslovil od svojih župljanov. Presolil so jo v Krnpino.
»Prelom« piše, da so vse vesli o vstopu Boja v Jugoslovanski nacionalni pokret lirouranjene. Naravno je. da išče organizacija sliko s sorodnimi gibanji r>o državi; zaenkrat pa ni še nič gotovega. O tem bodo sklepni i posamezni odbori.
Dunajska vremenska napoved: Temperatura |wi,l ničlo. Nagnenie k snogu. Vreme nestalno
Zagrebška vremenska napoved: Protcžoo oblačno. sprejemljivo in ani-erno hladno.
Sah
London. 5. jan. A A. Osmo kolo šahovskega turnirja v Hastingsu je dalo tele izide: Gdč. Men-šikova je zmagala nad Millnerjeni, sir Thomas je potolkel Lilienthaln. Euvve-Michell in Capablanca-Flohr so igrali neodločno, Botvinjig je pa zmagal nad Normanom. Stanje po osmem kolu: Thomas Ci'A. Euvve 6. Flohr ~)'A, Capablanca 5, Lilienthal 4'A, Botvinjig 4'A, Michell 3, Menšikova 2'A, Mill-ner 1 'A, Norman 1. Odigrati je trehn še poslednje kolo.
Plaz zasul smučarje
Monakovo, 3. jan. AA. Iz Bo/, na poročajo, da je v Marutolnti snežni plaz zasul skupino T smučarjev iz Monakovega. Neki italijanski smučar je opazil nesrečo in takoj obvestil prebivalstvo in fašistične miličnike, ki so brez odlašanju prihiteli na pomoč. Izpod snežnih grmad so /.daj potegnili štiri trupla.
Reichswehr tolče po SS
Berlin, 5. jan. b. Borba, ki sta jo doslej še precej tiho vodila med seboj Reichsvveht' in SS oddelki, je sedaj izbruhnila popolnoma odkrito. Kot se poroča, jc prišlo v Magdeburgn do odkritega $|x>ra med Reichsvvehrom in SS oddelki, ker je Reichsvvchr hotela zapleniti skladišča orožja, ki je bilo last SS oddelkov.
Kriza v Španiji
Madrid, 5. jan. c. Danes se je zopet sestala špnnska vlada k seji. Seji je predsedoval predsednik republiko Alcalu Ziinioru. ki o podul ne- i kako zaključno poročilo o svojem triletnem vla-danju v Španiji. V tem poročilu je izjavil, da je praksa pokazala, da bn trebu spremeniti ustavo španske republik. Po tej seji je t.erroux sprejel časnikarje in jim izjavil da jo vlada v krizi. Si- j ccr |iu ne bo podal demisije vlade, ampak izve- i del samo njeno rekonstrukcijo. V novi vladi bo
|Kileg predsedstva prevzel še vojno ministrstvo. *
Zagreb, 5. jan. b. Redakcija »Narodnih nov in« je izdala posebno svečano številko ob priliki stoletnice lista. List je pričel izhajati leta 1835 |>od imenom »Hrvatske novine«. List je pokrenil Oaj.
Riin, 5, jati. b. Tukajšnji j>oljski veleposlanik je izdat uradno poročijo, v katerem kategoi -eo deinantira vesti nekaterih italijanskih listov'o bolezni maršala Pilsudskeg«.
Bela Crkva, 5, januarja, m. Snoči se je dogodil v obmejnem romunskem kraju Oravica strahovit zločin, ki po svoji krvavi zgodbi presega domišljijo našega navadnega človeka. Kraj Oravica šteje okoli 1O.C0O prebivalcev in je oddaljen od Bele Crkve 15 km. Po svoji legi je ta kraj primerno zatočišče za razne sumljive tipe in delomržneže, ki so se več let zbirali v gostilni »Pri lepi Katarini«. Lastnica te gostilne je ničvredna in docela pokvarjena ženska Marija Nicolau s svojo hčerko Katarino, po kateri se je ta beznica tudi nazivala. Žalostno je poglavje o predživljenju lastnice te beznice Marije Nicolau. Kot 15 letno dekle je odšla z doma v svet. Lahkomiselna žc od doma je zašla takoj na kriva pota in se vdala nemoralnemu življenju. Radi tega je morala zapustiti že prvo službo pri bogatem romunskem posestniku. Cesta jo je privedla v Oravico, kjer jc dobila zaposlitev v gostilni »Lepe Katarine« kot natakarica. Lastnik lokala jo je porabljal za vse, pozneje pa se jc odločil in se z njo poročil. Mož pa je kmalu umrl in vdova se je vdala še nemoralnejšemu življenju in prišla na glas najbolj pokvarjene ženske v tem kraju. V prvem zakonu je dobila sina Petra. Marija Nicolau se je potem drugič poročila, toda svojega drugega moža in njegovo mater je po dveh letih ubila s svojimi apaši, katerim je poveljevala. Iz drugega zakona je bila rojena hčerka Katarina.
Sin_ Peter jc z leti doraščal. Ko je Še kot mlad lant mogel spoznati, kako nemoralno življenje živi njegova mati, je brez vsega kot 14 letni dečko pobegnil z doma, prepotoval Romunijo, Češkoslovaško in se naposled ustavil v neki madjarski tovarni, kjer je dobil zaposlitev. Kot vesten in marljiv mladenič je v službi pri svojih delodajalcih užival polno zaupanje in sčasoma tudi napredoval. Z varčevanjem si je pridobil precejšnje premoženje. Da-si je vedel, kako živita njegova mati in sestra, ki sta medtem postali pravi voditeljici divje apaške družbe v Oravici, jima je pošiljal vsak mesec precejšnje zneske kot podporo za priboljšek. Tako je preteklo 20 let. In v Petru Nicolau se je zbudilo silno hrepenenje, da bi videl po tolikih letih svoj dom, mater in sestro. Odločil se je, da bo letošnje božične praznike prebil pri svoji materi in sestri v Oravici.
Odpotoval je v Oravico skupno s svojo ženo in triletnim sinčkom. Na pot je vzel tudi denarja za 100.000 Din. Od te vsote je hotel dati svoji materi 20.000 Din, sestri 20.000 Din, stricu pa 10.000 dinarjev. Ko je prišel s svojo družino na dom svojega strica, ga ni nihče več spoznal. Šele potem so se sporazumeli, ko jim je povedal svoje ime. Ker je hotel še isti večer presenetiti svojo mater
in sestro, je rekel svoji ženi, da bo zvečer odšel sam na svoj rojstni dom, naslednje jutro pa da naj pride ponj žena z otrokom,
V svoji rodili hiši je Peter Nicolau naletel na pravo apaško tolpo, ki je sedela za mizami, igrala karte in se zabavala z dvema ženskama. Med njimi je Peter Nicolau takoj spoznal svojo mater in sestro, dočim njega ni spoznal nihče. Zato se tudi ou ni dal spoznati. Naročil je kot navaden gost večerjo, polein pa je zahteval sobo. V svoji sobi ie položil svoj denar na mizo, odštel po 20.000 Din za mater in sestro in 10.000 Din za strica. K tem zneskom je priložil listek: »To je darilo sina Petra materi in sestri, ki ga po tolikih letih nista spoznali.« Preden je legel k počitku, je prinesla v njegwo sobo lastnica lokala, njegova mati, ki svojega sina ni spoznala, liter vode. Pri tem je opazila na mizi denar in bliskoma izginila iz sobe. Povedala je svoji hčerki o denarju na mizi. Takoj se je obema porodil sklep, da ubijeta tujca in si razdelita denar. Ko je Peter Nicolau trdno zaspal, sta se neslišno priplazili v njegovo sobo in mati je zarinila !>iiiu kuhinjski nož v srce. Ker se je Peter Nicolau še skušal dvigniti, glasno hropeč, ga je zabodla z druge strani še njegova sestra. Obe sta takoj pobrali denar. Pri tem sta zapazili z grozo, ko sta zagledali listke, da sta ubili lastnega sina, oziroma brala. Da bi prikrili zločin, sta truplo stlačili v vrečo in ga zakopali v gnoj.
Naslednje jutro ob S je prišla vprašat žena umorjenca po svojem možu. Mati in hči sta razburjeni odgovorili, da je njen mož že odpotoval. Zeni umorjenega Petra se je vse to zdelo sumljivo. Takoj je zaslutila nesrečo in šla na ]x>licjjo, katera ie takoj poslala svoje ljudi v Petrovo rojstno hišo. Obe zločinski ženski sta takoj videli, da bo njun zlečin prišel na dan. Kakor hitro je opazila sestra umorjenega Petra, da se bližajo policijski organi, je bliskoma skočila v bližnji Vodnjak in se pognala v globino. Pri tem si je zlomila roke in noge ter se hudo poškodovala na glavi. Policijski organi so jo s trudom potegnili iz vodnjaka. Izpovedala jc, kam šta zakopali truplo pokojnika. Nato pa je umrla. Ko so policijski organi prišli do gnojišča, so z grozo opazili na bližnjem drevesu žensko, obešeno, v kateri so spoznali mater umorjciiep-a Pelra.	6
Ta grozni zločin, ki je globoko pretresel vso okolico, je odkril delovanje zlobne apaške družbe, ki je že več let izvrševala razne zločine, pa jim policija do današnjega dne ni mogla priti do živega. Policija je aretirala celo apaško družbo.
Belgrajski listi so poslali na kraj zločina poročevalce, nekatere celo z letali, da so mogli ločno poročati o tem dogodku.
460.000 javnih uradnikov in vpohojencev
Iz pregleda, ki ga je izdalo finančno ministrstvo o številu državnega in samoupravnega urad-ništva za 1934/35, je razvidno, da je na podlagi tekočega proračuna število državnega uradništva padlo na 205.119, dočim je 1933/34 znašalo 207,130, 1932/33 pa 197.000. Število uradnikov se je torej zmanjšalo za 2011. Število državnih uradnikov pri banovinah se je povečalo, padlo pa je število ba-novinskih uslužbencev. Število upokojencev je naraslo od 40.400 na 62.093, osebnih invalidov število je ostalo ekoro neizpremenjeno: 17,593, dočim jc število družinskih invalidov padlo od 53.192 na 51.787.
Novi so podatki o občinskem uradništvu in upokojencih. Teh je bilo v mestih 18.550 (75 mestnih občin), na deželi pa 47.674 uslužbencev in upokojencev (4318 vaških občin).
Osebni izdatki znašajo po državnem proračunu 5142.9 milij., v banovinskih proračunih 195.07 milij. Din. Pri 75 mestnih občinah so znašali prejemki aktivnih in upokojenih uslužbencev 309.8 milij., pri kmelskih občinah 251.5 milij. Din.
Zanimiva je tale razpredelnica: osebni izdatki mestnih občin: Belgrad 976 Din na t preb., mesta dravske banovine 248, savska 156, donavska 131, moravska 115, drinske tli, primorske 92.50, vrba-ske 84, zetske 93 in vardarske 68 Din. Preračunano na 1 prebivalca pa so znašali osebni izdatki vaških občin v donavski banovini 37.70, v savski 23. vardarski 21,20, primorski 17.80, zetski 17.40, drinski 11.90, vrbaski 9.50 in dravski 8.60 Din
Zimske obleke
zn gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modemih vzorcev kupi le po najnižjih cenah pri
sclmab - Liubitana
MmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmarn
Nesreča v trgovini igrač
Belgrad, 5. jan. Ob 7 zvečer so eksplodirale v trgovini otroških igrač Nikolaja Mamila v Ulici carja Nikole II. bombice, kakršne rabijo otroci za svoje pištole. Ker je bilo v tej trgovini, ki jo majhna, nenavadno mnogo tega materijala, je bila i eksplozija silna, čim so bombice eksplodirale je j zajel plamen vso trgovino, v kateri so se ljudje ' zaradi pravoslavnih božičnih praznikov kar giielii Plamen je zajel tudi te. ljudi. Zaradi tesnih vrat i niso mogli pravočasno zbežati na ulico. Vseh lju-, di se je polastila silna panika in je bilo radi tega pohojenlh več oseb. O eksploziji in naslalein požaru so takoj obvestili policijo iti gasilno postajo, i ki pa je mogla rešiti samo prvo nadstropje te tr-| govine. Vse, kar jc bilo v trgovini, je popolnoma I	^"T1" so tudi trije ljudje, šlirje pn so
i bili hudo ranjeni. Koliko je lahko ranjenih, sc no j moro ugotoviti, ker so ljudje vsi zbegani bežali nn svoje domove.
Belgrajske vesti
Belgrad, 5. jan. m. Zu svetnika 4. skupine 1. stojmje jo postavljen v notranjem ministrstvu .Stanko Masič. Za okrajnega načelnika 4. rtkuplne 2. stopnje »o imenovani: v Kočevju Albert Platzcr. v Krsikeni dr. Tomo Cuš, v Radovljici dr. Ivan Vrečar. v Brežicah dr. Milko Brcžigar. — Za okrajne podnncelnrke v 5. ekiiiplmi sta postavljena v i(r-skeni dr. Josjp Tomšič i,n v Livnein Ivan Baudek. — \ 4. skupino 1. stopnje je imenovan za višjega svetniku v prometnem ministrstvu dr. Leon VnČina. \ (>. pol. skup, jo imenovan v splošnom oddellkir prometnega niinisli-stva Kranj« Kranjc, dosedanji poverjenik i,sle »kupillc v splošnem oddelku bel-grajnkega železniškega ravnateljstva.
Belgrad, r>. jan. ni. Z ukazom kr. namestiliStva je razrešen dosedanji občinski odbor belgrajflke mestne občine. Za novega predsednika belgrnjske nieslne občine je postavljen Vlada llič, itldu-, olrijalcc. iz Bolgrada. i
Belgrad. 5. i.itiu.irjn V nedeljo 3. februarje ! 1935 bodo volitve senatorjev za šestletno dobo po predpisih zakona o volitvah senatorjev, in sicer v dravski banovini za 3 senatorje.
Lavantinska Kat. akcija 1.1935
Na letnem zboru škofijskega sveta Kat. akcije za lavantinsko škofijo je tajnik škof. odbora KA podal delovni načrt za let« 193;>.
V smislu načrta se bo tekoin tega leta posvečala skrb predvsem sledečim zadevam:
1.	Po vsej škofiji se bo izvedla Slomškova nedelja kot doprinos k delu za njegovo beatifikaci jo. Namen te nedelje bo vzbuditi v širokih plasteh naroda zanimanje za bea-tifikaoijo, obenem pa nuditi vernikom priliko za versko preroditev. Natančni spored za to nedeljo bo izdelan pozneje.
2.	Škofijski odbor bo pomagal pripravljalnemu odboru pri pripravah za vsedrzav-iii evharistični kongres v Ljubljani — zlasti, kar se tiče duhovne priprave.
3 Škofijski odbor bo iskal vedno tesnejših stikov l župnijskimi uradi, odnosno z župnijskimi vodstvi KA. V ta namen bo:
a) v zimskih mesecih priredil v župnijah osmerih dekanij (to je v 65 župnijah) »dan katoliške akcije;
b ) vsak mesec bo razposlal okrožnico z navodili za mesečno delo. Posamezni meseca bodo posvečeni vsak drugemu namenu. .
Za mesec januar je razposlal skotijski odbor sledeča navodila:
Mesec januar naj bo posvečen delu za katoliški tisk!
»Razširjanje katoliškega tiska je najboljše apostolsko delo, ki ga moremo vršiti!« (Papež Pij XI.)
»Mi rabimo eno edino orožje, a to orožje je vsemogočno... Denar smatrajte kot nic.. visoka mesta kot nic... Predvsem se pola-
stite tiska. Tisk je vse! Ako imamo v rokah tisk, imamo tudi vse drugo. (Jud L, Cre-mieux, fran. min. leta 1824,);
Besede, ki bi jih moral uvaževati vsak katoličan!
Kaj storiti?
1.	Za posamezne katoliške liste določiti zanesljive osebe, ki bodo šle tekoin januarja od hiše do hiše in pridobivale zanje naročnike. Vsak list naj ima po možnosti svojega širitelja ali širiteljico.
Za nas pridejo v poštev listi, ki jih izdajajo naša katoliška podjetja: Cirilova tiskarna v Mariboru, Družba sv. Mohorja v Celju, Jugoslovanska tiskarna in Nova založba v Ljubljani itd. Posebna skrb naj se posveti »Nedelji«, ki je edini slovenski verski tednik in glasilo lavantinskega škofijskega odbora KA.
2.	Za ljudi, ki radi pomanjkanja denarja ne morejo naročiti katoliških listov, organizirati brezplačno posojevanje dobrih listov od znancev. (V Londonu se je lani zavezalo 5000 naročnikov katoliškega tednika, da bodo svoj list takoj po prečitanju dali drugim.)
3.	Ljudi, ki imajo naročene veri sovražne ali versko brezbrižne liste, polagoma pridobiti, da zamenjajo te liste z veri odločno prijaznimi listi.
Način dela v posameznih župnijah je odvisen od krajevnih razmer.
"Dr. Cukala, st. dekan, 1. r., škof. nam.,
Kolenc Franc, 1. r., tajnik
Jerebič. Frane, 1. r., , predsednik
Morilec očeta pred sodiščem
Cvetko Mihael obsojen na dosmrtno ječo
Celje, 5. jan. 1935.
Danes je sedel na zatožni klopipred petčlanskim senatom okrožnega sodisča 45-tetni tesar Cvetko Mihael, proti kateremu je državno tožilstvo v Celju dvignilo obtožbo, da je dne 29. oktobfa 1934 zjutraj v Spodnjem Se-čovern v rogaškem okraju po zrelem preudarku usmrtil svojega očeta Cvetka Franca s tem, da ga ie z nekim topim, trdim in robatim predmetom močno ■ udaril po zatilmku ter mu prizadel 6 cm dolgo, zevajočo rano za zatilnuku in pretres možganov s krvavitvijo v notranjosti lobanje, vsled česar je Cvetko Franc umrl.
V obrazložitvi pravi obtožnica, da je nit v lonedeljek, dne 29. oktobra 1934 najden ^Cvet-o Franc mrtev na kolovozni poti lrzišce-bp. Sečovo v razdalji kakih 180 korakov od hise Oberski Antonije, kamor je često zahajal kot znanec. Ležal je na trebuhu z obrazom k tlom. Poleg sta ležala njegov klobuk in sprehajalna palica. V žepih so se našli sledeči predmeti: sodarsko merilo, ključ, žepni nož in robec. Na glavi je bil krvav. Ob levi strani mrliča pri nogi je bila v zemlji vdolbina s strnjeno krvjo, okrogle oblike, kakor odtisek od glave.
Pokojni Cvetko Franc je bil okoli 80 let star in vdovec ter je zadnja tri leta stanoval pri 58-letni vdovi Cvetko Mariji, posestmci v Sp. Sečovem. Vstajal je navadno rano in odhajal od doma pogostoma navsezgodaj. Zahajal je tudi k že omenjeni vdovi Oberski Antoniji. Bil pa je toliko zdrav in čil, da je pred 3 meseci pred svojo smrtjo prosil Perkovlča Anto-

na, posestnika v Tekačevem, da bi mu našel nevesto in je pri tem povedal, da se namerava oženiti in hoče oditi iz Sp. Sečovega, ker se zelo boji svojega sina — obdolženca. Napram Perkoviču je še pristavil, da drugega strahu nima, kakor pred obdolžencem in da se celo boji z njim sestati se tudi pri belem dnevu. Sovraštvo n.ed očetom in sinom je trajalo dalje časa Med očetom in sinom je bila že zaradi lega tožba pri okrajnem sodišču v Rogatcu in je bil sin že večkrat obsojen. Pred dvema letoma je ob neki priliki šel sin nad očeta s sekiro, vendar je takrat Cvetko Marija preprečila spopad. Obtožnica nava ja nato še več dokazov, iz katerih je razvidno, da je sin stregel ketu po življenju.
Obdolženec je v preiskavi in pri današnji razpravi zanikal krivdo in navajal v svoj zagovor da je usodno noč spal doma in da se od nedelje zvečer od 19 do pol 6 v ponedeljek zjutraj ni nikamor odstranil. Izjavlja, da je prišel z očetom v nasprotje, ker mu je oče branil, da bi se bil poročil s svojo takratno izvo-1 jenko.
Pri današnji razpravi je bil Cvetko Mihael spoznan krivim in obsojen na
dosmrtno robijo
in v trajno izgubo častnih |iravic.
Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. Til-, ler, prisedniki so pa bili gg.: dr. Dolničar, De-! tiček, Radej in Lesjak. Obtožnico je branil g. Antipin, obdolženca je zagovarjal odvetnik g. dr. Ogrizek.
Ali ste ze naročili „Bogoljuba"
Prva številka tega najlepšega nabožnega mesečnika je že izšla. Celotna naročnina stane le 20 Din. Zadošča dopisnica lia upravo »Bogoljuba«, Ljubljana.
Maistrovo
Novo železniško postajališče med Ponikvo in Poijčanami
Ponikva ob j. ž., 4. januarja. Gradbena dela železniške postaje na progi med Ponikvo in Poijčanami ee bližajo svojemu zaključku. Ce ne nastopijo še kakšne nepričakovane težko ee in če izpolnijo pravočasno prizadete občine: Loče, Ponikva in Smarje-okolica svoje obveznosti, bo javna prometna naprava izročena že z uvedbo letošnjega poletnega voznega reda svojemu namenu.
Po dolgotrajnih, desetletja trajajočih prizadevanjih bo končno iizvojevana pomembna pridobitev, ki bo prinesla vsem, ob tej 16 km dolgi progi le-
žečim, razmeroma naseljenim krajem, dosedaj oddaljenim od sedanjih postaj, velike ugodnosti in olajšave ter obenem poživila gospodarski stik z ostalimi svetom. Ker je postajališče krajevne važnosti in koristi, ni utegnila državna železniška uprava eaiina dograditi iz 6vojiih sredstev javno izhodišče ob glavni progi, pač pa je sodelovala in krepko podpirala gradbeno akcijo in nudila izdatno materialno podporo.
Prvotno nameravano imenovanje postaje >Li-poglav« se je opustilo in se bo nazivalo »Maistrovo«. Pravilno in umestno je, da sledimo času in dogodkom iz naše narodne zgodovine in vklešemo ime brani tel ju naše severne meje na javni zgradbi, ki bo trajne koristi in služila pospeševanju gospodarskega napredka. Maistrovo bodii obenem viden spomenik, ki bo dostojno ovekovečil spomin moža, kateremu je bila ljubezen domovine, slovenska zemlja in narod — nad vse I__
Kanonik Val. Mihuž -75 letnih
V Gornjem gradu je zagledal luč sveta dne 7. januarja l«t>l). »b rojstvu mu je bilo določeno, lia bo duhovnik postal in ovčice pasel. Pomnožil je vrsto tistih odličnih gornjegraj-skih rojakov — naj omenimo le rajnega celjskega opata Ogradijo in pokojnega mariborskega l>rostu dr Matka — ki so v čast in ponos lavantinski škofiji in svoji roj- j stni fari. Kakor večini slovenskih fantov, ki so se posvetili študiju, tako je tudi njemu tekla j>ol življenja. Ljudska šola. gimnamija. bogoslovje, dokler ni 20. julija 1883 kot tretjeletnik zaj>el novo sveto mašo. Obljubil je takrat, da hoče vedno biti in ostati vzor slovenskega katoliškega duhovnika, ki sta mu vedno pred očmi samo dva cilja: skrb za zveličanje njemu izročenih duš in blagor njegovega rodu. Tak je bil, ko je po volji svojih predstojnikov vršil diušno-pastirsko službo v iramrh krajih lavantireske šofi.je: kai>lan pri Sv. Petru pni Mariboru, v Celju, v Konjicah in v Sv. Juriju ob južni železnici, kamor je prišel dne 1. seplemibra 1890. V Sv. Juriju deluje že skora.j 45 let in tam je dne 4. marca 1897. postail župnik.
Z njegovim življenjem in delovanjem je združena skoraj polstoletna zgodovina šentjurske fare. Vse generacije pozna, vsi poznajo njega. Vršil je vzorno svoje poslanstvo, delal ne samo v cerkvi, temveč tudi izven nje na gospodarskem, prosvetnem in političnem polju. Hranilnici in posojilnici načeljuje že od ustanovitve leta 1900, bil je načelnik krajevnega šolskega odbora do leta 1933, občinski odbornik itd.
S svojimi farani je doživljal veseile in žalostne čase, se z njimi veselil in trpel. Stal je vedno moško na strani za sveto in pravično stvar in če je bilo treba, prenesel tudi osebne žrtve.
Njegovo delo in zasluge znajo ceniti tudi na najvišjih mestih, kar mu je bilo že večkrat javno priznano: leta 1918 je postal duhovni svetnik, leta 1928 pa častni kanonik lavantineke Škofije.
Ko se bo na svoj 75 rojsmi dan zahvalil Vsemogočnemu, da mu je dal dočakati tako starost in bo pogledal nazaj na pol stoletja sadov ie uspehov svojega dela, bo gotovo prosil Niega, da bi še dalje vodil njegove ovčice po dosedanji poti. Prav iz srca m>u želimo, da bi dočakal še mnogo srečnih in veselih let!
c/eh/iicno
^acu^e
iz znanstvena raziskovanja so brez prestanka na delu. Z velepomembnim izumom nitke, ki je zvita v dvojni vijačnici, je svetlobna množina pri modernih TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna mnr>ima je na žarnicah podana v dekalumenih a poraba toka v wattih.
ŽARNICE
TUNGSRAM
nitka v dvo jni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
D
k- "• • ^ r\ ->■ W
■!t: > | '|V; v. ' v- .'<* ' $ J i
n/—* ^ * J I I	I | II M 11 A
KONGRES 1935
— Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefnve« grenčice. popite zjutraj na tešče. brez
t—,,!« i.^nlnn i-.lt.oHl mnm Srpuftan Vnr nOVV.rOČi
L1 lllld Iduauilf iu,lv(..jCHjC -- - 1---1 WI "
ugoden občutek olajšanja.
Za pet tihih minut
vjfeseda je meso poslala, in med nami prebivala polna milosti in resnice. Miloši in resnica je prišla po Jezusu Kristusu« (Jan 1, J4. 17).
Skromno in ponižno je stopil božji Sin na zemljo, skromno in ponižno je na zemlji živel in umrl. »Samega sebe je izničil, podobo hlapca vzel nase, poslal sličen ljudem in bil po vnanjosti kakor človek. Ponižal se je in je bil pokoren do smrti, smrti na križu« (Fil 2, 7. 8). Pa skozi skromno in ponižno vnanjosl so posevali žarki njegovega božanstva. Kdor jih je hotel in jih hoče videli, jih je videl in jih vidi. Kdor pa ima bolne in motne oči ali krčevito zapira oči, ostane v temi. Strašna je tema, v katero se človek po svoji krivdi zapre.
Praznik Gospodovega razglašenja spominja na štiri dogodke, ki so razodeli slavo Edinoroje-nega od Očeta. Ob njegovem rojstvu na zemlji je angel oznanil: »Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Z veli čar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2, U). Zvezda je pripeljala modre z Vzhoda v Bellehem. »Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli predenj ter ga molili« (Mt 2, 11). Pri Jezusovem krstu v Jordanu se je zatul glas iz nebes: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (Ml 3, 17). in v galilejski Kani je »storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo — in njegovi učenci so verovali vanj« (Jan 2, 11).
To so štirje mogočni žarki iz božjega žarometa, ki svetijo v temo in vabijo vse ljudi k Luči, ki jih izžareva, naj pridejo k njej, se dajo razsvetlili in ogreli in oživili. Med nami je ta Luč, v presv. Evharisliji je in sveti in vabi, naj jo sprejmemo. Vsem pa, kateri jo sprejmejo, da pravico, da postanejo otroci božji (Jan 1, 12).
Gospod, daj, da spregledamo in vidimo tebe, oživljajočo Luč, in se te veselimo in po tebi za-živimo življenje božjih otrok!
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 4. jan.
Božični prazniki so za nami. Minili so prav lepo v prijetnem božičnem razpoloženju. Pri sv. Roku smo imeli slovesno polnočnico, pri kaleri je bila cerkvica veliko premajhna za vse, ki so hoteli vanjo. Tudi druge dneve je bila za večer-nice vedno pretesna. Cerkvico smo lepo okrasili in postavili ljubke jaslice. Petje je bilo vse dni zelo lepo, mesto orgel smo rabili društveni harmonij, ki je zanesljivejši in poslušnejši od orgel. V novo leto vstopamo z najlepšimi nadami.
V nedeljo, 6. januarja, ob pol 4 popoldne priredi dramatični odsek Slomškovega prosv. društva božično zgodbo >T r i kralje«. V letošnji sezoni je pridobil dram. odsek nekaj prav sposobnih igralcev, ki se pod režijo akademika g. Lojzeta Alberta razvijajo v dobre igralce. Zato pričakujemo, da nas bodo tudi to pot prijetno presenetil' Naša častna dolžnost pa je, da to idealno prizade vanje podpremo s čim večjim obiskom.
Dr. Jože Gracar, misijonar, Ljubljana:
Pripravimo se!
Jugoslavija se pripravlja na svoj II evharistični kongres; drugič naj vsi jugoslovanski katoličani jasno in enoglasno izpričajo svojo trdno vero v najčudovitejši krščanski misterij in dajo celokupno najvišjo čast svojemu evharističnemu Kralju. Vpričo Njega bodo presodili sebe, ali so pristni kristjani, ob Njem bodo preizkusili svoja življenjska načela. Evharistični kongres za vso Jugoslavijo v Ljubljani bo gotovo važen mejnik v zgodovini katolištva v naši domovini.
V dobi evharističnih kongresov smo. Letos se je vršil z vsem sijajem že 32. svetovni evharistični kongres v Buenos Airesu v Argentiniji. Države, dežele, škofije in še nižje edinice tekmujejo v prirejanju evharističnih kongresov. V vseh delih sveta se vrše: prav te dni se je vršil evharistični kongres za vso Avstralijo v mestu Melbourne; celo v osrčju Afrike niso evharisti.čni kongresi neznani.
Toda evharistični kongresi niso kot marsikateri drugi le plod trenutnega navdušenja, ampak temelje na trdni podlagi. Nastali so iz prebujenega evharističnega življenja. V novejši dobi je krščanstvo skoro instinktivno začutilo, v čem ie bistvo in moč krščanstva; spoznalo je, da more kljubovati silnemu pritisku nasprotnih sil le, če se oklene Presv. Rešnjega Telesa. Kristjani so se naveličali končno mrzlega janzenističnega razumar-stva in računarske etike, zaželeli so si polnega duhovnega življenja. Skrajni čas je bil, da so posegli v bogato zakladnico vere in tam našli pod evharističnimi podobami Življenje samo. Lačno človeštvo je planilo po Kruhu, katerega je prej stradalo. V kratkih desetletjih se je evharistično življenje neverjetno razmahnilo in to gibanje še raste. Vedno bolj se kaže, da brez evharistične akcije ne bo mogoča ne katoliška akcija ne kaka druga akcija katoličanov. Zdi se, da preostala v zaostreni borbi za ali proti krščanstvu samo dvoje: ali se popolnoma okleniti Presv. Rešnjega Telesa ali pa podleči sovražnim silam. Iz tega po-vratka kristjanov k polnemu evharističnemu življenju so nastali, kakor rečeno, evharistični kongresi, ki hočejo biti samo kolektivni izraz tega, kar čuti posameznik za Presv. Rešnje Telo.
Evharistični kongresi so v naši dobi tudi najboljši protest in obramba proti strašni protiverski propagandi, ki tudi že med naš narod seje strup v najrazličnejših oblikah. Bolje ne moremo izraziti svojega odpora proti tem satanskim poizkusom, kot če javno in z vsem spoštovanjem dvignemo posvečeno hostijo: v tem znamenju se bomo borili in tudi zmagali S tem je najbolje izražena temeljna razlika med nami in njimi: oni se bore na podlagi »čistega« razuma in človeških čutov, mi na podlagi vere. Presv. Rešnje Telo je ravno izraz najčistejše vere, mysterium fidei v pravem pomenu besede. Naši čuti vidijo le belo hostijo, Kristus pa govori: »To je moje Telo.« Presveto Rešnje Telo nam je torej bojno znamenje proti vsem nasprotnikom vere, obenem pa naša opora in moč v tem boju.
Ljubljanski evharistični kongres naj bo torej spontani izraz evharističnih čuvstev Jugoslovanov! Ta kongres naj poudari, da v stiski in negotovosti, v kateri trpimo, nismo zapuščeni: nad nami bdi Pastir naših duš, evharistični Jezus. Tudi današnjim trpinom kliče' »Pridite k meni vsi. ki se trudite in ste obteženi, in iaz vas bom poživil.«
(Mt 11, 28.) Ta kongres naj nam bo tudi zagotovilo boljše bodočnosti. Za boljšo bodočnost manjka ljudem orientacije in smisla za prave vrednote. Zveličar je po lastnem zagotovilu pot k cilju: kot Rešnje Telo je pot, kot Bog je cilj. On je resnica: mnogi se strastno oklepajo zmote, l er strastno hočejo resnice. On je življenje: današnjemu človeku se hoče polnega življenja, vse svoje sile hoče zaposliti z adekvatnim delom. Toda lt močno evharistično življenje bo prineslo človeku odrešenje, sprostilo njegove sile in jih primerno usovršilo. Ta kongres bo tudi izgladil toliko na-sprotstev med posamezniki in stanovi. Presveto Rešnje Telo je najprimernejša podlaga za medsebojno spravo.
Javno bomo torej izpričali na kongresu, kaj nam je Jezus v Presv. Rešnjem Telesu.
Kongres bo pa imel uspeh le, če ne bo prireditev na povelje, ne samo zunanja proslava, ampak iskrena manifestacija tega, kar bodo naša srca čutila. Kongres hoče doseči duhovne uspehe, zato je treba zanj pred vsem duhovne, notranje priprave: prenovitev src in poglobitev verskega življenja. Le taka srca bodo mogla in smela res manifestirati za evharističnega Kralja.
»Že sedaj torej pripravljajmo,« pravi proglas naših škofov, »svoja srca z molitvijo, sv, daritvijo in žrtvami na velike dni kongresa, da bodo res dnevi, ki po presv. Evharisliji odprejo našemu narodu vire mednarodnega življenja v blagoslov naši domovini.«
Stalni odbor za Evharistične kongrese bo imel sestanek pod predsedstvom krškega škofa prevzv. dr. Josipa Srebrniča v sredo, 9. januarja t. 1., v Zagrebu. Na dnevnem redu je predvsem prireditev 11. vsedržavnega Evharističnega kongresa v Ljubljani v juniju letošnjega leta.
Skopljanski škofijski pripravljalni odbor. Skopljanski škof prevzv. gospod dr. Janez Frančišek Gnidovec je imenoval v škofijski pripravljalni odbor za ljubljanski Evharistični kongres za predsednika Otona Petrača, župnika v Janjevu, za tajnika Branka Dorčiča, ravnatelja dijaškega semenišča v Prizrenu, za odbornike pa o. Lovra Mitroviča, O. F. M., dekana v Peči, Roka Mateja, župnika v Djakovici, in Alojzija Turka, duhovnega pomočnika v Skoplju. Na božični dan je skopljanski vladika kongres posebno toplo priporočil svojim vernikom.
Izkaz prispevkov za Kvh. kongres. Glavni pripravljalni odbor izreka prisrčno zahvalo vsem. ki so doslej prispevali za stroške kongresa. Seveda so dosedanji prispevki še zelo skromni in bo treba še mnogo prositi, še močno trkati na dobra srca. Tem večje pohvale je zato vredna darež-ljivost naših vrlih Mohorjanov in tudi drugih, ki so priskočili na prvi jioziv in prispevali kljub krizi radi ter z ljubeznijo. V zadnjem času smo prejeli: Z Vurberga |»ri Ptuju 22 Din, s Črnuč 34 Din, iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. 30 Din, iz Zabnice pri Škofji Loki 40 Din, s Krke pri Dolu 20 Din, z Lipoglava 13 Din, iz Št. Petra pri Nov. mestu 30 Din. iz Koprivnika nad Bohinjem l(i dinarjev, iz Zič pri Konjicah 20 Din, iz Griž pri Celju 50 Din, s Homca 10 Din, iz St. Gotarda pri Trojanah 30 Din, od Sv. Križa pri Liliji 33 Din, iz Smlednika 75 Din, od dveh neimenovanih 52 dinarjev, v zakristiji cerkve Srca Jez. v Ljubljani pa se je nabralo 50 Din. Naj bi velikodušni daro-I valci našli mnogo posnemovalcev. Čim več bomo , za kongres tudi gmotno žrtvovali, tem siiuineiSi ! potek ai lahko obetamo.
Ljubljanske vesti:
Ljubljana pod belo odejo
LJubljana, 5. januarju.
Dvojno je bilo letošnjo zimo pričakovanje: bojazen, da bo zima huda, in bojazen, da sploh ne bo snega. Reveži in zmrznjenci so v upanju na toplo zimo sklepali v jeseni po lastovkah, da ne bo mraza, ne snega, ker so lastovko odletele šele v začetku oktobra, medtem, ko so se športniki in prijatelji zime zanašali na napovedi ameriških vremenskih prerokov, da bo letošnja zima prav huda in da bo mnogo snega. Prav so imeli obojni, samo, da so prvi uganili za vremenske raz mere pri nas, drugi pa za —- ameriške. V Ameriki je zima prav liuda in snega je tam več kot dovolj, tako, da naši zimski športniki kar z zavidanjem ogledujejo fotografije iz Amerike o tamkajšnjem snegu. Za Ljubljano niti prav stari ljudje ne vedo, da bi katero leto v zadnjih 50 leti ti bila zima brez snega, čeprav so že'večkrat doživeli zelene božične praznike, tako, kakor letošnjo zimo. Sneg je zapadel vedno, ako ne v pozni jeseni in v začetku lela, pa v zgodnji spomladi. To zimo je vse kazalo, da ho to pravilo prekršeno in da bomo prebili zimo brez snega. Toda pravilo jo zahtevalo svoje in tako smo snoči dobili sneg.
Pravzaprav je to zimo sneg že enkrat padel. Bilo je to sredi meseca oktobra, toda šel je med dežjem in se je na tleh takoj stajal. Včeraj j>roti večeru pa so iznenadile Ljubljano prve snežinke. Prejšnje dni je ležala nad Ljubljano gosta megla, .najbolj gosta je bila v četrtek, tako, da na primer j francoski bojevniki, ki so prišli k nam, v začetku j niti videli niso kakšnih 20 korakov pred seboj.
Toda še isto popoldne je severovzhodni mrzli veter razpihal v dobri pol uri vso meglo in posvetilo se je jasno nebo. Ta veter je tudi povzročil, da je snoči pričelo snežiti. Padlo je sicer le malo snega, komaj kakšne tri centimetre na debelo, toda dovolj, da Je Ljubljana dobila belo odejo. Po ulicah in cestah so sicer vozila in pešci kmalu spremenili deviški sneg v umazano brozgo, na strehah pa je ostal, enako tudi po vrtovih in travnikih okolj Ljubljane, Kakor je snežena odeja tenka, vendar je vzbudila v srcih športnikov. ve-, selo upanje In na robu Ljubljane so se včeraj že pojavili prvi smučarji, v glavnem nedorasla mladina, ki se |e poskušala s smučmi, skrbno se oziraje okrog, kdaj se prikaže kakšen stražnik, Po-llcijsko-cestni red namreč prepoveduje smučanje po ulicah. Za sankanje ta sneg sicer ni bogvekaj dober, toda otroci so se že pričeli sankati po pobočjih okoli mesta. Boljše je že na Gorenjskem, kjer je plast snega nekoliko debelejša.
Razočarani pa so eni: brezposelni. Enako kot športnikom je tudi njim snoči vzcvetelo upanje, da bodo, danes na vse zgodaj dobili na cestnem nadzorstvu lopato in čez dan krepko kidali. Pa ni bilo iz vsega nič. Stalni mestni delavci so zmogli sami očistiti glavne ulice, večjegh dela z odpravljanjem snega pa ni bilo treba, ker so z drugih ulic že odnesli sneg ljudje na čevljih.
Tako zro sedaj v nebo športniki In brezposelni. Prvi z nado, da bo še snežilo, drugi pa z upanjem, da morda le pridejo še to zimo do slučajnega zaslužka, kakor jim ga nudi kidanje snega v mestu.
POAPNENJE ZIL
in starostna onemoglo*! ima -voj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvt. Vsled tega ie dolžnost čistiti prebavne organe tako, kakor moramo čistiti vsak stroj, če hočemo, da redno deluje.
In če nastopijo motnje, kakor pomanjkanje teka. nera»poloie«je, tgaga motnje v jetrih vranici in lodvieuh zaprtje — potem dobro prečistite telo s priznano naravnim PlANINK A-čajem HAHOVKC, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA-čaj BAHOVEC za Din 20"- paket, ki vsebuje samo tedaj |iravi PLANINKA Čaj, kadar je paket zaprt m plombiran ter nosi naslov:
APOTEKA Mr. BAHOVEC
LJUBLJANA, Kongresni trg 12
Zimska pomožna akcija RK
Da nekoliko odpomore veliki bedi ki vlada v Ljubljani, je sklenil ljubljanski Rdeči križ j>ri-skočiti na pomoč najrevnejšim družinam s tem, da jim preskrbi za zimo nekaj premoga.
Ker ni bilo za to akcijo razpoložljivih dovolj i sredstev, so šle vse odbor niče in vsi odborniki na delo in zbrali pri dobrosrčnih slojih ljubljanskega prebivalstva zadostno denarja, da je bilo mogoče naročita štiri vagoine po 10 ton premoga Trboveljska premogoikopna družba je dala Rdečemu križu velikodušno za lo akcijo en vagon premoga brezplačno na razpolago. Za to leno umevanie naše človekoljubne akcije in velikodušno pomoč se odbor najiskreneje zahvaljuje.
Premog se je delil 28., 20., 31 decembra in 2. januarja in sioer vsak dan po en vnoon. Tšrned n ©Številnih prošeni je mogel odbor upoštevati "00 najrevnejših družin, katerim je bil premog dostavljen na dom. Posameane družine so dobile od 150 do 800 kg premoga.
Prevoz premoga sta izvršili spedicijski tvrdki A. Ranzinger in Rajko Turk in sicer je vsaka razvozila en vagon po znižani ceni, po en vagon pa brezplačno. Ž a to naklonjenost in pomoč jima bodi izraženo javno priznanje in iskrena zahvala. Hvaležni smo tudi vsein dobrosrčnim ljubljanskim da-rovalikam in darovalcem, ki so s svojimi večjimi in manjšimi prispevki omogočili •našo zimsko akcijo.
Iskrena hvala vsem in vsakomur, ki ie pomagal.	Rdeči križ, pododbor za Ljuhliano.
fel 31-62 KINO KODEl jKVO~Tel 31 62
Danes ob 3:
Materino srce
Ob 5 in 8 ter jutri ob 8: Oporo a dr. Mahuse$a in Materino srce
© Karitativna zveza v Ljubljani vabi vljudno vse prijatelje karitativnegn pokreta k tretjemu predavanju, ki bo v torek, 8. jamarja 1935 ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Predava dr. p. Roman Tominee. O. F. M. o temi: »Katarina Sijenska — velika žena v velikem času.« Tekom letošnje zime bodo še sledila nekatera predavanja: vstop je vsakikrat prost.
0 Rokodelski oder vprizori drevi ob pol 8 divni Meškov božični misterij -Henrik gobavi vitez«. Delo je prvovrstno tako po vsebini kakor tudi po slikanju posameznih - prizorov. Vsi, ki so videli novi materij pri prvi vprizoritvi, so polni hvale o njem. Zato je pričakovati tudi drevi zelo mnogobrojnega obiska in prosimo slavno občinstvo, da si poskrbi vstopnice že v predprudaji dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica št. 12.
© Ogenj v stanovanjski baraki. Včeraj popoldne je izbruhnil poža> v stanovanjski baraki delavca Jakoba Stepančiča ob podaljšku Verov-škove ulice v gramozni jami. Ogenj je nastal, ker se je vnel papir, ki je bil položen tik peči. Neki mimoidoči je opazil, da se razvija velik dim ter je skočil v barako ter s pomočjo sosedov ogenj naglo pogasil. Poklicani sn W tudi poklicni gasilci, ki so prihiteli z oi.idnim vozom, niso pa stopili v akcijo, ker je bil ogenj že poprej zadušen. Škoda je le malenkostna-
© Kino Kodeljevo predvaja danes ob 3 »Materino srce«, ob 5 in 8 pa še »OfKiroko dr. Mabu-seja«.
(5 Davčne karte za uslužhenski davek. Po noveliranem členu 95 zakona o neposrednih davkih se plačuje za hišno služabništvo na leto po 50 Din uslužbenskega davka za vsakega posla. Dokaz o .plačanem davku je davčna karta, na kateri pa morata biti napisana s črnilom ime in priimek službodavca. Davčna karta se mora nabaviti najpozneje do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčne karte se dobijo v trafikah, ki prodajajo davčne znamke. Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen 5-kratuo vrednost davčne karte. Vsi maloprodajalel davčnih kart za hišno slu-žabništvo se v smislu razpisa fin. ministrstva št. 106.987-111 od 31. dec. 1934 opozarjajo, da vrnejo
Nemo zdravijo sklerozo n njene po-sledice z jodom — Frnmnzi s kolo dnim kremikom (silicijem - Angleži z manganom n magnezijem — Ho-meopati s tešklml kovinam in jodom Katera metoda ie najboljša'?
RADENSKA!
Ker RADENSKA je edina naravna voda ce e Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod. koloidni kre-mlk mangan, magnezij in težke kovine Akn se bližate netde^elemu letu. ali ako ste m. rodbine, katera je nagnjena k sklerozi morate piti RaDENSKOI
Najlepše
JSUMSKE SUKNJE
J Maček. Aleksandrova c.
1
vse neprodane in nepoškodvane davčne karte za leto 1934 najpozneje do 10. januarja 1935 davčni upravi, ki jih bo zamenjala za nove veljavne za leto 1935.
O 3110 Belgrajeanov se pripelje danes zjutraj oh s posebnim vlakom v Ljubljano, odkoder se takoj odpeljejo na Gorenjsko, kjer so bodo razdelili na Bled, Pokluko, Ba-leče-Planico in Kranjsko goro, V Sloveniji ostanejo tri dni. Dpber smuk!
0 V Ljubljani umrli od 29. decembra 1934 do 4. januarja 1935: Klander Marija, roj. Verbič, vd. Ukmar, 82 let, vdova delavca, Japljeva ul. 2, Uršič Martin, 79 let, delavec, Karlovški c. 17, Repič Jožefa, SS let, dela\ ka, Jajsljeva ul. 2, Šteblaj Neža, roj. Peterlin, 74 let, vdova tesarja, Ižanska c. 67, \\urzbach Frančiška, roj. Eberhardt, zasebnica. 90 let, Gradišče l/H, Nachtigall Josip, 79 let, strojevodja drž. žel. v p., Celovška c. 90. Lenarčič Pavel,
Mariborske vesti:
Ravnovesje proračuna v nevarnosti
Manjkalo bo četrt milijona, če odpade davek np vozila
prani prejšnjim letom torej, očividno nazadovanje, ki je razumljivo, če je doslej znašala državna taksa do 1000 kg teže 1 Din od kg, do ; 1500 kg'Din 1.50, največ 4500 Din, potem bano-• vinska taksa 50 Din od vsakih začetih 50 kg in i še povrh 100% kot nadomestek za da vek na i pnevmatiko, občinska davščina pa tudi 50 Din i od vsakih začetih 100 kg (1 Din od kg). Gotovo j se bo štev ilo motornih vozil v Mariboru vaipid-|ho dvignilo, če davka tie bo več. Kakor rečeno, j bo prizadeta pri tem oibčina, ki bo morala najti j sedaj aH drug dohodek, ali pa četrt milijona ! kje prišledi.ti. Z izpremenjenim položajem se je i že prjčcjla ba.vitJ- finančna koipisija, ki je vzela | proračun v porioveii p'r'etreS.
Napoved fin. ministra o odpravi davka na motorna vozila je povzročila veliko veselje v krogih avtoinobilistov, Manjše je to veselje pri mariborski mestni občini, ker bo verjetno s tem tudi odpadla davščina na vozila, ki je v novem proračunskem predlogu označena z iznosom 250.000 Din. S tem je ravnovesje z veliko veščino in spretnostjo sestavljenega proračunskega predloga resno ogroženo in mestna občina se bo morala ozreti po drugem viru, da spravi izdatke v sklad z dohodki. l)a j>a je odprava davščine na motorna vozila res nujna, dokazujejo naslednje številke: Lani je bilo v Mariboru 163 osebnih avtomobilov, predlani še 186. Tovornih avtomobilov je bilo lani 65, predlani 67, motornih koles pa lani samo še 47. Na-

dovdanska c. 9, Lotrič Marija, roj. Jerftelj, zasebnica, Sv. 1-lorijaua ul. 261.'' Slovnik 'lakob, 71 let, krojač, Japljeva ul 2, Zadnikar Henrik, 81 let, "bivši pasarski mojster in ljublj. meščan, GestriVo« ul. 8/1. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Marinko Marija, 48 let, učiteljica, Posavskega «1. 5, Mohar Jožef, 28 let, delavec, Mozelj, ekraj Kočevje, Gom-bač Marija, roj. Šircrlj, 46 let, žena polič', stražnika Rožna dol., c. V/24, Poljanec Elvira, 11 let. hči delavke, Tržič, Blejska ul. 5, Bencina .^Cecilija, 44 let, žena stiklarja, Hrastnik 51, PertTje Frančiška, 27 let, služkinja, Slranska vas 19, Cankar Marija, 55 let, dninarica, Smrečje 17, obč.: ?v. Jošt, Sbaschr nik Alojzija, roj. Grom, 57 let, žena žel. kurjača v pok., Aljaževa c. 24, JanežiČ Roža, 19 let, frizerska vajenka, Brdo 36, Zg. Šiška, Kokalj Magdalena, 67 let, obč. uboga. Ihan 18 pri Kamniku, Šifančič Karel, 61 let, kretnik drž. žel., Št. Peter 48, Lavrič Julij, 21 let, delavec, Zg. Senica 22 pri Medvodah, Anzeljc Anton, 10 let, sin hišarja, Ig 178, Mole Jožefa, roj. Mayr. 67 let, žena pek. mojstra, Opekarska c. 32, Kogej Franc, 49 let, delavec, Vidovdan>-ska c. 3.
10 % popust pri nakupu smuči in opreme,
dokler no zapade >sneg! — Stane Derganc, družba z o. z., Ljubljana, Go.sposvetska c. 2. Pred škofijo 2(1. — Telefon št. 31-84 in 28-04.
0 Prvi ponesrečeni smučar. Komaj je za-padlo malo snega in so se pojavili smučarji, že je bolnišnica sprejela tudi prvega ponesrečenega smučarja. Na Golovcu se je včeraj zbralo več smučarjev, ki so po pobočjih kmalu zdrsali tenko plast snega. Med smučarji je bil tudi 17 letni dijak srednje tehnične šole Drago Žerjav, ki se je spodtaknil ob korenino, jiadel in si zlomil levo roko.
0 Vrat si je prcrezal. Včeraj zjutraj je reševalni avto prepeljal iz Gerbičeve ulice 40 letnega mestnega delavca J. S. Mož je udan stalni domnevi, da ga nekdo zalezuje ter je zadnjih pet dni taval v tej domnevi in ga sploh ni bilo domov. Včeraj zjutraj se je bril, medtem pa je prosil ženo, naj gre pogledat, ako je zalezovalec pri hišnih vratih. Da mu ugodi, je žena res šla iz sobe, medtem pa si je S. prerezal z britvijo vrat. Žena ga je našla vsega v krvi. K sreči rana ni nevarna ter si mož ni prerezal glavne žile, tako, da ho okreval.
Zobozdravnik DR. KRISPER ANTON
Vodmat, Druš<vena ul. 20
ordinira od 10—12 in od 1—3 popoldne
Višinsko solnce od 2 popoldne dalje
rm v • w
Trt
Ogenj je naznanjala gasilska sirena z zaleg-, njeniin svojim glasom v sredo zvečer Žarelo je ; nad Tržičem v sineri Ljubeljske ceste. Prav do tal 1 je jx>goreia »upa mesarja Jozelna, v kateri je bilo precej krme. Pod isto streho sta imela shranjenih veliko drv tovarniška delavca Štuoin in Debeljak, kate.re sta pripravila v poletju za zimo Suha drva in krma, vse je postalo žrtev plamenu, ki ga je najbrž povzroči! kakšen ogorek cigarete mimoidočega človeka.
Jubilej dela je obhajal zadnje dni lanskega leta predilniški nad mojster g. Anion Bohm. Že 25 let je zaposlen v tukajšnji predilnici, kjer veled svoje izredne vestnosti im ljubeznivosti uživa veliko spoštovan,je pri gospodarjih in tudi pri delavcih. Bog ga ohrani še mnogo let!
Ponovljena bo danes po[>oldne v dvorani Našega doma r krasna igra, ki je tako izn dno ugajata na Silvestrov vf~er. Na to opozarjamo /.lasti okoličane 1
□	Proti novi uvoznini. Trgovci z avtomobili, motocikli, kolesi in lastniki mehaničnih delavnic so imeli .v petek zvečer sestanek, na katerem so razpravljali o načrtu za izpremem-bo uvoznine. Dosedaj je znašala uvoznina j>ri avtomobilu 120, poslej bi znašala 2500 Din. Prav v takem sorazmerju bi se dvignila uvoznina za pnevmatiko, motorna kolesa, kolesa in rezervne dele. Zborovalci so se izrekli proti zvišanju 1 uvozninskih postavk za svojo stroko, ker bi imeli težje stališče z okoliško konkurenco. Okoli 30 lastnikov trgovin in delavnic z 200 nastavljen« bi bilo s tem ogroženih v obstoju. Izvolili so si ob zaključku peteročlanski odbor, ki bo nadaljeval akcijo, da se uvozuina za predmete iz te stroke ne zviša.
□	Nove uradne ure na sodišču. Radi pomanjkanja kreditov za električno razsvetljavo je predsedništvo okr. sodišča določilo naslednje uradne ure: od. 8.—3t. jan. od 8—12 in od
13---16;	od 1. febr. do 31. marca od 8—12 in od
14—17;	od t. aprila dalje uormalno od 8—12 in od 15—18.
□	Kaj pa dnevničarji, Menda je edino v Mariboru slučaj, da čaka cela vrsta dnevničar-jev v občinski službi leta in leta na redno nastavitev. Imamo dnavničarje, ki so že ,5 let in več v. službiv. ^ ki..so vloži ti «že nešteto prošenji" imajo vse predpisane uradniške izpite, pa vse; zauv&n. Tiuli to, .vprašanjgi.;se bo uujno. moralni r«š'ti... ;.. BV ;j01 ''iv. , (■;•.■',•;'• .■' >:.;:
. . {T] Proračunska;seja. Finančni odsek bo razpravljal o proračunskem predlogu v četrtek 10. t. m,, plenarna proračunska seja mestnega sveta bo pa predvidoma 22. t. in.
Q V visoki starosti 82 let je umrla v Zagati štev. 6 gospa Roza Bittner. — V Krčevini, Pra-protnikova 25, je umrl upokojeni železniški sprevodnik Josip Sajovic. — Naj počivata v miru!
P Ljudska univerza prične prihodnji teden z normalnim delom. V petek, 11. januarja nadaljuje in konča g. primarij dr. černič svoje predavanje >Stebri moderne kirurgije«.
□	Kaj bo z mestno avtobusno delavnico? Kakor smo doznali, študirajo Mestna podjetja, ali bi kazalo dati delavnico mestnega avtobusnega prometa v najem zasebnikom, ki bi potem v svoji režiji izvrševali popravila mestnih avtobusnih vozil. Baje je med zasebnimi podjetniki precej zanimanja za ta načrt, ki jia po našem mnenju ne bi prinesel podjetjem nobene koristi. V delavnici so sedaj zaposleni mehaniki, ki jih podjetje uporablja tudi kot rezervne šoferje, za katere pa potem ne bi imelo prave zaposlitve.
□	Velika škoda. V mariborski okolici še neprestano razsaja svinjska kuga, ki je pomorila že na tisoče živali. Cele vasi so ostale brez svinj, zlasti v radvanjski in razvanjski občini. Okoličanom je kuga povzročila letos izredno škodo.
□	Stanojemalci, darujte za Pomožno akcijo. Odbor društva stanovanjskih najemnikov je naslovil na vse stanovanjske najemnike poziv, da podprejo akcijo za pomoč bed nim in brezposelnim, ki jo je podvzela mestna občina mariborska s sodelovanjem raznih humanitarnih in drugih društev. V prihodnjih dneh bodo pooblaščeni organi mestnega poglavarstva zaeoli po hišah pobirati prispevke za Pomožno akcijo. Kdor je že prispeval potom kake drvige organizacije, naj to vpiše radi kontrole v nabiralno polo, vsak pa, ki še ni ničesar dal, naj izroči svoj prispevek nabiralcu.
□	Taksa za kolesa. Policija opozarja, da se letos plača taksa za kolesa v kolkih. Lastniki koles prilepijo na prijavnici poleg r>et-dinarskeffa kolka še kolek za 20 Din in so s tem takso za celo leto že plačali. V prometni knjižici se potem zabeleži, d a. je taksa plačana v kolkih .na prijavi. Vsa ostala vozila plačujejo takso, kakor dosedaj.
□	Od sedaj naprej bo v hotelu »Orel« — razen običajnih sobotnih in nodeljskili koncertov — vsako nedeljo od pol 17 do 19 čajanka.
□	Hranilne knjižice prevzema v račun s polno vrednostjo pri nakupu m ob i 1 i,i in drugih stanovanjskih potrebščin. E. Zelenka, Maribor. Ulica 10. oktobra št. 5.
□	V petih minutah odstranjena požarna nevarnost. Kakor smo poročali v včerajšnjem ^Slovencu«, je bil v petek zvečer ob 9 v Krčevini štev. 28 požar. Ogenj je izbruhnil v podstrešnem stanovanju mehanika Koinelja ter ogrožal celo po-stopje in sosedne objekte. Nagel nastop mariborskih gasilcev ki so prispeli na lice mesta s tremi motorkami pod poveljstvom Benedicičn v naravnost rekordnem času. je v petih minutah odstranil nevarnost. Požar je napravil v stanovanju okrog 10.000 Din škodo.
□	Poziv dobrim ljudem. Bnnskn uprava, ki oskrbuje v svojih zavodih znatno število sirot, se obrača na dobre družine, ki bi bile prijiravliene
obveznega) v brezplačno oskrbo ali za svojega. — Dobrotniki, ki bi se odzvali tetini pozivu, naj javijo svoje naslove banovinskemu Dečjemu domu (v Mariboru, , .
: □ Tujci v decembru. V preteklem mesecu je prenočevalo v Mariboru 1563 tujcev, od tega 649 ■ inOzeincev.
— Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na teščer iz<Jatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav. pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz Josel«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju.
□	Pooeni meso. V ponedeljek dne 7, t. m. se bo prodalo od 8 naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 100 kg govedine po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg.
□	yofno lekarniško služIlo vršita od 6. doi 12. t. ni, že po novem dve lekatrri, lh sicer Sfevot-st"d'va >Magdaleinska lekarna« na KrŠlja Petra trgu in :Mave£jeya lekarna iPtfi zamorcu« v Gosposki, ulici.. ' ; ' t; ;; ; ; ' \ •	. "••>
tiBernardinci ne gonijo zajcev! Med ok<yi1 ličaiii vlada !etbs,vprecejšnje nerazpoloženje proti nekaterim previVetim članom mariborske zelene bratovščine. Pritožujejo se, da nekateri' lovci upih ne jo življenje vsakemu kužetu, ki si šc upa nekaj korakov od hiše. Tako je padel bernardinec, 20 korakov od gospodarjevega doma, dasi je znano, da ta pasma ne goni zajcev. S tako rigoroznostjo si lovci sami ustvarjajo nerazpoložonje med okoliškim prebivalstvom.
Ljudstvo, ki ničesar ne ukrene za svoje brate pod tujim gospostvom, ni vredno imena narod!
Združimo se v »Bran-i-borki ščiti človečanske pravice zamejnih rojakov!
Celje
er Odlikovana je bila na Dunaju z diplomo žena frizerskega mojstra g. Frajleta Franca na Kralja Petra cesti.
0 Osebne vesti iz odvetniških krogov. Odvetniški pripravnik g. dr. Karel Prah je vstopil v odvetniško pisarno g. dr. Ogrizka. — G. Lovro Čremožnik, pisarniški ravnatelj v odvetniški pisarni g. dr. Ogrizka, je stopil v pokoj.
& Smrtna kosa. V soboto popoldne je umrl v visoki starosti 85 let v Petrovčah bivši gostilničar in mesar g. Franc Ježovnik. Bil je daleč naokrog znan in vedno zaveden narodnjak. Zapušča štiri hčere in dva sinova, ki so vsi j>re-skrbljeni. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Petrovčah na farno pokopališče, v Žalcu. Naj počiva v miru, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje. — V celjski bolnišnici sta umrli Zupančič Marija, 81-letna dninarica v Libojah, in Letonja Emil, enoletni sin posestnika in gostilničarja z Velikega vrha prt šmartnem ob Paki. N. v m. p.!
& Henrik — gobavi vitez. Današnja predstava v veliki dvorani Ljudske posojilnice bo pravi užitek za vse prijatelje gledališča. Henrik, gobavi vitez, je duhovna igra, ki je bas našemu času prepotrebna. Dejanje polno ljubezni, dejanje, ki je usidrano v globoki veri, bo prevzelo vsakogar in bo tudi gledalec mno-
go pridobil. Vstopnice se dobijo dopold;*« in pred pričetkoin predstave pri blagajni. Opo--zarjamo na točnost. Začetek ob štirih.
& Oprostilna sodba pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča. Včeraj je sedel na zatožni klopi celjskega okrož. sodišča pred 5-članskim senatom 53-letni Sever Blaž iz Novakov v brežiškem okraju, proti kateremu je drž. tožilstvo vložilo obtožbo, da je v noči od 28. na 29. oktobra 1934. v Gornji Pohdrei v brežiškem sodnem okraju zažgal stanovanjsko' hišo svojih otrok. Sever Blaž je bil zaradi'pomanjkanja dokazov popolnoma oproščen.
& Pometamo dalje, dokler je šc kaj zimskega blaga. Velour-barhent 7 Din. flanela 5.5C Din, volneno 16 Din, snežke 20 Diu itd. Ster-mecki, Celje.
Zobni
^lllDr^ihO^CVCrordinira \ Zagrebu,
Masa r v ko v a 13
Trije požari eno noč
Sv. Marjeta niže Ptuja, i. jan.
Na starega leta zvečer ob 6 je nenadoma izbruhnil požar pri g. Miklu. Uničil je gospodarsko poslopje in vso krmo. Živino so še Komaj pravočasno rešili. Hitra gasilska pomoč iz Gorišnice, kateri so 6e potem pridružili gasilci iz Gajevec, Moškanjc in Muretine, je zabranila, da se ogenj ni razširil dalje, posebno na stanovanjsko poslopje-trgovino. Vse gasilske čete so neumorno gasile do 10 zvečer. Gorišniska in ga" jevttka pa sta ostali na kraju nesreče vso noč in še drugi dan, ker je bila še vedno nevarnost, da na novo izbruhne požar.
Ko je bila pri g. Miklu največja nevarnost že odstranjena, zaprosijo telefonično gasilsko pomoč Lz Dobrave, lei je že v savski banovini, a takoj ob meji dravske. Tudi tam je zgorelo pri nekem trgovcu gospodarsfko poslopje. Od
večja stekl D. 72.50 manjša stekl. D. 40.-
Kaj pravite?
V naši deieli nekdaj, v dobrih starih (asih niso poznali «afer». To se pravi, afere so bile le, ampak (isto nedolžne: (e so komu prodali hišo ali posestvo, (e je bil kakšen uradnik premeščen ali upokojen in podobne stvari — to so bile naše nekdanje <tajere».
Danes smo pa napredovali tudi glede afer. Posebno prva leta po vojni jih ni manjkalo — ena bolj mastna in umazana kot druga. 0 večini tistih afer pa ne vemo, kako so se končale. Zakaj tega ne vemo?
Te dni imamo po daljšem presledku zopet neko «afero». Ta afera pa ni od danes ali od včeraj, pač pa se je pričela razvijati v ljubljanskem močvirju že pred leti, če smemo verjeti «največ-jemu dnevniku dravske banovine— Ta dnevnik nam pa tudi pove, zakaj niso te «afere» udušili že v kali, ampak so jo pustili lepo rasti naprej. Takole pravi:
»Prijatelji (aha, op. pis.)... so tedaj prepro-sili (neko oblast), naj ustavi poizvedbe, da ne bo škandala in (oblast) je tej želji ugodila
Kaj pravite, g. urednik, na to ugotovitev? Če poroča tako «največji» ali «glavni» dnevnik, bo že res tako? In kaj bi Vi rekli, ali pa, kaj bi ljudje rekli zdravniku, ki vidi na človeku prve znake nevarne nalezljive bolezni, pa reče sorodnikom: »Bomo pa tiho, da ne bo škandala!* Ali je škandal kasneje manjši, ko začne bolezen, telesna ali pa moralna, že smrdeti do neba?
In kakšno škodo na <ugledu» naj trpe taki izprijenci, ki so že s svojimi dejanji zapravili ves tvoj ugled, če so ga sploh kdaj kaj imeli?
Ljudem, ki jim je toliko za «ugled», za strah pred škandalom, pa bi priporočali v premislek nemški izrek: »Der Hehler ist nicht besser als der StehlerU
Vi morda ne verujete
reklami, toda damo Vam iskren nasvet: Poizkusite prati s »Hu-berlus« milom in »Perionc praškom za pranje. »Pa sta res izborna« boste dejali! In domača sta.
Svoji k svojim!
Obsojen ubijalec
Celje, 5. januarja.
Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 21 letni posestnikov sin iz Zgornje Sušice, Lahovič Ivan, ki je bil tožen, da je dne 1. decembra 1934 zvečer v Gornji Sušici v brežiškem sodnem okraju z nožem tako poškodoval svojo mačeho Lahovič Katarino, da je dne 6. decembra v javni bolnišnici v Brežicah umrla. Med obdolžencem in pokojno je prišlo omenjenega večera do prepira, ki je imel strašne posledice. Obdolženec je dejanje priznal in se zagovarjal, da je to storil v silobranu, ker ga je mačeha napadla s sekiro. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora.
Novi grobovi
+ V Gorici je umrl 2. januarja gosp. Angel Casagrande, v 81. letu 6vojega prizadevnega življenja, polnega veselih uspehov in bridkih razočaranj. Bil je do konca vojne trgovec v Ajdovščini, ki se je uspešno uveljavil tudi v javnem življenju. Organiziral je več gospodarskih in socialnih ustanov, prvi začel gibanje za zgradnjo vipavske železnice in krepko podpiral ljudsko pro-sveto. V njegovi hiši j« našel vsakdo potrebno pomoč, zato je slovel po vsej Vipavski dolini. Zapušča življenjsko družico, ki sta praznovala pred štirimi meseci biserno poroko in prejela od sv. očeta poseben blagoslov. Številni njegovi otroci, vnuki in pravnuki žive v Italiji (Gorici), Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Angliji in Ameriki (njegov vnuk je vseuč. profesor v Bostonu). Naj v miru počival
•f V Soteski pri Moravčah je 5. t. m. umrl gosp. Jakob B 1 z e 1 j, posestnik. Pogreb bo v ponedeljek, 7. t. m. ob 9 dopoldne na pokopališče v Moravčah. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje.
Osebne vesfi
= 90 letnico svojega rojstva je te dni praznovala v zaivetišču sv. Vimcencija v Megšu ga. Neža Vovk, roj. Pocsnik, mati pokojne slov. pesnice Vide Jerajeve in seelra ing. Radivoja Poznika, slovenskega prvoboritelja in izdajatelja »Slovenskega Almanaha«. Duševno čili stari mami in prastari mami čestitamo k redkemu jubileju in ji želimo, da v najlepšem razpoloženju prebiie večer svojega živ-Uaoi*.
tukajšnjega požara so hiteli tja samo muretin-ski gasilci, ki so prišli tja istočasno, kakor iz Stonjcev z avtom.
Istega večera okrog 5 je gorelo tudi na severovzhodni strani v bližini Ptuja in baje tudi pri trgovcu. Tako so bili približno v teku treh ur v razdalji nekako 15—20 km kar trije veliki požari, ki so povsod povzročili ogromno škodo. Ljudstvo je to precej vznemirilo, ker se boji, da se ne bi nadaljevalo tukaj, kar je bilo v preteklem letu na zgornjem Dravskem polju, kjer ie bilo nešteto požarov. — Žalostno pa je ob takih prilikah, da se zberejo na kraju nesreče radovedneži, ki uganjajo neumestne šale in burke, ne da bi pomagali gasilcem ter jih tako podpirali v njihovem težavnem delu. Vsak pa, kdor noče pomagati bližnjemu v nesreči, naj raje ostane doina.
Koledar
Nedelja, 6. jan.: Sveti Trije kralji.
Ponedeljek, 7. jan.: Sveta družina. Valentin, škof; Lucijan, mučenec.
Ostale vesli
—	Bravcem »Slovenca« pravoslavne vere: Če-stit božič!
—	Pevski tečaj Pevske zveze se ne bo vršil prihodnji teden, kakor je bilo sporočeno po okrožnicah. Vse podrobnosti bomo sporočili v okrožnici, ki jo bomo razposlali v prihodnjih dneh.
—	Nc odlašajte z obnovitvijo naročnine! S pravočasnim nakazilom p. n. naročniki zelo olajšajo novoletno delo pri upravah listov, sebi pa za-gotove redno daljnje prejemanje časopisa. — Obenem pa ponovno vljudno prosimo, da se pri nakazilu s kakoršnimkoli prispevkom spomnite priprav za evharistični kongres. Prosimo pa, da se prispevek označi vrhu srednjega dela položnice.
—	Reklamacije časopisov niso poštnine proste. Cenjene naročnike naših listov vljudno opozarjamo, da morajo uprave za vse reklamacije, ki se oddajajo na pošto brez Znamk, plačati dvojno poštnino. Za reklamacije naj se torej poslužuje vsak dopisnic, da nam prihrani dvojni izdatek.

%atves.\\Wo
Odobr.no od Miniit.nl«] locijaln. potnik« in nor»dn.,o ujrgvliil S. Il.v. 245 od 19, 11.1932.
—	Cenjene inserente vljudno prosimo, da po možnosti čim prej odgovarjajo na ponudbe, ki jih prejmejo od raznih strank. Razni ponudniki se pri naših upravah opetovano pritožujejo, da na svoje ponudbe ne dobe odgovora, čeravno prilože znamko za odgovor. V slučaju, da je treba odgovarjati na večjo množino ponudb, rada posreduje naša uprava, če prejme tozadevno obvestilo.
—	Zgledna župnija. Sv. Anton v Slov. goricah je menda tista faira v Sloveniji, ki se lahko ponaša letos z najvišjim prirastkom Mohorjevih naročnikov. Od 72 v letu 1934 smo skočili letos na 170. Pa bomo poskusili to število še dvigniti. Tudi novoletno poročilo o ljudskem gibanju kaže razveseljivo sliko. Krstov smo imeli 101 in s tem dosegli rekord v zadnjih 250 letih, odkar se vodijo matične knjige. Mrtvaški zvon se je oglasil 68 krat Tako imamo letnega prirastka 33 duš ali tretino rojstev več ko smrti. 24 porok je za nas precej, dasi je bil rekord v tem dosežen v letu 1921, ko je 40 ženinov pred oltarjem sv. Antona 6ulo iz ust svojih nevest odrešilno besedico »da«.
—	Slovenska pasijonska igra. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšlo novo delo gledališkega igravca in avtorja neštetokrat v
kanja«. Pisatelj je ustvaril nešablonsko, jezikovno in odrsko izredno posrečeno, miselno in ču«it»t-no globoko zajeto delo, ki ne bo le z odrskega stališča — tu bo namreč zamašilo občutno vrzel v naši odrski književnosti in nudilo poleg velikih poklicnih odrov tudi neštetim di-letantskim odrom lep in pristno naš »pasijon« — marveč tudi kot čtivo za razmišljanje o skrivnostih in lepotah naše vere kar dobrodošlo. Opozr rjnmo na to zelo jiomembno delo, ki je tudi v tehniškem oziru na višku, in krasno zunanjo opremo. Cena izvodu je 26 Din, celo platno 38 Din
—	Pišite tistim, ki iščejo službo v »Slovencu«.
—	Avto povozil žensko. Na Gašteju pri Kranju je na znanem klancu neki avto povozil pred-snočnjim 47 letno šiviljo Albino Rodičevo iz Ljubljane, Gosposvetska cesta 10. Rodičeva je dobila hude notranje poškodbe ter je morala v bolnišnico.
—	Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih.
—	Ponesrečenci. Na Homcu je padel s strehe valjčnega mlina 23 letni mlinarski pomočnik Ivan Kamalič. Dobil je hude notranje poškodbe ter je obležal nezavesten. Do večera se v ljubljanski bolnišnici še ni zavedel. — Ko je spravljal s hriba drva v dolino, je padel v prepad 38 letni posestnik Jože Vrhunc iz Hraš pri Lescah. Zlomil si je roko. — V Skalah pri Slovenjgradcu so neznanci napadli 25 letnega čevljarskega pomočnika Ivana Gorjana, in nekdo ga je zabodel z nožem v glavo ter mu prizadejal resno poškodbo. Tudi on se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
—	Redni občni zbor Štajerske sadjarske zadruge v Mariboru, r. z. z o. z. se vrši dne 10. t. m. ob ll dopoldne v prostorih Zadružne zveze v Mariboru, Miklošičeva 2/1, s sledečim dnevnim redom:- 1. Čitanjn zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931/32, 1932/33 in 1933/34. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev. 7. Slučajnosti. V slučaju, da ob napovedani uri občni zbor ni sklepčen, se vrši čez pol ure nn istem kraju in z istim dnevnim redom drug občn* zbor, ki sme veljavno
sklepati v vseh točkah, izvzemši točke 6 (§ 30. zadr. pravil). Za to mora biti navzoča najmanj polovica zadružnikov in morata biti dve tretjini za to, da se zadruga razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako bi pri tem občnem zboru ne bila zastopana polovica zadružnikov, se sklicuje za dne 31. januarja 1935 drug občni zbor, na istem kraju, ob isti uri, z istim dnevnim redom. Ta občni zbor bo sklepal z dvetretjinsko večino, brez ozira na število udeležencev.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 5. t. m. je objavljena »Odločba o potnih stroških članov upravnega odbora državne razredne loterije«, dalje »Odločba o strokovnem izpitu za pripravnike duhovnih zvanj«, »Program za opravljanje strokovnega izpita uslužbencev £rednjih duhovnih oblastev po zakonu o uradnikih«, »Razpored zvanj v ministrstvu za pro-sveto«, »Odločba o prepovedi uvoza vseh vrst živih rastlin in delov živih rastlin«, »Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil s priloženim zapisnikom po Švici«, »Pristop Zedinjenih ameriških držav h konvenciji za izenačenje predpisov o mednarodnem prometu po zraku z dodatnim zapisnikom«, »Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku z dodatnim zapiskom po Zvezi sovjetskih socialističnih republik«, »Pristop Irske k mednarodni konvenciji o pobijanju pona-reievanja denarja s protokolom«, »Pristop Iraka h konvenciji o mednarodni uniji za pomoč, s priloženimi statuti«, »Etiopija obnavlja pristop k fakultativni odredbi«, »Grčija obnavlja usvojitev fakultativne odredbe«, »Pravilnik o priznavanju posevkov v dravski banovini«, »Člani osrednje komisije za semenogojstvo« in »Objave banske upTave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934/35«.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Vaše bodoče Čistilno sredstvo
červifopj
/a vsakovrstne kovinaste predmete v Vašem gospodinjstvu je ;
Dobite v vsaki železninski ati špecerijski trgovini.
Vata
—	Požar. Iz Preval j nam iporočajo: V petek ob 6 zjutraj je začel goreti skedenj Tereizije Hrast, posestnioe in gos ti lin ičarke na Poljani. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, pa tudi gasilcem iz Prevalj, Mežice in črne, ki so prišli vsi z motorkami, da se ui vnelo še drugo gospodarsko poslopje, kakor tudi cerkev, ki je bila v resni nevarnosti. Pogorela je vsa 'krma tako, da trpi posestniča občutno škodo, k sreči so rešili vso živino. Zavarovana je bila le za majhno vsoto. Sumijo, da je zažgala zlobna roka.
—	Edvard Kocbek: Zemlja. Malokatera pesniška zbirka je vzbudila toliko resnične pozornosti, kakor ta. v nji nam pesnik na svojevrsten način odkriva skrivnostno lepoto naše zemlje in na nji človeka z njegovim trpljenjem, in pričakovanjem novegra časa. Povsem nova je oblika pesmi, ki svoje podobe postavlja zdaj v preprosto pojoči kitici, zdaj v slikarski pestrosti, zdaj v psalmski mogočnosti. »Zemlja« .ie izšla pri Novi založbi v Ljubljani (vez. 36 Din, broš. 28 Din).
Zimska sezona	Centralna kurjava
Radlolermaino hopailSCe
Dolenfske Toplice &Tem
Izborni uspehi zdravi enja. posebno pri revmatizmu. išiasu. piotinu (gibt). živčnih ter ženskih bolezn h. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla voila v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah
—	Načelstvo združenja usnjarjev Drav. banovine poroča: Letošnja borza konserv. svinjin ni imela istega zaželjenega uspeha, kot lani. Tako je bilo tudi pričakovati in nismo se motili, ko smo opozurjali na previden nakup iin da je za izvoz tega blaga malo izgleda in še to le za prvovrstno blago po 8 Din za kg. Ponudnikov usnarjev napram lanskemu letu je bilo malo; le-ti so nudili cirka 2 vagona. Nekaj pismenih ponudb za to blago pa je došlo načelstvu. Če primerjamo količino blaga z lanskim, je bilo samo tem usnarjem po šušmarjih prek upi jene ga indirektno prodanega tega blaga preko t vagona. Torej lepa zaščita obrtnika-davkopla-čevalca s strani tozadevne oblasti. Sklenilo se je, da se pod najvišjo nakupno ceno ne prodaja in je resnim kmpcem reflektantom 14 dni na razpolago. Za količino svinjin posameznika in naslove se je obrniti na Zadružno načelstvo v Ljubljani. Tudi se je sklenilo, da se nadalje ne plača za prvovrstno blago preko 6 Din za kg; Ila 2 Din ceneje, IHa pa poljubno.
Ne Do Vam žal.
če boste za nego kože rabili kamilčno kremo H&mllO. Pazite na ime Ktt-mlla in na rmeno-modro škatlico.
—	»Radio-Ljubljana«, prvi slovenski tednik za radiofonijo, glasilo slovenskih poslušavcev. VII. letnik, št. 1. — Izšla je prva letošnja številka tega našega tednika, s katero stopa v svoj VII. letnik. Otblekel se je ob tej priliki v novo opremo, ki je okusno delo M. Bambiča. Veselo presenečenje pomenja za vse naše radijske po-slušavce in ne samo za naročnike teiga neustrašenega tednika, objava pravilnikov za pri nas edinstveno zavarovanje radijskih aparatov in za nezgodno zavarovanje, ki ju uživajo vsi redni naročniki lista. Ta dvojna ugodnost poleg ugankarskega tečaja v vsaki številki (dobitki so elektronke za aparat po izbiri izžrebancev) bo pridobila temu poboniiku za interese poslu-šavstva še novih navdušenih prijateljev. — Vsaka številka prinaša tehtne članke, komentarje k sporedom, kritike, uvedena jc rubrika za gramofonske plošče in film, tehnični del in čez 20 strani sporedov. — Pišite še danes po brez-
filačno številko na ogled (Uprava je v Ljuib-jani, Miklošičeva cesta 7).
—	Važno za vsakogar. Ako vam radio trgovec ponudi radio prejemnik s Triotron cevmi, >ra lahko mirne duše kupite, ker se Triotron cevi uporabljajo samo za najboljše aparate.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.

POIZKUSITE
ZOBNO KREMO
IN PREPRIČALA VAb BO. DA )E ODLIČNA, OSVOJILA VAS Bi) « VKLIKA I UDA DIN 8
Vodice
Delo in zvestoba zasluži priznanje in čast.
Dne "i. januarja do polni že 74 loto stn-losti Neža Traven i/ Vodic 87. Ta dan jj;t |	obhaja tudi 40 letnico,
odkar vsak dan bodi kot delavka na kmečko delo v župnišče. Delala je polnih 40 let z vso zvestobo pri dveh gospodarjih in še dela v župnišču, kolikor ji le moči do|>uščajo. Res da sedaj težjih del ne more več delati, kakor je svoje dni delala najtežja dela, zato pa izbira dela, pri katerih je treba velike vztrajnosti in potrpežljivosti. Vzor zanesljjvosti je vsem, skrbna, kakor bi jih le malo zase skrbelo, kar sama vidi to in ono delo pri gospodarstvu in ga izvrši. Kako modre gospodarske svete zna dajati.
Alešova Neža — tako jo kličemo — je v vsej fari znana po svoji ljubeznjivosti in odkritosrčnosti in postrežljivosti, zlasti jo pa ljubijo bolniki ali bolje rečeno, ona ljubi zlasti bolnike s prav materinsko ljubeznijo. Polna tri zadnja leta ni spala v svoji sobi in ne na svoji postelji, ker je vse noči pri težko bolni revi in mora pogostokrat po noči vstajati in streči bolnici. Tako si Neža nabira zasluženje pri Rogu. Naj jo ljub; Bog ohrani še do skrajnih mej življenja, to ji želimo vsi njeni znanci in sosedje.
Zagorje
30 kg slanine in druge mesnine so odnesli ne-zmani nepridipravi g. Jožetu Repovšu. Za zlakovci ni sledu.
Zadnji delavci se vračajo od gradnje banovin-ske ceste Radeče—Litija. Manjka kredita.
Z javno kuhinjo za brezposelno je začela občina. Denar je dobila od banske uprave.
Farna knjižnica v Zadružnem domu živahno deluje. Prijatelje lepe knjige vabi.
Ustanovila se je Mlad. zveza J. S. Z. Oklenilo se je je mnogo prevdarnih in treznih fantov. Odbor obeta poživiti krščansko -miselnost in socialno udej-stvovanje.
Št Jernej na Dolenjskem
Umrl je na Brani zaveden katoliški mož Jar-kovič Jože. V mladosti je služil kruh v Ljubljani in Ameriki in si je nato s prisluženim denarjem vzorno uredil svoje gospodarstvo. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba« in velik pobornik za katoliško stvar. Naj mu Bog dodeli večni mir in
pokoj.
Izredno lepo vreme zadnjih dni je tudi pri nas privabilo iz zemlje obilo cvetja in zelenja. Čtiden pojav zares v mesecu januarju, ko je druga leta običajno razsajala najhujša zima.
Kamnik
Dalmatinsko belo in črno vino prodaja kavarna Kosak po 8 Din čez ulico.
Trbovlje
Vincencijeva konfercnca je imela dne 28. decembru 1934 svoj VII. redni občni zbor ter podala poročilo o svojem delovanju od 1. jul. 1953 do 30. jun. 1934. Ima 14 delavnih članov in 216 dobrotnikov. Podpirala je starovpokojencc, družine s številnimi otroci, sirote, brezposelne družine in bolnike. Skupaj je izdala 87 nakaznic za najnujnejša živila in obleko v denarni vrednosti 5713.50 Din. Glede nabiranja dobrodelnih prispevkov jc imel V. K. zadn je leto velike težkoče, kakor vsa karitativna društva pri nas. Usahnili so skoraj vsi viri od zunaj, raz-ven od uprave »Slovenca« dvakratni prispevek po 200 Din in g. Jerneja Steleta iz Ljubljane po 200 Din, ker je beda zajela vsa mesta in deželo in morajo povsod predvsem podpirati svoje reveže. Doma pa tudi ni kazalo uvesti nabiralne akcije pri tolikem številu brezjioselnih, revnih
otrok in revežev, ki si pri beračenju drug drugemu odpirajo vrata. Vendar smo tudi tukaj prejeli od f>odjetja inž. Dukič in drug 500 Din
in podjetja Ilanek 100 Din. Druge izdatke smo krili iz preostanka daru škofa dr. Ivana Tomn-žiča od lanskega leta. Vsem dobrotnikom izrekamo najprisrč.nejšo zahvalo. Fond za dečje zavetišče je narastel na 24.465.95 Din.
V Društvenem domu bo danes, nn sv. Treh kraljev ob pol 4 popoldne božičnica in misijonska j>rireditov. Na sporedu je petje malih kakor tudi velikih, razne deklainacije ter igrica »Einaauel«, kakor tudi prizori »Pastirci pri nebeških vratih« in nastop sv. Treh kraljev Vstopnina 3 Din in 1 Din.
Videm ob Savi
Društveno gibanje. Predstava »Ribičeva hči«, ki je bila napovedana za 6. januar, se je vsled ne pričakovanih ovir morala preložiti na 20. januar. Toliko v vednost za sedaj, podrobnejše sledi takrat.
Nedeljski »Slovenec« je vsako nedeljo v zadostni zalogi na razpolago pri gdč. Micki Avset na Vidmu. Znatno število odjemalcev, ki se vedno bolj množijo, priča, da imajo ljudje čut za zdrave duševno hrano.
Tatovi. Dolgo časa je vznemirjala videmskt občane neznana zločinska tolpa, ki je poskušala svojo srečo zdaj v tej, zdaj v oni hiši. Neumorno zasledovanje orožnišlva je bilo dalje časa docelr brezuspešno. Baš te dni se pa slišijo glasovi, da so prišli zločincem na sled v sosednji artiški žup niji. Baje je v to tatinsko afero zapleteno lepo število oseb. Prebivalstvo Vidma in okolice si bo tako oddahnilo, o poteku preiskave bomo pa natančneje še poročali.
Ali so pljuine bolezni ozdravljive!
A To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehBjo na aatiul, katarju na pljučih, zastarelem kašljit. znsiuzvnju. dolgotrajni hripavostl in hrlpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od niis
popolnoma brezplačno knjigo i slikami,
izpod peresa gosp. dr. med. Ouitiuanna, bivSoaa Scf-zdravnika v zavodu za tlnzenkuro, o temi .Ali so pljučne bolezni ozdravi|ive?". Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, d« spozna vrsto svoje bolezni, smo se odloČili v interesu splošnega blagra odposlali to knjigo ua zhIiIcvo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano i Din 1'75) in jo odposlali na
PUHLMANN A (O., BERLIN 61S MUggelstrasse Nr. 2S-3S a.
Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetsko odelenic S. Br. 2416 od 12 XII lini
Ptuj
Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojski 1.1866
Leto 1866 je bilo za Evropo eno najusodnejših vojnih let. Sunek, ki ga je Bismarckova Prusija -zadala i,znenada Avstriji e 6vojo broo 3. julija pri Kraljevem Gradcu, je bil tako učinkovit, da je pretresel ne le vso evropsko meddržavno ravnovesje, nego tudi v temeljih zamajal staro častitljivo monarhijo, ki se je po 1. 1848 že drugič »naSla pred vprašanji bitnega življenjskega značaja, im sicer na dveh straneh: v notranji in zunanji politiki. Z nepričakovano zmago pruskega orožja se je morala Avstrija v obeh smereh zaobrniti in pričeti svojo novo pot. Po sili dejstev je bila postavljena pred vprašanje ogromne evropske važnosti: na eni strani, kako rešili svoje notranje narodnostno vprašanje, nn drugi pa znova urediti svoje razmerje do sosedov, zlasti do prusko-nemškega, pod Bis-marekom z organi-zatorično silo napredujočega imperija, ki se je na jugovzhodu čedalje bolj uveljavilo v evropski politiki pod raznimi naslovi, enkrat kot orientalsko vprašanje«, potem »turško vprašanje« kot »bolnika ob Bosporu* ali pa tudi kot ^jugoslovansko vprašanje«.
Pruska zmaga pri Kraljevem Gradcu je z brezobzirno pestjo udarila na avstrijska vrata in zapisala nanje neodložljiv opornim, češ: -Uredi svoje narodnostno vprašanje v zadnji uri i,11 pravočasno, ko ga nisi ne 1. 1848 in lie po 1. 1859!« Obrni svoje poglede na jugovzhod in vodi razumno dalekovid-no politiko, opiraje se na svoje Slovane in reši v svoj prid -turško vprašanje-", sicer te pogoltne turška bolezen s Tunki vred!- Avstrija je Ia .problem, potem ko se je nerodno rešila »beneškega vprašanja - in sklenila »prijateljstvo« z Italijo, reševala pod vodstvom Nemcev in Madjurov tako, da jo končno 1. 1018 plačala svoj dolg z razpadom v one narodne prvine, ki jih tli znaila im cesto ne
hotela organsko preoblikovati v eno samo veliko f ■ ">■■"", »•«"« \ politično zvezo po vzorcu — Švice.	...... ' ' '"'.....' '......."'
Kako so Nemci in Mtdjar.i po vojski 1. 1866 reševali svojo hege-nionislično nacionalno politiko na škodo državne celote, to je poglavje, ki je v avstrijski zgod-oviui silno zanimivo v vsakem »žiru, zlasti pa za Slovence, ki smo radi te politike leta 1918 primeroma največ izgubili izmed vseli avstrijskih narodov, ko smo edino mri izgubili tretjino od posesti svoje narodne enote in edino mi ostali — razčet varjeni! Enako zanimivo in poučno pa je vprašanje, kako smo vodili svojo narodno politiko po vojaki 1. 1866 mi Slovenci v popolnoma spremen jen i evropski in avstrijski politični javnosti. To vprašanje je tembolj zanimivo ob mo-trilvi Bisma rakovega velikopoteznega zedinjevalne-ga dela, ki se je v zadnjih svojih posledicah po ' svetovni vojni začasno ustavilo pri zgodovinsko J nujni zahtevi združitve povojne Avstrije s Hitler- j jevo Veliko Nemčijo — v današnjih dneh. Da, I uprav v najnovejših dneh. ko stopa zbližan je Italije in Francije radi grozeče hillerjevsike Nemčije In združitve Avstrije z njo v zadnjo odločilno fazo ter z njo tudi --naše vprašanje« radi zbližanja Italije 7. Jugoslavi jo v nov, kot kaže, »z« večne čase: trajen r-prljateljeki sporazum«, je dobro in potrebno. da Slovenci z zgodovinske višine in daljine 1 pretehtamo vse posledice, ki eo skoro nujno sle- , dile za slovensko našo enoto na podlagi tajne av- | strijsko-francoske pogodbe po zgodovinskem 3. juliju 1860, in precenimo posledice, ki so nujno sledile na podlagi tajnega londonskega pakta 1915 med Anglijo, Francijo in Rusijo na eni, Italijo na dTugi strani — na račun našega slovensko-hrvat- . ekega ozemlja.
Zgodovinski pogled v dogodke, ki jih je iz- ! oval 3. julij 1866, nas mora poučiti o usodni napaki, ki jo je Avstrija zagrešila na račun naše narodne celote in svojega obstoja s tem, da je v tajnem paktu z Napoleonom III. prepustita beneško j ozemlje njegovi politični odločitvi in volji, bodisi 1 za slučaj zmage nad Prusi, bodisi za slučaj izgubljene vojske. Ta pogled nas dalje uči, kako usodno
je bila zvezana naša narodna politika z državno i pm, goram	bUa meja (naim,eali ldrije). ,
politiko Avstrije v dneh. ko je Bismarek v »ve®i -z «i®i„,„	__s. „,_j_ ___.,_.	'■ I
Italijo pričel z vso odločnostjo reševati »srednje evropski problem*: po svojih načrtih in računih ravno tedaj, ko smo Slovenci imeli komaj eno leto stair svoj — prvi jasni politični koncept v obliki »mariborskega programa- iz septembra 1865. Koncept, ki ga je 3. jiutij v temelju tako potresel kol Avstrijo samo, da kljub dobri volji še dolgo ni prišlo do jasnega, do podrobnosti izdelanega enotnega političnega programa vseh Slovencev.
Profesor Apih nam je napisal lepo zgodovino o -letu 184,8; obširnega dela o 1. 1866 in 1876 nismo še dobili. Če katero, zaslužilo bi posebno poaocnost ravno 1. 1866, ki je tisto usodno leto za slovensko narodno celoto, ko jc naše narodno telo »po sili razmer« izgubilo koncem oktobra z »beneškim pli-liiseitom« svoj prvi narodni ud z izgubo »beneških Slovencev«. Zakaj do usodnega 3. julija in 3. oktobru 1866 je bilo naše narodno telo neokrnjeno in pod isto streho avstrijske monarhije združeno, dasi ne v eno narodno politično enoto zedinjeno in temu primerno upravljano: združeno od Taljamen-ta Ijn do Blatnega jezera in od Koroške tja do bratske Hrvatske, tako da so mogli naši tedanji politiki širiti misel na »Zedinjeno Slovenijo i'11 Mirijo itd., dokler ni »beneški plebiscit odločil usodo naše najzapadnejše slovenske vejice, a kot je zgodovinski potek dogodkov pokazal, odločil skoro tudi že o poznejši usodi ozemlja, ki si ga ie Italija že tedaj lastila, a šele z londonskim paktom 1. 1915 zagotovila. Saj brez onega -pleibiscila« ne bi nikoli, talko sodimo,'tako daleč prišlo, kot jo nujno moralo priti na poti napačne in popolnoma zgrešene, samo v nemško-madjarekih vidikih plavajoče avstrijske politike •— če bi bili Slovenci vsi z beneškimi združeni v eni politični enoti že pred 3 oktobrom 1866.
Kdor hoče našo slovensko politično zgodovino prav umevati, mora iti k dokumentom, kolikor jih pač imamo zbranih in objavljenih. Med nje spadajo v prvi vreli pisma naših politikov in njihovi politični spomini, spadajo ^a tudi njihovi politični članki, ki so jih objavljali v sodobnih političnih Ustih. Na globoko in široko tireba iti in doumeti tudi zivoze med dogodki, ki eo šli ijnvko nas, proti riafci volji i.11 proti nam po naši lastni krivdi.
Poglejmo torej v te prezanimive dokumente in lamistkito se v njih čudovito lep in poučen jezik,
jezik j>oln svojih posebnih vrednot in bridkih resnic — in naj nas me bo sram tudi lastnih napak v naši politični mladosti, bodi nas sram le naših slabih dejanj, grdih značajev, slabotnih koristo-lovskih voditeljev!
Tu zdaj en dokument velike skrbi za našo mejo proti Italiji.
Vnet rodoljub goriški, dr. Tonlkli ali Marušič ali kdo dirugi že, poroča Blei\veieoviiii ^Novicam 13. avgusta 1866 misli goriških politično mislečih Slovencev (pri.ni. Novice 1866, 22. avg.) o vprašanju, »kje nuj bo prihodnja meja med Avstrijo in Italijo«. Na vprašanje: »Soča ali Taljament?<r odgovarja taiko-le:
»Ne verjamem sicer, da bodo Italijani naših goriških (to je ilirskih) Lahov ob Soči pogrešali, saj ao se unidam sami prepričali, da naši Lahi niso še godni za njih zobe, ker so pred njimi bežali, pa tudi to nam ne gre v glavo, da se mislijo naši (liplomalje na Tal j« men t opreti. Prepustili smo Italijanom pesmarkota (krilatega leva sv. Marka) celega, pustimo jim tedaj tudi rep. kajti ta bi na« utegnil še hudo švigati. Kar nas Slovence ta reč zadeva, imamo se bolj bati Talj&meiita kot Soče. Gorje nam, ee videmski okraj med Palmo in Ta-Ijamentom. med Vidmom in morjem z goriško grofijo združijo. Ni jih v vsi Italiji hujih protivnikov Avstrije in vsega, kar po njej diši, kot so večidel Videmci! Znebimo se jih toraj raji danes kol jutri, rovarij bi ne bilo nikdar ne konca ne kraja. In česa bi imeli pa še goriški Slovenci pričakovati? Posebne provincije med Palmo in Taljamientom bi ne bilo vredno napraviti, toraj bi Videmco 7, našo deželo združili; potem pa bo imeli Lahi Slovencem nasproti brž ko ne večino. Naše geslo mora biti: Naj svetli cesar pod imenom Benečije ne manj, ampak več ko more listih elementov odda, kteri so bili vzrok dosedanjih homntij. Česar mi želimo in potrebujemo, je ljubi mir sploh in zlasti r. našimi sosedi. Da bi bil Taljamenit za Avstrijo in njej zveste Primorce usodepoina meja, tega sem tako preverjen, da bi se mi alternativa zastavila: »Soča ali Taljament?«, bi jaz raji za Sočo s tem pogojem glasoval, da bi so — ker se že Lahi 1111 princip narodnosti opirajo — po narodnosti meja potc-tegnila, namreč od morja (to železniškega mosta med goriško postajo iu Ločenigoin Soča, potlej pa podnožje slovenskih Brd od Ločen iga čez Karmin (Cormons) do Nadiže pri Čividadu, potlej na gori proti severju Nadiža mejo dela. Po tem takem bi sparilo pod nas nekaj benečansko-slovenskih far im moja bi ne bila tako nerodna kakor sedaj, ko imamo brž za Tminom mejo in prav čuden benečanski kot. Zgubila bi pa vsled take razdelitve, se ve da vse ilirske Lahe razun tistih, ki so na levem kraji Soče v mestu Gorici in v nekdanjem benečanskem okraji (teritorij od Tržiča-Monfa ikona) do morja. Pa Bog no daj, da bi na.111 naši Lahi očitali, da se jih hočemo iznebiti; mi se ne poganjamo za to mejo; ampak nasvetovali bi jo kot manjše zlo, samo v tem primeru, ko bi Italijani, bodi-si na kar koli oprti, do Soče silili in ko bi se naši diplo-matje te meje celo ubraniti ne mogli. Od železni-činega nrosta goriškega naprej proti Koroškemu pa ne more Soča po nikakeni meja biti, kajti saj bi še ceste na Koroško ne imeli. Sedanja cesta iz Gorice čez Predel na Koroško drži od Kanala naprej na desnem — toraj eventuelno italijanskem — bregu Soče, kar je že po sebi velika nerodnost, tudi ne glede na sitnosti, kteri,m bi bila mula i<n velika kupčija podvržena. In to naši očetje še iz francoskih časov dobro pametijo. Nektere vasi na Bovškem so bile za Francozov tako razcepljene, da so stanovalci iste vasi nekteri v Oividad morali hoditi pravice iskat, nekteri po v Tinin. O raznih druzih neprllikah nočeim govoriti. — Če tedaj ne Soče ne Taljautanta nočete, s ktero mejo bi se pa Vašim željam ustreglo? boste vprašali. S sedanjo ob Idriji — inutatis mittandis! Spremembe pa želimo te, naj bi še vsaj od Čividada proti gorant Nadiža bila meja (namesti Idrije). Slišimo, da misli naša vlada na vsaki način tudi Palmo obdržati. Tudi prav. Saj peščica Lahkov patmaške okolice bi menda ne Avstrii, ne Slovencem nadlog ne delala.«
Ali je pravilno sodil Ia Slovenec, avstrijski mejaš, ta čas, ko usoda beneškega ozemlja do podrobnosti še ni bila določena, pač j»a že skoro koncem istega meseca po spretni italijanski (ji-plomaciji prav za prav za končno odločena v posebnih dogovorih s francoskim zunanjim ministrstvom, kii je imelo po avstrijski tajni pogodbi e Francijo vso »Benečijo« v svojih rokah in z njo tudi usodo Slovencev med Sočo in Taljamentom veliko bolj. kot je imela na podlagi versajske mirovne pogodbe usodo Posaarja do plebiscita 13. januarja 1935? — Kaj jc sploh vedel in vedeti mogel goriški in sploh Sleherni Slovence tiste dni po vojni ob času pogajanj za premirje na italijanski bojni črti o tajnih diplomatskih pogodbah in razgovorih? In kaj je mogel storiti tedaj kaj drugega kot prositi avstrijsko vlado in vojaške kroge, naj ne puste beneških Slovencev v italijanski roki — radi njihove gotove narodne smrti in radi misli na »Zedinjeno Slovenijo, kot najmočnejšo in najzanesljivejšo obrambno postojanko avstrijske države n« jugu? Nič drugega kot to. ker niso imeli nobene besede pri mlločevanju tako važnih vprašanj — tiisto dni v Avstriji, kakršna je bila tisti čas!	p_a.r.
Poprava volilnih imenikov. V smislu § 5 zakona o volilnih imenikih mora mestno poglavarstvo tekom meseca januarja izvršiti popravke volilnih imenikov v tem smislu, da se vpišejo vse osebe, ki imajo volilno pravico in dosedaj niso I vpisane, ter da se izpuste one osebe, ki so izgubile ■ volilno pravico. — Da bo ta popravek točen, vabi ! mestni župan vse prizadete oeebe, ki niso dosedaj vpisane v volilnem imeniku in imajo pogoje za vpis, da se prijavijo pri mestni policiji do najkasneje 20. t. m.
Slovenjgrade c
Odstop župana. Dne 31. decembra sc je naš dosedanji župan in odvetnik g. dr. Bratkovič Alojz odpovedal časti mestnega župana. Na njegovo mesto pride trgovec g. Ivan Rojnik. Kot kronisti beležimo tudi io, da se čujejo glasovi, da je dr. Bratkovič svojo odpoved umaknil. Vendar vest še ni potrjena. Kakor se govori, je odstopil tudi od vseh društev, v katerih je zadnja leta deloval. Kaj je g. župana privedlo do tako nenadnega koraka, nam še ni točno znano. Eni pravijo, da je temu vzrok njegovo slabotno zdravje, drugi zo-pet zatrjujejo, da so vzrok osebne zadeve.
Bloki za brezposelne. Ker se je pri nas javljalo vedno več in več b)'ezposelnih tujcev, ki so si kar podajali vrala ter vznemirjali ljudstvo, jo mestna občina uvedla po vzorcu drugih mest bloke za brezposelne po 25 in 50 par. Stranke izdajajo brezposelnim bloke mesto gotovine, brezposelni pa lahko dobe za te bloke svoje življenske potrebščine pri trgovcih in gostilničarjih. Mestna občina pa bloke potem odkupi od tvrdli.
AMDH0_j. I i
GLEDALIŠČE
' • "' - v t > UBtum.- •
v
Škocjan
Predstava »Slehernika«. Na Štefanovo jo naš farni oder priredil Župančičevo prireditev »Slehernika«. Mogočna, veličastna igra je napravila na občinstvo globok vtis. Naša cerkvena dvorana še ni bila nikdar tako natlačena kot pri tej predstavi. Izvožbani igralci in nov oder so zares mnogo pripomogli k lepemu uspehu. Iz tega primera vidimo, da je naše podeželsko ljudstvo dostopno tudi za globoko resne in visoko umetniške predstave. Ob priliki bomo igro ponovili, da bodo še drugI imeli priliko se je udeležiti.
Čudni pojavi. Neprestano se v našem kotil dogajajo čudne, nenavadne stvari. V noči od starega leta v novo leto so neananci našim orožnikom z orožniške postaje ukradli tri kolesa, jih nekaj pokvarili ter vrgli v bližnjo Radii jo. Mislili so, da so odpeljana, vendar so jih še iskali in res našli v vodi.
Krivoversko knjižice. V Št. Jerneju so se v Majzlovi gostilni nastanili agenti za krivo verske brošure. Od tam so prišli tudi že v naš kot im našim ljudem vsilili precej tega blaga. Nastopajo zelo zvito; mnogokrat tako, da v ljudeh vizbude usmiljenje; obeiajo neke prevrate; ljudje jim nasedajo in dajo za ničvredne — tudi v tiskovnem ozira — zadnje dinarje. Svarimo pred njimi!
Železniki
Cerkveni vestnih
lf. Vnanja Marijina konurcuacija pii nriulinkah t' Ljubljani ima danes ob 14 mesečni sestanek. _ \ o-ditolj.
Današnji redni shod kriianske moške knngregacijr si' prične izjemoma že ob pol petih, ker je. po cerkvenem opravilu sostanek družbenikov v dvorani. Vsi člani so vljudno vabljeni!
Poizvedovanja
Papiga se je zatekla. Lastnik naj se, oglasi v lii&i Tabor 12, Ljubljana.
Izgubila se Je psica dlrodaltor.ier. II! mesecev stara, rjava, s črnim hrbtom, dlake trde in valovite. Obvestiti ali oddati jo je proti nagradi na policiji ali pri Podobniku. Koseskegn ulica 22. Svari se pred nakupom ali 7juij-ž.-m.ieiu.
Božični prazniki.so minuli. Letos smo jih praznovali še prav posebno veseli. V nedeljo pred sv. večerom smo pričakovali in tudi sprejeli nove zvonove. V Skofjo Loko so jim šli nasproti konjeniki v narodnih nošah in še ozaljSan voz narodnih noš. Okrog poldne so dospeli z njimi v Železnike. Vsi ljudje so bili pri sprejemu na trgu pred cerkvijo. Gospod župnik je stopil na voz z zvonovi in jih pozdravil v naši sredi, povedal je kratko zgodovino o pripravah in delu za zvonove, poudaril pa tudi pomen zvonov za t aro in katoličane. Po tem kratkem sprejemu so jih Železintkarjil hitro potegnili v zvonik. Prvič so zapeli šele naslednji ponedeljek k prazniku Kristusovega rojstva. Tega tre-notka so ljudje težko čakali in nekateri huidoniuš-neži pripovedujejo, da so radi težkega pričakovanja celo uro nekoliko premaknili, da je bilo prej tri. Razumljivo je. da so sedaj pokaznli Železničarji vso svojo umetnost pri i>ritrkavanju, ko eo pp dolgih letih imeli zopet štiri zvonove v zvoniku. Po mnogih hišah so tuneli vrata na strežaj odprta, da so poslušali zvonemje. Božično veselje se je ponovilo zopet na novo leto, ki so ga naši zvonarji naznaniti farainoin s poldrugoumim pritrkavanjem ob njegovem nastopu. Nekateri domači manjši »meceni'- so iz hvaležnosti naredili na Silvestrov večer 'našim zvonarjem malo zakusko e kozarcem vina iiu tako bo ostal ta Silvestrov večer marsikomu v prijetnem spominu. Polni veselja se Železnikarji zahvaljujejo vsem darovalcem, prav tako pa tudi oddaljenim Amenikancem, ki so se ob tej priliki spomniti s svojimi prispevkom domačega kraja. Edima naša želja je, da bi se nam pod novim velikim zvonom godilo boljše, kol pa v časih, ko ga: nam je ugrabila avstrijska soldateska.
V preteklem letu nismo doživeli nikakih posebnosti. Tudi župnijska kronika kaže običajno gibanje prebivalstva. Pač pa bomo letos ob pustnih dneh imeli mali misijon, potem pa še sv. birmo. Prav tako se bomo tudi z veseljem udeležili evha-rističnega kongresa, kolikor nam bodo sredstva na razpolago.
Gibanje prebivalstva v I. t934
Trbovlje. Število duš 17.166 po ljudskem štetju leta 1931. Rojenih 273, 146 dečkov in 127 deklic, 34 nezakonskih in 3 mrtvorojeni. Število rojstev od leta 1909, ko je doseglo višek s 693: rojstvi, vsako leto rapidno pada. Lani še je bilo 329 rojencev. — Umrlo jih je skupaj 155, 70 moških in 85 žensk. Samo 40 pod sedmim letom, kar kaže, da je otročja higijena in oskrba izvrši ua. Poprejšnja leta je bila skoraj polovica mrličev otrok. — V zakonski stan pa so doma stopili 103 pari, drugam pa je šlo 11 parov. Sv. obhajil v žup-ni cerkvi je bilo 56.000. Odpadnikov je bilo šest, nobeden iz verskega prepričanja, ampak navadno radi ženitve. štirje pa so se nazaj vrnili k rim. kat. cerkvi. Ločitev zakonov je bilo pol, en zakon pa je bil poveljavljen.
Novo mesto. Oklicanlh je bilo v kapiteljski cerkvi 21 parov, poročenih 10, drugi drugje. Rojenih je bilo 26 Novomeščanov Izmed 229 vseli v Novem mestu rojenih olrok. Umrlo je 23 meščanov. dočim jc v mestu po večini v bolnišnicah umrlo še 72 oseb. Pred 100 leti (I. 1834) je bilo poročenih 16 parov, rojenih 31 otrok, n tunrlo je 48 oseb.
Zagorje ob Savi. Rojenih jo bilo 97 otrok. Mrličev srno imeli 55 (1. 1933 86). Porok je bilo 37 parov (1. 1938 le 30 parov).
1'revalje. V preteklem letu jo biki v naši fari rojenih 88 otrok, nezakonskih 15. Umrlo je 62 oseb. med temi odraslih 49, olrok pa 18. Poročenih je bilo 17 |>arov. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 40 000. Iz katoliške cerkve sta izstopili g. Marica Soršak. učiteljica, iu Ivana Manilo.
DRAMA - Zadetek ob 20
Nedelja, «. januarju ob ti: Juriek. Mladinska piedsln vu. Izveu. Znižano uene od 20 Din navzdol. Ulj 20: Matiček se ietti. tzvon. Znižane cone od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 7. Januarja: Zaprto.
'Porok, 8. januarja: C vrček \a pečjo, llosiovanje v tolju.
OPERA — Začetek ob 20
Nedolju, 6. jauuarju ob 15: Pri belem konjičku. Opc ruta. Izven. Znižano cene od Jij DJn navzdol. --Ob 20: Tosca. Gostovanje gospe Ančiee Mitrovič. Izven.
Fonodejjek, 7. januarja: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 6. januarja ob 15: Juriek. OtroSka predstava. Znižane cene. — Ob 20: Stambulska roiu. Znižane cene.
Ponedeljek, 7. jaunar.ia: Zaprto.
Torek, 8. januarja olj 20: Carjeeič. It e ti A. Znižano cene.
JVat oznanil a
Liubliana
1 Trnovski oder v Ljubljani uprizori danes popoldne ob treh na odru Zuunižnegu donra v Korunovl ulici 14 mladinsko igro Sirot« Jej-,lca , praivljicii v štirih slikah. Ker je uprizoritev namenjena predvsem otrokom, opozarjamo starSe na to uprizoritev. Cene so znižane. Prodprodflja vstopnic od 10—12 in euo uro pred pričetkom.
1 diska. Danes zvečer ob 20 se ponov.i v samostanski dvorani Diokenaova božična igra cCvrčok za pečjo«. Vljudno vabljeni!
1 Ljubljana ima skupno vajo za celotni meganl zbor v četrtok, 10. januarja, ob 20. Nujna udeležim
1 Hiška. Jutri zveftei- ob 20 predavanje v samostanski divoraiiii. Naslov predavanja: Evharlstlčni kongresi v besedi in sliki. Vljudno vabljeni!
1 Slškarji! V lorek ob pol 8 vas vabimo k predavanju Sadjarskega, in vrtnarskega društva v šolo! Vpisujejo se člani za leto 10.15.
1 Zagrebški kvartet v Ljubljani.. Po vsoi Jugoslaviji in evropskih glasbenih središčih 7.nuni Zagrebški godalni kvartet koneertrlra v LJubljani v ponedeljek, 7. januarja v dvorani Kino Dvor. Na »porodu io Brkanovičev kvartet v enem stavku. Dvoržakov kvartet. op. 1IIG in Sehnbertov kvintet; zn dve gosli, violo in dva čela. (Ig. Miranov, Oral, Arany in Fubbri, člani te.g,a kvarteta, s«i bili povsod, domu in v tujini, deležni ogromnega uspeha svoje tehnično vlrtuoznosti iu odlične glasbene interpretacije. Pri Schubertovem kvintetu se jim bo v tem koucea-tu pridružil naš znani če list g. Gustav Mliller, član opernega orkestra in učitelj Slogi ne glasbene šole. Sloga otvori s tem koncertom svojo letošnje komorne večere. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1 Kino Kodeljcvo. Danes ob 15 ganljiv ftlju .Materino srce:'.. Ob 17 in 20 ter jutri ob 20 »Oporoka dr. Mabusoja/. in »Materino srce \
pt Na V. prosvetnem večeru Salezijanskcga mladinskega doma prihodnji četrtek ob 20 bo predavala gospa dr. šiimcnčeva o temi: »Kako skrbi Amerika za zdravje«. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale Številno skioptične sliko.
1 Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Bukar-čič. Sv. Jakoba trg !); mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, to mr. Gurtn-s, Moste. — Jutri: mr. Snšnik, Marijin trg 5; mr. Karal t, Gosposvetska cesta 10, in mr. «0-hinoe ded.. Rimska cesta Ul.
Celic
c Predavanja :a mojstrske lupite se bodo nadaljevala v torek ob 1!) v spodnji dvorani Obrtnega doma.
c Iz akademskega društva. V ponedeljek ima Društvo jugoslovanskih akademikov v restavraciji Stegu. svoj brueovsk.i večer. Naši akademiki vuibijo prav vsakogar, ki so hoče z njimi poveseliti, da se tega večera udeleži. — V torek. 8. Januarja bo ob 20 predaval -v dvorani Delavske z.borniee g. prof. dr. žgoč o tenit: Idealizmu in materialnem. Predavanje Je tretje v božičnem ciklusu predavanj.
Orudi kraii
Preval je. Danes v prizore člani Strokovne zveze v Prevaljah igro »Razvalina življenja:. Vsi vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo Krško vprizori dne IS. januarja v Društveni dvorani cerkvene liiSe profesor .Tanko Mlakarjevo "Nevesta iz Amepikec, veseloigro v treh dejanjih.
Ilrežice. TnkajSnje Prosvetno društvo vpri zori v nedeljo, dne 6. januarja 10.15 ob pol 4 popoldne v Narodnem domu ljudsko veseloigro »Pogodba«. Vabljeni vsi prijatelji društva.
Preska pri Medvodah. Katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 0. januarja ob 15- v Domu Jal-novo igro -Dom«.
Radio
Programi Radio Ljubljana S
Nedelja, 6. januarja: 7.30 O kaktejah (Virant An ton) 8.00 V nedeljo zjutraj Ostala.bom (revija narodnih na ploščah) 8.30 Poročila 8.50 Mendelssohn: čuj, molitev mojo, I. in II. (plošče) 9.00 Orgelski koncert, (prof. Matija Tome) 9.30 Plošče 9.45 Versko predavanje (dr. Kegalal Oebulj) 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Prenos otvoritvo smu.škega doma Polževo pri Višnji gori 12.011 Čas, Radijsko orkestor (po željah) 10.00 Sv. Trije kralji (Vombargar), božična igra 17.00 Tamburaški orkester vmes plošče 19.30 Nacionalna ura: T. številka hrvatskega lista (iz Zagreba) 20.00 Oas, Jedilni Ust, program za ponedeljek 20.10 Pester večer, vmes opereta Sreča pred vrati« 22.011 Oas, poročila 22.15 ltadijskj orkester.
Ponedeljek, T. januarja: 12.15 Flore.n-t Se.lmiitt: Tra-j godi j a Salom e (plošče) 12.50 Poročila 13.00 Čas, Operni ! zbori na ploščah 18 00 Operetni venčki na ploščah 18 20 1 Moji spomini na prva leta našega radia (Marjan Tra-tar) 18.40 Plošče 19.00 Pravna ura (dr. Knaflič) 19.20 Cas, jedilni lisi, program za torek 19.30 Nacionalna ura: Pravoslavni božični obič>aji iu pesmi (iz Belgrnda) 20.00 Plošče 20.80 Prenos opore iz Belgrad a - V odmoru: Čas in poročila.
Drugi programi 1
NEDELJA, fi. januarja: Belgfad: 21.00 Zbor poio — Zagreb: 20.15 Božične pesmi 21.15 Harmonika Dunaj: 18.20 Beethovnove skladbe 20.05 Karneval 22.50 i Godba na pihala 24.00 Ciganska glasba — Budimpešta: 20.10 Iz oper 21.50 Dueli uu harmoniki 22.20 Ciganska, glasba 23.10 Jazz — Milan.Trst: 17.10 Citraški koncert 20.45 Prenos opero — Ilim-Bari: 17.00 Koncert 20.45 M a ! scotta, opereta, Audrnii — Prana: 10.00 Vesel popoldan 19.20 Lahka in plesna glnsba 20.15 Legenda o svetem večeru 21.10 Orkestralni in zborovski koncert 22.30 Salonska glasba — Bratislava: 17.3(1 Ruske eiganske pesmi 20.45 Balade — Varšava: 19.25 l.islove klavirske skladbe 20.00 Orkestralni in violinski koncert. 21.(10 Pestra ura 22.15 Igra 23.05 Plesna glasba I sa Nemčija: Ve dan je posvečeai Suari ]K.3t| Simfonični koncert 19.15 Saarska kuntata 20.15 Veselil Saara zOrleh: "o 00 Rn sija, glasbene slike 21.10 Culistlčna glnsba Strast burg: 18.0(1 Orkestralni in zbor.ski koncert, 21.30 Alzaški | večer.
I	PONEDELJEK, 7. januarja! Belgrad: 18.35 Na-
rodne pesmi 211.00 Prenos iz narodnega gledališča: N'n I silil lik, opora, P. Krstič — Zagreli: 2UiKl Belgrad Dunaj: 10.10 Plošče iz tonfilnmv 19.00 Vesele postave iz oper 21.40 Koncert iz vseli držav »vola 23.45 Plošče - Hudimpcšta: 19.40 Fllharmonlčni koncert, sodeluje Serge.1 Prokofjev 23 00 Ciganska glasba — Milan-Trsl:
11.10	Plesna glasba 20.00 Komorna glasba - liim-Ilari: 17.311 1'ilhnrmonični koncert 20.45 Koncert po željah po-slusaleev 22.00 Pestra ura Prana: 17 15 Klavirska glasba 19 30 Kabaretni potpourri 20.45 Ruska glasim Ul.iki Nonet za violino in pihala, Fourstor - llrnrr 20.45 Veseloigra - Bratislava: 20.45 Šraiuel Varšava:
20.011	Orkestralni in vokalni koncert 20.nu Orkestralni 111 klavirski koncert 2.1.05 Plesna glasba Berlin. 19.20 Norveški plesi 20.10 Ifadijski orkester Konigs beril: 19.13 Internimi za klavir 20.15 Radijski in plesu' orkester — Hamburg: 19.00 Vojaška godba 20.10 Igri, 21.00 Seliubert: Simfonija v C-dnru Vratislava: 19.1» Hamburg 20.1(1 Lovska glasba Llpska: 20.1(1 Radi,: lire,| :m lel.i 21.00 Veseloigra hiiln. Frank/url, Sluti gnrt: 20.:t0 Vesela večerna glasba 22.311 ltadij«i<i orke. ster Monakovo: 19.00- Plašče 19.15 Plesna glasba -'Mrieh: 20 On Valčkov iu operetni večer 21.111 Gledališki v«Vr StiaSshuru: 19.;« Radijski orkestor 21.30 KoMI.,m,, irlBik* 1,.,
Meseoa julija leta 1934. j« večja skupina evropski:' hniibolazcev naskočila vrh gore Nanga Parbat v gorovju Himalaja. Ta ekspedicija ee je nesrečno končata. 0 tem smo že tudi mi poročali. Londonski list »Tiimes od 28. decembra 1934 prinaša o tej smrtni hoji na Himalajo izčrpno poročilo, ie katerega posnemamo:
Vrh Namga Parbat je visoka gora v kamninskem deliu Himalaje ter je po velikosti deveta ali deseta najvišja gora sveta. Visoka je 26.020 angleških čevljev. Dviga se. kakor orjak 23.000 čevljev visoko iz doline Imda. Ker je gora kakor osamela, zato mika turiste. Leta 1895. jo je naskočil Anglež A. F. Muimimery ter je prišel 21.000 čevljev visoko. Moral se je vrnili. Ko je v spremstvu dveh domačinov hotel preplezati sedlo Diamaraj, so vsi trije za vedno izginili. Nesrečni Monnmery, lord Gonway in angleški generalmajor Herbert Powell so ugotovili, da je mogoče to goro naskočiti te iz doline Rakiot. Zato se je odtod teta 1992. dvignila »meriško-nem-šlka ekspedicija pod Nemcem Merklom in prišla 28 tisoč čevljev visoko. Zaradi slabega vremena in ker jim je manjkalo nosačev, so se morali vrinili. Leta 1934. se je Merlkel vrnil, da bi vnovič poskusil priti na vrh te gore. Tokrat je bito z njim 18 Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev in Angležev. Iamed teh je 'billo te 9 hribokuzcev. Najeli so 25 domačinov za gorske nosače. Stkoro vsi nosači so bili takoevani »tigri«, to je ljudje, ki so se že leta 1933. odlikovali pri naskoku na Mooint EvereSt, najvišjo goro na svetu.
L>ne 20. aprila je ekspedicija v spremstvu 500 nosačev zapustila Srinagar ter je čez 18 dni prišla do kraja, kjer so napravili glavno taborišče in odkoder se je začel naskok na goro — v dolini Rakiot. Vreme je bilo lepo in je celih 7 tednov ostalo lepo. Po nesreči pa se je zakasnil živež za nosače in na petrolej ter na paraf.in je bilo treba čakati. Tako so minevali lepi dnevi. Potem so 'končno pripravili tabor, kar se je zgodila
prva nesreča t
Tu je umrl Nemec Drese! za pljučnico. Pokopali so ga bliziu glavnega taborišča. Priprave za pohod na goro so se zopet zavlekle za več dni. Zato je ekspedicija potrebovala več ko mesec dni, preden je dosegla eiioer težki, vendar ne nepremagljivi ledenik ter je 22. junija 19.521 čevljev vi-sotko postavila 4. taborišče. Tabor št. 5 je bil 2H.962 čevljev visoko. Semkaj so morali spraviti živež in druge potrebščine. Nosadi so morali plezati gori in doli, kar je »tigre« silno upehalo. Vedno manj je bito upanja, da bi se prevelika iin zato nerodna družba mogla vsa prebiti na vrh gore. Zato so sklenili, da ne bodo več tako počasi napredovali in da ne bodo več delali stalnih taborišč, ampak da jo bodo udarili kar na vrh. Ta načrt bi bil uspešen, ko bi bila skupina manjša. Po nesreči pa je bito določenih na vrh 'kar šest plezalcev, in sioer Nemci: Merkl, fteohtold, Wieland, Welzenbach, Schneider in Asch enbremner. Ta sklep je bil prvi vzrok nesreče. Taborišče št. 7 so postavili že 23.204 čevljev visoko blizu takofflvamega »Srebrnega sedla<. Bec.h-told se je vrinil in vzel e seboj dva obolela nosača. Bechtold naj bi bil Mtillritterju pomagal dograditi taborišča 5, 6 in 7. V taborišču št. 7 je ostalo 5 Ev-ropcev in 11 domačilh nosačev. Od sedemnajstorice jih je billo
devet zapisanih smrti
Ta Skupina je 6. julija zapustila taborišče št. 7, da bi višje gori zgradila taborišče šlt. 8. Odtod so upali kmalu biti na vrhu. Schineider in Asc.h«n-brenner sta v led sekala stopinje za nosače. Pri tem sla tako hitela, da srta bila že precej daleč od drugih. Med hudim vetrom sta stopala čez zalede-nele planoto proti prvemu vrhu čto višine 25.S00 čevljev. Prvi vrh je z drugimi vrhom, kateri pa je 820 čevljev višji, zvezan s pol milje dolgim grebenom, katerega sta upala prekoračiti v kakih treh ali štirih urah. Bila sta že kakih 200 čevljev pod prvi mvrhoin, ko sta opazila, da so nosači preveč utrujeni. Zatohla se vrnila v taborišče št. 8, ki je bito 24.935 čevljev visoko. Oba Sla b-itta prepričana, da bosta drugi dan na vrbu.
V tem odločilnem trenolku pa se je spremenilo vreme. Nastal je silen vihar, ki je divjad vbo noč. Drugi dan pa je strašno 'metlo. Šibki šotori se viharju niso mogli upirati. Bambusove palice je zlomilo in ko moka droben sneg je pokril ljudi. Nemogoče je bilo prižgati samovar na špirit, da bi si bili skuhali topel čaj. Možje so že hudo oslabeli, vendar so še upali, da bodo še pnišli na vrh. Toda vihar je tulil venomer, sneg jih je zasipal, lomili ostanke šotorov. Nemogoče je bik) vztrajati.
Zjutraj 8.julija so sklenili vrniti se. Schneider in Aechenbrenmer sta ee s tremi nosači prva vra-čalf VniVr pn ie Wl tako hud. dn te nmfii «
hrbta odnesel blazino iz gumija in spalno vrečo. Niso videli dalje ko 25 metrov. Nosači niso mogli ostati blizu hribolazoev. Blizu taborišča št. 7 jih je razgnato. Oba Avstrijca sla srečno prišla v taborišče št. 4, od trdh nosačev pa je le Pasang ostal živ. Pinoo Nurbu in Nima Dorji sta nekaj dni kasneje umrla bliziu taborišča šit. 5.
Za to skupimo je kmalu odšla druga skupina, v kateri so bili Merkl, Wieland in W-elzenbach z drugimi nosači. Ti pa so bili že tako slabi, da niso več mogli do taborišča št. 7, ampak eo morali prenočiti blizu tam kar na prostem. Imeli niso ničesar jesti, s seboj so imeli le eruo spalno vrečo, v katero sta se stlačila Merkl in Wieland, medtem ko je Welzenbach z nosači spal kar v snegu. Ponoči je umrl nosač Nima Nurbu. Drugo jutro so trije Ev-ropoi s štirimi nosači nadaljevali pol nazaj. Zaostali pa so trije nosači: Angstering, ki je zaradi enega oslepel, Gajlaj i.n Dakši. Malto, preden so prišli do taborišča 7 se je Wieland vsedel na tla, rekoč, da mora spati. Revež je kar tam
zaspal za večno
Drugi eo srečno dosegli taborišče, našli pa so te en šotor, ki je bil te za dva človeka, in nič živil. Tam so prebili strašno noč. Drugi dan, 10. julija so nosači šili naprej, Merkla in Welzbacha pa so pustili v taborišču št. 7 Niso pa prišli do taborišča 6, aunpak so kar brez hrane prenočili v snegu. Drugo jutro so prišli v tabor št. 6, kjer pa niso našli nobene hrame, zato so marširali naprej. Na vrhu Kakiot so se sešti z onimi tremi nosači, kateri so prvotno spremljali Schneiderja in Aschen-brennerja. Pinoo Nurbu in Nima Dorji sta umrla blizu tabora 5, nosač Niima Taši od druge skupine pa je umiri tik pred taborom. Medtem pa so bili oni trije nosači, ki so ostali v snegu nad taboriščem 7,
brez h rane in strehe
dve noči: 9. in 10. julija. Dne 11. julija je umrl Dakši. Druga dva: Angstering, ki ga je medtem slepota zapustila, in Gajlaj pa sta nadaljevala pot ler se se šla z Merklom in Weizenbachom, ki sta bila še živa. Ta skupina, ki je medtem vedno bolj slabela, je ostala tam. Tu je pomoči 13. julija umri Welzenbaoh.
Medtem ee je vreme nekoliko z boljšalo, toda globok sneg je pokrival gorovje. Vendar so iz taborišča št. 4, kamor sta se srečno vrnila Schneider in Aschenbrenner, obupno poskušali pomagati tovarišem. Toda vse je bito zaman. Za siromake v taborišču št. 7 ni bito pomoči, katero eo tako težko pričakovali. Ko je \Velzenbach umrl, so 14. julija vsi zopet poskusili priti do taborišča št. 6 N-oeač Angstering je nosil dve spalni vreči in Merklov nahrbtnik ter tako gazil visoki sm1 Ko eo prevažali že tričetnt poli do 6. taborišča, Merkl ni več mogel naprej. Imel je ooeble roke, ozeble noge in ozebel obraz, čisto brez moči. Siromaki so prenočili v snežni duplini.
Dne 15. julija zjutraj je Merkl velel n-osaču Gajlaju, naj gre dol in |>okliče na pomoč. Toda Gajlaj je bil že preslab. Zato se je odpravil sani Ang-etering kljub svojim hudim ozeblinam. Revež še sedaj leži v bolnišnici v Darjeelingu. Pretolkel se je čez vrh Rakiot do tabora št. 6. Prebil je na golen teden brez hrane in v snegu
Ce še živi, je čudno. Koliko časa sta še živela Meri;! in nosač Gajlaj, to bo ostalo za vedno neznano. Najbrž sta izdihnila v nekaj urah. Novi snežni metra so preprečili vsak poskus, da bi reševalci prišli do taborišča št. 6.
Na koncu svojega žalostnega poročila navaja poročevalec
Vzroke nesreče:
Spočetka so hribolazci izgubljali preveč časa, premalo je bilo preskrbljeno za zveze, poniožjne site so bite premalo oskrbljene, šotori pomanjkljivi, predolgo so se mudili na začetnem taborišču, najbrž jim je manjkalo tudi sveže hrane — vse to je povzročilo nesrečo. Vreme je bito nenavadno 6labo. In marsikak hribolazee, ki je lezel na Himalajo, se bo čudil, kako je bito mogoče, da so ubogi ljudje cele dneve prebili brez hrane, nosač Angstering celo cel teden. Na Everestu teta 1933 noben človek ni mogel eno noč prebiti zunaj, ne da bi zmrznil. In ziunaj taborišča št. 5 so nosači ozebli že v nekaj minutah.
Tak je žalostni konec te velike ekspedicije na Himalajo.
red leti že so neznani roparji odvedli otro-čička slovečega ameriškega letalca Lindbcrgha, ter so zahtevali od žalostnih staršev veliko odkupnino. Oče je rad plačal, toda otroka ni dobil nazaj. Otrokovo trupelce so našli blizu tam — mrtvo. Roparji so otroka umorili. Pred kratkim so prijeli ameri-,kega Nemca Bruna H a up t-m a n n a , ki je obdolžen, da je on ugrabil in umoril otroka. Te dni se je pričela proti njemu sodna obravnava, h kateri je prišlo več kot 450 časnikarjev iz vsega sveta. Prič bo zaslišanih 200.
Prohletstvo zaklada
Iz Monakovega poročajo: V okolici Pasa ve je pred nitnogo leti živel hlapec, ki je nekoč zažgal gospodarjevo hišo in bil zato Obsojen na večletno ječo. V ječi se je seznanil z jetnikom, ki je bil Obsojen na dosmrtno ječo. Oba jetnika sla bila kmalu prijatelja. Jetnik, ki je bil obsojen, da bo do smrti zaprt, je zaupal svojemu prijatelju, da je blizu vasi Kohlbruck pred gozdom ob kapelici sv. Janeaa zakopan zaklad. Skoro nato je hlapec prestal svojo kazen in bil izpuščen. Iz ječe je Odšel naravnost tja, kjer je upal najtii zaklad po jetnilkovem opisu. Tam je ugotovil, da je zenulj-a last kmeta, ki je prišel na boben in da bo kmalu vse prodano.
Hlapec je stopil h kmetu in mu najbrž povedal, kako in kaj. Najbrž sta se moža domenila, da si bosta zaklad delila. Vsekakor sta morala zaklad skupaj izkopati in si ga razdeliti, ker bi sicer ne bito mogoče drugače si razložiti, zakaj je kmet, ki prej inikdar ni imel denarja, sedaj začel kmetijo obnavljati in je plačal vse dolgove. Tako je minilo nekaj časa, ko je hlapec nenadno izginil. Vee poizvedovanje za njim je bito zaman.
Kmet pa, ki mu je kmetija zopet veselo cvetela, je izgubil svojo veselo nrav. Poprej je bil vedno vesel, čeprav mu je šlo slabo. Kmalu je prepustil posestvo sinu, sam se je pa umaknil v »(kol«, kjer pa je kmalu umrl. Toda tudi sin se je izogibal ljudi, bil potrt ter večkrat dejal, da je njihova domačija
225 milijonov tet staro jajce?
Ekspedicija ameriške univerze Harvard je pri izkopavanju v Teksasu odkrila jajce, ki ga strokovnjaki cenijo, da je 225 milijonov tet staro. To je jajce živali, katera ne živi več. Jajce je ležalo v nekih naplavinah, katere so kopali že leta 1878. Takrat pa jajca niso našli. Naravnost čudno je, da bti tako knhlka stvar mogla toliko milijonov tet ležati v pesku, ne da bi se strla. Zdi se, da je jajce od neke izumrle vrste kuščaric, ki je bila 2 metra dolga ter je imela kratke noge in debelo črepinjo. Ostanke te živali so namreč našli blizu tam okame-nele. — Seveda bo vsakdo te nerad prisegel, da je 'o iajee res mili ionov tet staro.
»ukletac. Nazadnje je vse skupaj prodal i.n izginil iz kraja.
Vse te okotnosti 60 povzročile, da so ljudje začeli govoriti, da je stari krnet hlapca ubil, da se je polastil še njegovega deleža. Zdi se, da je bito to ljudsko mnenje pravilno, ker so te dni blizu nekdanje domačije nekaj kopali in izkopali dobro ohranjen okostnjak. Crepinja lobanje je bila ob strani vsa zdrobljena. Ena kost v trupu pa je iunela luknjo, kakor bi bila prestreljena.
»Zakaj pa nisi sezul nogavic, noge?«
»Ker je voda premrzla.«
ko si umivaš
Roman za stare in mlade
Nadaljevanj«: 5
Pikica in Tonček
u itiu r	novo ieiu »e jc
-«*ščila novo leto.
uin.aiis».i< *arua v »lavuostju dvorani ler uapežu
Gospodična Blaginja ni ničesar odgovorila. Prvič je bila že po naravi malobesedna, drugič ji ni bil ta pomenak prav nič všeč. Šli sta čez majhen, železni most po nasipu navzgor mimo ladjedelnice, zavili ob Friderikovi ulici na levo, potem na desno okoli ogla in že sta bili v Artilerijski ulici.
»Ta hiša je zelo stara in grda,« je omenila vzigojiteljica. »Pazi. morda so celo samozaklop-na vrata v njej.«
Pikica se je zasmejala. vzela Dudka v naročje in vprašala:
»Kje vas dobim potem?«
»Ob šestih me pridi iskat k .Zlatemu levu',« je oilgovorila vzgojiteljica.
»Ali bosta z zaročencem spet plesala? Pozdravite ga. Veselo zabavo vsem skupaj!«
Tako sta se ločili.
Gospodična vzgojiteljica je odhitela na ples, Pikica pa je stopila v tujo hišo. Dudku ta hiša gotovo ni bogve kako ugajala, kajti zatulil je, kakor da ga neso v smrt.
Tonček je stanoval v četrtem nadstropju.
»To je lepo, da si me obiskala,« se je razveselil.
Segla sta si v roke in stala nekaj časa med vrati. Deček je imel okoli vratu privezan dolg moder predpasnik.
»To je Dudek.« je Pikica predstavila pinča.
»Čast mi je,« se je Tonček globoko priklonil in prijazno pobožal Dudka po glavi. Potem sta spet stala tam in držala usta zaprta.
Pikica je slednjič nestrpno iz.niencala:
»Povabi me vemdar noter.«
Na te besede sta se nasmejala oba in Ton-četk se je znova globoko priklonil in se pošalil:
»Izvolite, milosti-va!«
Pa je stopil sani naprej in odvedcl Pikico v kuhinjo.
»Pravkar kuham.« jc povedal.
»Kuhaš?« je vprašala, kakor da ni dobro slišala, in pozabila zapreti n-sta.
»No, seveda,« jc pokimal. Kaj naj storim? Mama je žc dolgo l>olna in nima nikogar razen mene. Ko pridem iz šole. začnem kuhati. Od lakote vendar ne bova umrla.«
»Prosim, kuhaj dalje,« je vljudno prigovarjala Pikica, postavila Dudka na tla, slekla plašč in odložila klobuk. »Ne boni te motila. Samo gledala bom. Kaj pa kuhaš?«
»Slan krompir,« ji je zampal. Vzel je deibe-! lo cunio im stooil k štedilniku. Na njem ic stal
lonec, Tonček je previdno dvignil pokrov, da se ne bi opekel, zasadil vilice v krompir, zadovoljno pokimal in menil: »Zdaj ji je žc mnog« bolje.«
»Komu?« je vprašala Pikica.
»Mpji mami. Jutri bo za kratek čas že vstala, prihodnji teden pa bo morila že spet delala. Veš. ona je postrežnica.«
»Aha,« je vzkliknila Pikica. 'Moja mama pa nič ne dela. Zdaj ima migreno. To je gosposka bolezen.«
Tonček je vzel dve jajci, ju razbil na robu lonca, odkrhnil luipini, ju izpraznil in vrgel v zaboj za premog. Potem je zlil v drug lonec malo vode, vzel škrnicelj. vsul za jajci in vodo iz njega nekaj belega, in vso skupaj dobro pre mešal z vretencem.
»Strašno!« je /.aklical, kepice «<• .•!;• jo.«
Dudesk jc medtem napravil kratek sp: liod k zaboju za premog in obiskal jajčni- liriinc.
»Čemu si vsul sladkor /raven?« j<- \ > išnla deklica.
»To je bila moka, ne sliidkm ji jc pojasnil. »Napravil bom stepeno jajce, če denem z.ruven moko in vodo. so ponije iiihi<i;{o večje kakor navadno.'
Pikica jc pokimala. »In koliko -*>li da.š v itronupir?« bi rada vedela. »Celo kilo ali samo l>ol kile?«
Tonček se je veselo zasmejal. »O. mnogo manj! To bi bila čudna jed. Žlička soli seveda zadostuje.«
»Seveda,«, jc ponovila Pikica in ga opazovala.
Nesrečna ekspedicija v himalajske višave
Smrtni boj v snegu in ledu
Morilec
lindberghovega otroka

MLADI SLOVENEC
mm
Mirko Kunčič;
Deklica računa
2 + 2 + 2 = 6. Toliko poznam že mest: Belgrad, Zagreb in Ljubljano, z grički solnčnimi obdano, Celje, Maribor in Kranj sredi pisanih poljan.
5 — 5 = koliko ? Tudi to vem: toliko, kolikor naš godrnjavi dedek las ima na glavi. Ta številka je kaj pičla: ena sama, sama O.
Koliko je 3 X 2, pa naš očka dobro ve: prstov toliko je vzel v vojni mu sovražni strel; s štirimi zdaj dela v jami, meni služi kruh in mami.
Tat na mlinskem kolesu
Tatič Pridanič je vedel, da ima neki mlinar doma v skrinji mnogo denarja. Potokoma il 6e je bogastva in sklenil, da vlomi v mil in.
Ko se je zmočilo, se je ogrnil v črn plašč in ee splazil k mlinu. Narahlo je polipa! kljuko pri hišmih vratih, a vrata so bila zaklenjena.
»Premeten si, mlinar,« se je zarežal tatič Pridanih, >a jaiz sem še bolj! Če ne morem zlesti pri vratih v hišo, pa splezam vainjio skozi strešno okno.«
In je res začel plezati po mlinskem kolesu navzgor. Ze je bul tako visoko, da je videl strešno okno in v duhu je že štel žveuikljajoče cekine. Toda gorje! V tem hipu se je mlinsko kolo sprožilo in ee začelo vrteti in z njim tudi tatič Pridanič.
Ropotanje mlinskega kolesa je zaslišal sveti Peter v nebesa in peklenšček v pekel. Sveti Peter je pogledal izza oblakov, peklenšček pa pokukal iz zemlje. In sta oba zagledala kolo in na njem tatiča, kii ga je kolo neusmiljeno vrteilo. Zdaj je bil ubogi Prida nič spodaj, zdaj spet zgoraj. Milo je javkal in tulil, pa ni vse skupaj nič pomagalo. Rlip, klap, kiliip. kkip! je ropotalo mlinske kolo.
Ali sta ee zaamejala sveti Peter in peklenšček ob tem mnešnam prizoru! Kadar je kolo zavrtelo tatiča navzgor, ga je sveti Peter uščipnil v uho, da je zacvilili kakor zajec, ki ga volk ugrizne v rep, kadar pa ga je zavrtelo navzdol, ga je peklenšček z vso silo lopnil po nogah. Ščipala in tolkla sta g« tako dolgo, da je bi! tatič Pridanič že ves marogast po telesu. Ko mu je bilo slednjič ščipanja in batiin dovolj, je izpustil mlinsko kolo, katerega se je krčevito oprijemal, in zletel v širokem loku na zemljo. Hitro se je pobral, vzel podplate pod pazduho in jo ucvrl čez drn in eirn. In to je bila njegove sreča, kajti bi ga bil navrh peklenšček še zgrabil in odnesel e seboj v pekel.
Odsihdob Pridanič ni iiiikoli vež kradel.
Starček in njegove lutke
Pokrit voziček, kaikor jih imajo cigani in sej.msiki komedijanti, se je gugal po razriti cesti. Noben hihot starega lutkarja, čigar last je bil voz, ki je v sebi skrival bogastvo lutk, ni mogel pripraviti kakor zemlja starega konjiča, da bi močneje potegnil. Solnce je neusmiljeno žgalo. Ni bilo slišati drugega kakor brenčanje žuželk in šumi j an je potočka, ki je tekel ob cesti. Starec je držal v eni roki vajeti, z drugo pa je voz potiskal dalje, če konj na mogel izpeljati. Tudi starčeva ramena so se morala pogosto upreti v voz, da se ni preveč nagiiil in izgubil ravnovesja.
»Stara sva, stara, pram moj dragi,« je vdano brundal starec predse, »Kako dolgo bova šo vozila tako-le po belih cestah najin voziček in najine otroke — lutke?«
Ptički pojo
(Izpolnievanha)
Kaj pojo nam ptički v tihem gaju? 0 veselem smehu v solnčnem — —, o poljanah, polnih sanj in cvctja, o zorečem žitu sred — — —. Kaj pa še pojo nam? O dobrotah botrce jeseni
in---,
ki za druge pridno so vse leto delale, pozimi, ko —--
v plašč snežen bo polje, pa ostale
bodo praznih rok in
Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite traven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 10. januarja t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Otroci, čitajte „Pikico in Tončka"!
Otroci, otroci, meni se zdi, da jih je med vami še neknj, ki so prezrli, da izhaja na šesti strani »Slovenca« vsak dan zanimiv otroški roman. Dozdaj je bilo objavljenih že pet nadaljevanj (torek, četrtek, petek, sobota in nedelja). Roinan bo izhajal še poldrug mesec. Vnovič smo vas opozorili nanj.
Čitajte ga in videli boste, kako bo postajal Z vsakim dnem zabavnejši in napet, nekje v sredi pa se 1» dejanje kar na lepem razpletlo, da boste strmeli I
Janez Kurent — tako je bilo lutkarju ime — je vzdihnil. Zmerom dalje, zmerom dalje, brez konca! Danes tu, jutri tam. Takšno je bilo njegovo življenje — in bil je že tako star in truden.
Voz se je zaril v globoko kotanjo in nič ni moglo več spraviti voza z mesta. Starec se je udal v voljo božjo. Izpregel je konja, ga privezal v senco drevesa, ki je rastlo ob poti, in še sam legel poleg njega. Ta dan je bilo že tako prepozno, da bi prišel do sosedne vasi, kjer bi laliko pokazal svojo umetnost. Bog ve. kdaj pridejo ljudje s polja, da b imu pomagali izvoziti? Tedaj bo že prepozno.
Dobra urn je že pretekla. Konj je tnulil travo in sanjal o lepših dneh; starec pa je krpal z iglo im škarjami stare lutke. Nenadoma je večerno tišino pretrgal vrisk iz mladih grl. Izza bližnjega griča je prepevajoč in vriskajoč prihajala gruča mladih Fantov: potujočih dijakov. Vrišč: »Cigani! Cigani!« Zagledali so lutkarja z njegovim v< z.oin. Ko pa j>o si od blizu oglodali moža belih las in visokega , lla z lepimi modrimi očmi, so obmolknili.
M.i vam lahko pomagamo?« je neodločno vprašal njihov vodja, četrtošolec Tone.
/Da in ne! Pomagate mi lahko, da izvozim, toda zamujene uro mi ne morete vrniti. Prepozno je /.c, da bi dosegel bližnjo vas,«
Tonetu se je stari mož zasmilil. Pomagal bi mu rad, pa ni vedel, kako. Zaprosil ga je:
»Pripovedujte nam kaj o se.bi.«
Janez Kurent je fanta začudeno pogledal, fone pa je pogled moško zdržal. Kaj bi tudi ne, saj je bil vodja petnajstih potujočih dijakov!
»Mnogo bi vam lahko povedal, pa vam odgovorim prav kratko: lutkar sein in — star.
Tone je bil dober in razumen fant. Raz.u-mel je kratki odgovor starca. Koliko trpljenja in odpovedi je ležalo v teh skopih besedah! Prisedol je k starcu. Plaho, ker so ni hotel dotikati starih ran, ki jih je starcu zasekalo življenje, se je dotaknil njegove rame:
»Prosim, povejte nam še kaj o seibi!«
Iu starec je pripovedoval, počasi, zamišljeno:
»Lutkar biti — ni lahek kruh. Moj oče je bil. moj stari oče, moj praded — Kurent je bilo nekoč znano ime v svetu lutkarskih gledališč, tedaj, ko so znali našo ■ umetnost bolj ceniti kakor dandanes. Tam v vozu ležijo lutke sto let stare in še več. Nekoč so bile slavne, danes jih noče nihče več glodati. Danes hodijo ljudje raje v kinematograf. Lutke, za katere so nekoč pisali igre najslavnejši pisatelji, ki so vedno prikazovale resnično življenje, takšno, kakršno je v resnici, so padle danes na stopnjo Gašperčkovega gledališča za najmlajše. Kje je njihova umetnost?!«
Oči sivolasega starčka so se zagledale v daljavo, kakor bi sanjale o davno minulih lepih časih, ko so lutke živele in ljudi osrečevale s svojo uine(no«tjo. Njegovo oči niso videle mladih fantov, splavale so čez griče, ki jih je ožarjalo večerno solnce, in videlo v duhu bleščeče dvorane, kjer so igrale njegovo lutke, iu slišal je omamljajočo g<xlibo in ploskanje navdušenega občinstva ...
Ione je prijel starca za roko in ga žare-čih oči vprašal:
»In te lutke, te stare, slavne lutke — so tu v vozu?«
Tone je poskočil: »llolaj, fantje! Veste kaj, Še tri tedne imamo počitnice. Kaj, ko bi se pridružili teinu staremu možu in postali sami lutkarji. Mojster Kurent bo ravnatelj, mi bomo pa igralci, režiserji, upravniki, delali borno rok lamo za lutkovne predstave, risali plakate in sploh delali vse, kar je treba pri potujočem gledališču. Ali ste za to?«
Sprva so bili fantje malo začudeni, toda kmalu so se navdušili: to bo lepo, potovali r>odo po svetu kot lutkarju! Vriskali so od navdušenja in Jaka, najmlajši, je celo od veselja zatrobental v svoj lovski rog, ki ga je doma vzel očetu, da je lahko popotno družbo vabil k obedu. Trobenta I je tako vneto, da se je celo stari, že vsega vajeni pram splašil. Nato so fantje krepko poprijeli in voz se je moral udati tridesetim mladim rokam.
Naslednjega dne so se ustavili v trgu. Tone se je naučil ravnanja z lutkanji. Kmalu je z.nal tako dobro, da ga je celo stari mojster pohvalil. Drejc je narisal velik plakat, ki so ga izobesili na glavnem trgu. Jaka, najmlajši, pa je zbral pet tovarišev in sestavil cel orkester, ki je pod njegovim vodstvom ubiral pri predstavah najnežnejše melodije.
Zvečer je bila predstava. Blaž je zboibnal s svojimi pajdaši ljudi skupaj, da se je vse trlo. Uspeh je bil ogromen. Dinarji so kar tako leteli na kup.
lil tako je šlo dan za dnem. Romali so iz kraja v kraj in povsod so bili prijazno sprejeti. Toda vsake lepe stvari je enkrat konec. Tudi trije tedni počitnic so se približali kraju. Tedaj je stopil Tone pred starca:
»Mojster, vas sinem danes še nekaj prositi?« In še preden je mogel starec odgovoriti, je nadaljeval: »S svojimi lutkami ste nam napravili toliko Vesolja, da bi se le neradi ločili od njih. Zdaj moramo domov. Naše mesto pa je dovolj veliko, da lahko od časa do časa pri-
rejamo lutkovne preuaUive. Vsi se bomo potrudili, da bo gledališče lepo uspevalo. Povečali bomo oder, izrekali nove lutke in se naučili novih iger. Ko bodo spet počitnice, bomo pa »pot odšli z lutkami po svetu.«
Starcu so sipolzele solze po licu: »Moje lutke bodo spet oživele! Njihova stara slava spet vstaja! še jih bom videl v pravem gledališču, kakor jih je nekoč moj praded!«
Udarila sta v roko. In lutke so spet oživele in šle svojo zmagoslavno pot v svet...
ZA ŽIDA IVO VOLJO
.................................mm,,,i,,,,.....mimiimm..............i...........................„„,„>.....>f
Dva modrijana
Dva kmeta sta sedela pod češpljo itn ei stav-ljala uganke.
Prvi reče: ».Kaj je to: začne se s »p«, črno je in dve luknji iuna?«
Drugti: »Ne vem.«
Prvi: »To je par škornjev, — Kaj pa je to: začne se z »d«, črno je iin štiri luknje ima?«
Drugi: »Tudii ne vem.«
Prvi: »To sla dva paira škornjev. — Kaj pa je to: začne se s »č«, modro je in češpljevo koščloo ima v sredi?«
Drugi: »SalaboLska stvar! Zdaj me pa ne boš več. To so trije pari škornjev!«
Prvi: »Kaj še! To je pa oešplja.«
Angelček in otrok
Mama: »Tako, zdaj pa lepo zaspi, srček moj! Angelček je pri tebi in te čuva.«
Čez nekaj minut zasliši mania otroški klic iz spalnice: »Maima, mama!«
»Kaj je, srček?« ga vpraša maima.
»Angelček me je ugriznili« — Bila je bolha.
Če sestra pomaga
Sestra, ki je pomagala mlajšemu bralcu p!satn domačo nalogo, vpraša: »No, Tonček, kaj pa ti je rekel gospod učitelj, ko je prebral nalogo?«
Tonček: »Je rekel, da sem vsak dan bolj neumen.«
SI ah a vest
Teta; »Za tvoj god bi ti rada napravila mnogo veselja; toda najprej moram vprašati učitelja, kako v šoli napreduješ.«
Jerica: »Če mi hočeš res napraviti veselje, teta, potem ne izprašuj učitelja!«
Rod mora biti
Učitelj: s Tonček, povej mii iunena prvih dveh človekov.«
Tonček: »Eva in Adam.«
Učitelj: »Reči moraš Adam itn Eva. Kolikokrat pa ti boni moral še povedati, da sta bila ustvarjena i>0 abecednem redu!«
Pojasnilo
Franceti: »Očka, povej mi, kaj je večnost.«
Ofka: »To je nekaj takega, kar ee nikjer ne začne iti nikjer ne neha.«
Franr.ek: Aha, že vem: torej nekaj takšnega, luikor je vrtiljaki« •
Mali učenjak.
Učitelj: .»Tonček, povej, kdaj je bil zgrajen Rim?«
Tonček: »PonočiI«
Učitelj: »Kje si pa to neumnost slišal?«
Tonček; »Saj ste nam aadnjič sami povedali, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.«
Nekaj zanimivega o polnilnem peresu
Kar vas je mestnih, gotovo [»znate polnilno pero. Če ga sami še nimate, ga ima najbrž vaš očka. Bogve, kolikokrat ste polnilnemu peresu ž« preti pa vali obieti, ko vas očka ni videli. Kair priznajte! Stric je prišel na Obisk to očka ga je moral zabavati, ker mamica ni imela časa. Priložnost je treba izrabiti, kajne! Komaj je očka odnesel pete h delovne sobe, že ste bili pri njegovi pisalni mizi. Na mtoi je vse polno čudovitih reči, toda najzanimivejše je vsekakor polnilno pero. In .potem ni bilo prej mini, dokler ni bilo polnilno pero popolnoma razdrto. Toliko časa ste ga navijali, odvijali, tresli, obračali, dokler ga miste polomili. Posledica vaših umetelnosti je bila kajpak — leskova palica.
Ker se tako zanimale za vsebino in notranjost polnilnega peresa itn njegovo sestavo, vas bo gotovo tudi »ainitpalo, kako je polnilno pero nastalo, kdo si ga je izmislil, kdo ga je izumil. Da pa ne bodo prikrajšani deželani, naj še na kratko razložim, kaj je polnilno pero. Polnilno pero je pero, ki ga ni treba namakati v črnilnik, ker ima črnilo samo v sebii in z njim toliko časa piše, dokler mu ga ne zmanjka, Potem ga laliko znova napolnite e črnilom .
Zdaj pa k rojsilvu polnilnega peresa I V New
Yoi'ku v Ameriki je živel v drugi polovici p rejam j e-ga stoletja mož, ki mu je bilo ime Lewis Edson Waterman. Njegov poklic je blij, da je zbiral za zavarovalnice ljudi, ki bi si radi zavarovali življenje pred nesrečo in smrtjo ter svojo domačijo pred ognjem, točo in podobnimi nezgodami. Bil je zavarovalni agent, kakor tem ljudem pravimo.
Ker se pa ljudje na vse načine otepljejo takih agentov in jim je treba dolgo prigovarjati, preden se odločijo, morajo zavarovalni agenti vedno s seboj nositi pero in črnilo, da se njihove žrtve ne bi premislile. Tako pa ne pomaga noben Izgovor, naj jim polico (zavarovalno listino) kar po pošti pošljejo, da jo bodo podpisali jutri. Zavarovalni agepit jim moli z levico polico pod nos, v desnici pa že drži pero. Ne kaže drugega, kakor da podpišejo.
Seveda, danes je lahko! Zavarovalni agent ima vedno pri roki polnilno pero. Ko je pa žive! Wa-terman, je bilo drugače. Wa!erman je moral zmeraj nositi s seboj pero in — črnilnik'. Lahko si mislite, da to ni bilo prijetno. Pogosto se mu je pripetilo, da se mu je zamašek črnilnika zrahljal —-in ž/e je bila nesreča ta. Iz že,pa mu je curljalo črnilo po obleki. Obleka je bila zanič, pa tudi roke sii je zamazal.
Zato je začel v svojem prostem času premišljevati, kako bi si pomagal. Sicer so že tedaj ponujali na prodaj razna »polnilna peresa«, a niso bila uporabna. Leta 1884 je slednjič našel rešitev. Njegov iaira se mu je tako dobro posrečili, da ga je imenoval »Ideal«.
»Ideal« polnilno pero je bilo enostavnejše in preprostejše kakor vsa polnilna peresa, ki so jih do tedaj poznali. In še eno dobro .lastnost je imelo ki jo druga polnilna peresa niso poznala; zanesljivejše je bilo. Vsi prejšnji izumitelji polnilnih peres so si belili glave z vprašajem, kako doseči, da bi črnilo enakomerno dotekalo v konico j>eresa,.
To vprašanje je rešil Waterman. Uporabil j,e nauk, ki ga je učenjakom odkrila narava in katerega vam bodo že še 'v višjih šolah vbijali v glave. Ta nauk pravi, da se tekočine v čisto tenkih ceveh dvigajo, oziroma, da jih neka sila prisesa. V držalu zlatega peresa je napravil tenke in drobne kanale, po katerih se dviga črnilo od svojega ležišča v držalu do konice zlatega peresa.
Polnilna peresa je Waterman izdelava] iz kavčuka, ki je najbolj odporen. Namesto jeklenih pe-, res, ki so jih dotedaj uporabljali, pa je uvedel zlata peresa. Zlato ne zarjavi, je pa za pisanje pre-mehko. Zato je Waternian izdelal konico zlatega peresa iz iridiija. Iridij je zelo trda kovina in je pet- do šestkrat dražji kakor zlato. Dobiva ee'v Uralu v Rusiji.
Prvo leto je prodal Wa te rman v New Yorku saimo 200 polnilnih peres. Toda dobro bla^o so samo hvala. Kmalu se je raznesla slava novih polnilnih peres po vsem svetu. VVaterman je bil priden in vztrajen človek. Če se je za kako stviir zavzel, jo je tudi izvedel. Zato je kmalu začel zidati tovarne. Njegove tovarne so še danes največje na svetu.
Ko je leta 1901 Waterman um,rl, so njegove tovarne izdelovale letno šest milijonov polnilnih peres. Zdaj jih pa vse tovarne na svetu izdelalo že trinajs! milijonov letno. Danes je tudi ni dežele, kjer ne bi imeli tovarne za izdelovanje polnilnih peres.
Letos smo praznovali 50 letnico, odkar je Wa-terman osrečil svet z res uporabnim polnilnim peresom. Danes si težko predstavljamo, kako bi shajali brez polnilnih peres. Težko bi šlo! Z napolnjenim polnilnim peresom lahko napišete 16.000 besed. Mnogo, kajne! Kair pomislite, kolikokrat bi morali pomočiti pero v vaš črnilnik, če bi hoteli toliko besed napisati!
Kako stara so drevesa
Nekatera drevesa dosežejo zelo visoko starost vsekakor pa mnogo višjo kaikor človek. Najstarejša lipa, ki so jo poznali, je preživela 870 let, najstarejši mecesen pa 600 let. Najstarejša jelka je oae-lenela 150 krat, prvenstvo med vsemi drevesi pa odnesejo nekateri kostanji, ki rastejo nad 2000 let. Zanimivo je, da dosežejo najvišjo starost ravno ona drevesa, ki jih najmanj gojijo, ona pa, ki jih skrbno negujejo, se kanalu. posušijo. To je pram tako kakor pri ljudeh,: kdor je že od mladih let utrjen in ne razvajen, živi povprečno mnogo delj kol oni, ld je od brezdelja in lenobe ves pomehkužen.
Pregovor
Stric Jakob obišče svojega nečaka. Ko ee poslavlja, stisne nečaku stodinarski bankovec v roko in mu očetovsko polaga na srce:
»Dobro ga shrani in ne pozabi pregovora: Bedak se svojega denarja kaj kmalu ianebi!«
»Nikoli ne pozabim tega pregovora, stric!« sveto obljubi nečak ta ljubeče poboža bankovec v rokah. »Ze zato ne, ker ei mi tako lepo dokaaal, kako resničen je!«
Nesporazum
Teta Meta je prišla na obisk in začela Spraševati štiriletno Ančko;
»No, povej, koga imaš najrajši?«
»Mamo,« je odgovorila Ančka.
»In polem?«
»Poleni pa staro matno.«
»In potem?« »Polem pa strica.«
»Tako? I« je zaklical očka. »Kdaj pa pridem
! jaz, n?«
»Navadno šele takrat, ko jaz že spim,« je odkritosrčno nnvndn]« Ane.kn.
ŽENA IN DOM
Mati in otrokov poklic
Vsi občutimo in vsi težimo nad sebičnostjo, nad neomejenim pohlepoifi po denarju, po oblasti, po vseli dobrinah tega sveta, ki se je ražpasel med nami do skrajnih maja in ga ne srečujemo le v zasebnem življenju, marveč tudi po vseh poklicih in področjih javnega dejanja in nehanja. Najbolj žalostno — dasi povsem umljivo in naravno — pa je, da je tudi velik del po vojni do-zoielega in sedaj dozorevajočega rodu ze zajel val materialističnega gledanja na svet. Zanima jih le gmotni položaj njihovega poklica, njegove udob-noati in ugodnosti. Poklic sam* na sebi jim je nekaj docela postranskega, nebistvenega, nekaj, kar so jih sko.oda ne tiče, za kar se brigajo le zunanje posili, čim manj. To je v resnici narobe svet in W takih nenaravnih in nenravnih odnosov med človekom in njegovim poklicem, med človekom in delom ne more biti blagra ne za posameznika ne za splošnost. Poklic, delo — to v resnici dela človeka, vsaj sani pred seboj — in nedvomno pred Bogom — človek toliko velja, kolikor daje svo-jeiiiu poklicu, kolikor ga obvlada, kolikor po njem služi sploSnosti. Po svojem poklicu, svojem delu pa ima vsak človek brez razlike tudi sredstvo in pravico, da se uveljavi v svoji neposredni okolici in po njej v družbi. Kes je, dn utegne biti svet krivičen in ne sodi in ne plačuje po delu, ampak po raznih ozirih in drugih nestvarnih nagibih, vendar slednjič pa pošteno, dobro delo vendarle obvelja. Pa r j plačuje svel naše delo že tako ali tako — delo samo, ki smo ga dobro opravili, nam nikdar ne ostane dolžno; plača nas z mirno vestjo, pa tudi s krepko samozavestjo, s plemenitim ponosom, ki nam pomaga, da. nas življenje ne stre.
O tem globljem odnosu med človekom in poklicem bi si morale biti na jasnem predvsem matere. Da ne bi otrok iz ničemurnih, materialističnih razlogov silile v zgrešene poklice, da ne bi otrokom govorile: tukaj — tamkaj bo dobra plača, lagodno delo, čast Materi, ki mora vendar ho-
teti otroku resnično, neminljivo dobro, srečo, ki ni goljufiva ne opoteča — se spodobi, da s pravo modrostjo presoja bodoči otrokov poklic. Njena sodba in njen nauk mora biti tak: »Ce vse premislim, si za ta poklic najbolj sposoben, najbolje bi se prilegal tvojemu duševnemu in telesnemu ustroju, tvojim zmožnostim. Zato ga boš tudi najbolje obvladal, storil v njem največ dobrega in našel zato v njem največ zadovoljstva in sreče. Pa tudi kruha ti, če Bog da, v njem ne bo manjkalo.«
Kako naj bo mladina idealna, če jo že doma vzpodbadajo k učenju z zgolj materialističnimi razlogi, kako naj pridemo do zvestih delavcev in služabnikov državi in ostalim javnim enotam ter zasebnemu delu, če že mati misli zgolj na to, kako bi se njen otrok povsod samo gmotno okoriščal, ne pa, kako bi sam splošnosti koristil. Več modrosti, več plemenitosti, več si>oštovanja do otrokove osebnosti, več zmisla za nadnaravne cilje božje Modrosti — treba materam. Potem bodo mogle otrokom v tako važnem poklicnem vprašanju prav svetovati, jim posredovati pravo, idealno razmerje nasproti bodočemu poklicu, jim dati temelje za kolikor mogoče srečno, nezgrešeno življenje.
Kako lep zgled daje za to Mati božja I Sprejela je najvišje materinstvo le kot službo vernemu Bogu in Njegovim namenom, in z enako ponižno, sebe prosto ljubeznijo je ljubila svoje Dete, ko ga je povila v zapuščeni staji, kakor na dan, ko so ga prišli molit Modri iz Julrove dežele; enako, ko je storil prvi čudež, ko jo je zapustil in hodil Svojo pot, enako pod križem in enako ob vstajenju ... Vedno je ostala le sveta, ljubeča mati v službi Gospodovi. Mati mora biti po na-turi taka, in če ni, jo mora k temu nagniti spoznanje. Vsak drugačen odnos do materinstva, tega temelja vseh poklicev, je zgrešen in materinstva nevreden.
DELAVSKI VESTNIK
Pogled nazaj — pogled naprej
KaioHška akcija m žene '
Sleherna žena, od preproste ročne delavke pa tja do univerzitetno naotorazene intelektualke, je poklicana, da v mogočni armadi katoliške akci;e deluje za Kristusovo cerkev, kptere ud je, ler za vzpostavitev krščanskega življenja, da bo zopet red, niir, pravičnost in ljubezen na svetu.
S prav peklensko silo se zaganjajo sovra/n ki Cerkve, da bi odtrgali od nje njene ude, pregazili krščanske nauke v mladini ter ji udušili vsako versko čuvs'.'vovanje in jo pahnili kakor boljševiki na Ruskem v največjo fizično, duševno in moralno bedo. Val breizbaštva in sovraštva do Kristusove Cerkva in njenih vernikov pljuska že vedno bliže nas. Bodimo tudi me žene pripravljene na boj, bodimo močne bojevnice, vnete apostolin je, strnimo s: v veliko žensko armado Katoliške akcije, da tako zapremo pot bližajočemu se valu brezboštva! Žene, bodimo resnično močne, mulieres forles, prosimo z vsako besedo v molitvi Evharističnega Kralja te milosti ter blagoslova za naše delo v rešitev duš.
S svetim zgledom listnega življenja in z molitvijo v su-cih delujnio za krščansko sreni-o na zemlji. Nobena žrtev naiu ne sme biti pretežka! Stopimo v ta boj za krščansko občestvenost z vso veličastno požrtvovalnostjo, ki .ie lastna le nam in ki sloni na ognjeni ljubezni do božjega Odrešeni!«. Strnimo se v mogočno armado Katoliške akcije, ki naj postane kakor silen branik za svobodo katoliške Cerkve in za vzpostavitev krščanskih načel v privatnem in javnem življenju To je naš globoki poklic; delujnio na tem apostolatu Cerkve ter na notranji preporoditvi človeštva v smislu krščanskega svetovnega, nazora. Zlasti zate, krščanska intelektualka, je napočila doba, da pokažeš svojo aktivnost, da deluješ, strnjena v Katoliški akciji, v smeri poglobitve krščanskega življenja doma in v javnosti. Vtelesuj v sebi življenjsko modrost Brezmadežne, da jo bo odsevalo vse tvoje delo. Tvoja volja naj stremi za tem, da se pozitivno uveljaviš za blagor duš: tvoja izobrazba naj ne bo le videz današnje moderne materialne, sebične dobe, temveč presenetljiva' resničnost globoke etičnosti in žive notranje želje, da postaneš kot nositeljica kulture opora katoliške Cerikve in vzor krščanske svetni š k e o s e b n o s I i.	E. V.
Dva pršmteSSa
Razen zdravnikov in poklicnih bolniških strežnikov obojega spola nima nihče toliko opravka z boleznijo in bolniki kakor družinska mati. Otroci, mož, starši, zraven še uslužbenci ali podnajemniki — tu je vedno kateri, ki se ne počuti dobro, ako že ni ravno bolan. Vedno je treba imeti pri rokah zdravilne čaje in druge zdravilne pripomočke, da se, če mogoče, opravi brez zdravnika ali pa vsaj ravna po njegovih navodilih. Še važnejše je seveda, da si je družinska mati, gospodinja, v vsem na jasnem, kako se družina bolezni obvaruje, s čim se njeno zdravje pospešuje; poznati mora nevarnosti, ki prete zdravju vseh skupaj in vsakega posebej. Ravnanje z bolniki je vednost, je umetnost zase, blagoslov ali prekletstvo. Zato je velikega pomena, da je družinska mati v vsem, kar se tiče zdravja in bolezni, dobro podkovana, da v tej vednosti stalno napreduje, dn ima neprestano vestne učitelje in svetovalce, ki jo sproti poučujejo o vsem potrebnem. Dva taka zanesljiva učitelja in svetovalca,ydva dobra prijatelja naj ji bosta zato tu toplo priporočena. To je poljudno zdravstveni list »Zdravje« (uprava v Ljubljani, Pred škofijo 1; naročnina za vse leto 30 Din) in pa »Prijatelj bolnikov« (uprava Ponikve, p. Videm-Dobrepolje, naročnina za vse leto 6 Din).
»Zdravje« se med drugim izredno veliko peča s pravilno nego in odgojo otrok ter prinašn pouk in praktične nasvete o prehrani, stanovanju itd. Zares, nobena hiša ne bi smela biti brez lega »anesljivega, poklicanega oznnnjevalcn zdravstvenih naukov in praktičnih navodil.
»Prijatelj bolnikov« je pa »list za zdrave in bolne, sploh za vse, ki hočejo lajšati trpečemu človeštvu dušno in telesno gorje«, kakor pravi list sam o sebi, dasi je v prvi vrsti namenjen bolnikom, ki jih je dolgotrajna bolezen prikleniln na posteljo. Tudi vanj pišejo naši najboljši zdravniki — dušni in telesni. Vsaka mati bo našla v njem veliko važnega, poučnega, vzpodbuja jočega. In 6 dinarjev na leto more pač tudi najrevnejša gospodinja prihraniti — pri soli, ki je itak veliko preveč devljemo v jedi.
Zdaj snuje »Prijatelj bolnikov«: Apostolstvo bolnikov. Morebiti se sčasoma loti tudi naloge, da se organizira splošna strežba bolnikov, kakor le to uvedeno že mi drugih deželah. Koliko ie
Statistiki pravijo, da je gospodarska stiska v preteklem letu nekoliko popustila, da se je po-živela industrija, obrt in trgovina in da se je pre* cej zmanjšalo stavilo brezposelnih. Morebiti je vse to resnica, toda življenje našega delavca se ni zato skoraj prav nič izboljšalo. Nasprotno, trditi smemo, da se je življenje delavca celo poslabšalo, kar moremo vsak dan opažati na lasthe oči in v čemer nam potrjuje tudi mezdna statistika. Ta nam namreč pove, da so mezde v naši državi v preteklem letu silno padle in dosegle tako sramotno nižino, kot je socialna zgodovina skoraj ne pozna. Sužnji v starvm veku niso sicer prejemali nobene plače, toda dobivali so od gospodarja popolno oskrbo t. j. hrano, stanovanje in obleko. Ali se pa more današnji delavec privoščiti s plačo od 1 do 3 Din na uro tudi najbolj skromno oskrbo? Ali moremo sploh še govoriti pri taki plači o človeku primernem življenju?
Preteklo leto je torej potekalo v znamenju stalnega zniževanja plač. Poznavalci razmer pravijo, da tudi v novem letu ne bo nič boljše: da bo sicer nekaj stotin d. lavcev več zaposlenih, da pa se bodo plače ponovno zniževale, sicer ne za toliko, kot v preteklem letu, ker je to nemogoče, za nekaj odstotkov pa vendar le še.
Ravno iz tega razloga — radi stalnega zniževanja plač — je prišlo pri nas v preteklem letu do mnogih, včasih zelo ostrih mezdnih bojev. Spomnimo se na gladovno stavko v trboveljskem revirju, na mezdne boje na Jesenicah, Kranju, Novem mestu itd. Spomnimo se na razne težke boje za ohranitev in dosego kolektivnih pogodb, na boje in težke pravde radi podaljševanja z zakonom določenega časa in naplačanja nadur, na boje in pravde radi kršenja obrtnega zakona, za-
kona o zaščiti delavcev in napačnega tolmačenja davčnih predpisov itd.
Naše delavstvo vstopa v novo leto takorekoč telesno in duševno izčrpano, sestradano in obubožano. Jasno je, da tako delavstvo ne more imeti smisla za lepe in vzvišene ideje, ko si ne more ohranjati niti golega življenja. In tudi to je razumljivo, da imajo med takim delavstvom mnogo uspeha razni demagogi, ki jKmujajo raj na zemlji in se dajo voliti za »delavske« zastopnike v razna delavska stanovska in politična zastopstva, kjer delavstvo neusmiljeno izsemvajo in si polnijo svoje nenasitne žepe. Da, samo revščina med delavstvom je kriva, da sta se pri nas vgnezdila židovski marksizem in komunizem, ki pod krinko delavskih prijateljev zapeljujeta in izžemata že itak revno delovno ljudstvo, rušita vero in moralo, ter podirata državo.
Pogled nazaj nikakor ni razveseljiv. Kaj pa naj rečemo o bodočnosti, kaj se nam obeta?
Pravijo, da bodo s številnimi javnimi deli preprečili brezposelnost, da bodo z zakonom o minimalnih mezdah dali delavstvu zadostne plače, da bodo z izvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja odpravili sedanjo sramotno miloščinar-sko skrbstvo itd. Bog daj, da bi vsaj nekaj tega dobili — vsaj zakon o minimalnih mezdah in še to, da bi se izvajala vsaj dosedanja zakonita določila n. pr. o delovnem času, o plačilu nadur, o odmoru, o higijenskih in tehničnih napravah Itd.
Pogled naprej ni rožnat- Toda z vztrajno in pošteno borbo bomo nedvomno dosegli, da sedanje omalovaževanje in izrabljanje delavskega stanu preneha in da nastopijo tudi zani lepši in srečnejši časi. —
Starostno zavarovanje
detavcev in nameščencev
družili in posameznikov, ki pridejo ob bolezni v največjo siisko, ker ni nikogar, ki bi stregel oho- j leli materi ali očetu in oskrboval ostalo družino j odnosno, ki bi jim — posameznikom — stregel. j Bolniško zavarovanje daje zdravniško oskrbo in j zdravila, strežbo pa le v bolnišnici ali drugih za- j voditi. Ce pa bolnik ni .zrel«" za zavod ali tam ' ni prostora ali sploh ne želi iti od doma, si mora strežbo sam oskrbeti. Sicer imamo že redovne in civilne bolniške strežnice, ki hodijo na dom, a j stroškov za to ne zmore vsak. Potrebno bi bilo organizirati zavarovanje za bolniško strežbo. V Nemčiji že imajo taka društva. Po vsej priliki bi se oglasilo kmalu toliko zavarovancev,® da bi bili prispevki za zavarovanje primerno nizki. Seveda bi moralo biti strežno osebje verskomravno vzgojeno in tudi strokovno visoko stoječe. Tu bi se odpiralo žeustvu novo poprišče socialnega, karita- i tivnega dela.
Imamo društva, ki nam ob smrti oskrbe pogreb — vsaj toliko potrebna bi bila organizacija, kjer bi se mogli zavarovati na bolniško strežbo.
Kuharska umetnost
Mozaik. Ta umotvor ne bo sestavljen iz raznobarvnih kamenčkov, pač pa iz različnih jedilnih snovi. Kot oklep nam bo služila majhna okrogla ržena štruca. To štruco prerežem čez polovico in ji izdolbeni sredico. Za nadev ali nadomestek rabim 2o dkg surovega masla, 7 dkg sardel, 15 dkg šunke, 15 dkg jezika, 15 dkg telečje pečenke, tri kisle kumarce in 3 dkg pistacij. Iz surovega masla in sardel napravim sardelno maslo. To se pravi: osnažene sardele pretlačim med surovo maslo in prav dobro zmešam. Potem pridenem zgoraj imenovano mesovje, na kocke narezano, prav tako tudi kumarce. Pistacije ostanejo cele. Te snovi prav dobro premešam in jih natlacim v izdolbene štruce. Tlačim tako, da je ta zmes trdno skupaj zbita. Za eno noč denem te štruce na hladno. Za uporabe jih zrežem na tenke rezine. Ta mozaik je pripraven kot predjed za boljše kosilo ali pa kot pridatek k čaju, kavi ali čokoladi za boljše male južine.
Ruski čaj. Ruski čaj je temnorjav, skoraj črn, ali zelenkast. Pri nas poznamo bolj temnega, ta je tudi bolj zanesljiv ker je bolj varen pred ponarejanjem. Čaj stresemo naravnost na vrelo vodo, ali se poslužimo nalašč za to namenjenega jajčka, ali pa lcanglice s cedilcem. Voda oziroma krop ne sme biti postan. Caj, ki ga pristavimo na vreli vodi, takoj odstavimo in ga pustimo par minut na strani. Ako se poslužimo jajčka, ga pustimo toliko časa v vodi, da se ta lepo zarumeni. Za posamezno osebo se računa pičle pol žličice čaja. Za čaj v kanglici rabimo tri žličke čaja za 0—9 skodelic. Čaj v kanglici najprej polijemo s par žlicami vrele vode. Ko se peresca napno, vlijemo še ostalo vodo v kanglico. Cez tri do štiri minute ga moramo naliti v skodelice. Ako bi Čaj delj časa neprecejen stal v posodi, spremeni svojo lepo barvo in se tudi na Okusu poslabša. A ne samo to: tak postan čaj je tudi zdravju škodljiv. Za priboljšek v čaj rabimo: slivovko, rum, mali novec, vino, limono, mleko in mrzlo stepeno smetano. Za eno skodelioo zadostuje žlička ruma ali slivovke, prav tako tudi polnn »lička malinovoa in limone. Vina malo več. Navadnega mleka kake tri žlice, stepene smetane eno do dve žlici. Sladkorja po okusil. Čaj z vinom ali limono potrebuje več sladkorja kot drugi čaji. V čaj z mlekom ali smetano pridevamo tudi malo ruma. K čaju ser-viramo surovo maslo, šunko, naložene kruhke, navadno in fino pecivo.
Katera ie nrava?
Kdor se oženi i? ljubezni, vzame ženo, kdor stori to zaradi denarja, gospodarico, in kdor zaradi družabnega položaja, d a m o.
Žena te ljubi, gospodaric« spoštuje, dama trpi.
Ženo imaš zase, gospodarico za svojo hišo, damo za družbo in svet.
Žena bo s teboj soglašala, gospodarica te bo vladala, dama te bo nadzorovala.
Tvoja žena bo skrbela za tvoje gospodinjstvo, gospodarica za tvojo hišo, dama za tvojo zunanjoel.
Če s! bolan, ti bo tvoja žena stregla, tvoja gospodarica te bo obiskala in tvoja dama ee bo iz-vestila o tvojem zdravju.
Tvoja žena bo e teboj delila tvojo žalost, go-s|>odarlea tvoj denar, dama tvoje dolgove.
Če unirješ, bo tvoja žena Jokala, tvoja gospodarica te obžalovala, tvoja dnma obleikla žalno obleko.
Katero 9i iabereš?
(Po st-n.rmn Angleškem čflsopisij.)
V slovenskih listih je izšlo več člankov, v [ katerih se napadu Osrednji urad za zavarova- j nje dalavoev, češ, da je izdelal neki predlog za > izvedbo delavskega starostnega zavarovanja in za razširitev nameščenskega pokojninskega zavarovanja z namenom, da ta zavarovanja centralizira pri sebi in s tem oškoduje slovenske zavarovance. Ravnateljstvo Osrednjega urada je ros prilikom odobravanja zaključnih računov že lani zaprosilo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, da čim preje izvode delavsko starostno zavarovanje, a letos, da čim bolj razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev, ali Osrednji urad ni niti izdelal kak načrt za to izvedbo in razširitev niti sodeloval iiri izdelovanju takega načrta niti sploh s Kom (letajInejše razpravljal o tem vpraašiiju. Žolčni in enostranski napadi nanj so torej brciz vsuke ix»dlage.
Povod za le napade so bile vsebinsko netočne vesti o načrtu za razširitev pokojninskega zavarovanja nameščencev in za delno izvedbo starostnega zavarovanja delavcev, ki ga je podpisani kot poznavalec delavskega in nameščenskega zavarovanja po želji ministrstva ( stavil na razpoloženje g. ministru za socijalno \ |>olitiko in narodno zdravje, kot osnutek za razpravljanje po tem vprašanju. Pripominjam, da sem svoj načrt izdelal v Belgradu brez znn-! nja svojih tovarišev iz Osrednjega urada, od katerih je samo par poedincev dobilo načrt na ! vpogled in to šele potem, ko je bil ta načrt dan na mišljenje tudi drugim interesentom;
zato je za n jegovo vsebino samo podpisani odgovoren-
V načrtu se o defijiitivni organizaciji pokojninskega zavarovanja sploh ne govori, ker za to ni dano zakonsko pooblaščenje, začasna sprovedba tega zavarovanja pri ljubljanskem zavodu pa definitivni organizaciji ne prejudicira. Za delavsko zavarovanje se načrt osfanja na obstoječe zakonske predpise. V načrtu sem moral načeti tudi vprašanje obračunavanja pri prestopih od Osrednjega urada k Pokojninskemu zavodu, ki ga ima po zakonu o zavarovanju delavcev urediti minister naredbenim potom, čim sc delavsko zavarovanje sprovede. Obenem sem predložil nekatere mere za začasno ureditev sožitja'delavskega in pokojninskega zavarovanja, ki .jih smatram radi čiin cenejšega izvajanja obeh zavarovanj kot neobhodno potrebne in ki so za prakso že sedaj od nujvečje važnosti. Vsi ti moji predlogi, ki so bili vsekakor povod napadov, z vprašanjem o centralizaciji in decentralizaciji nimajo zveze. Ker moj načrt ni namenjen javni diskusiji, in ker še ri i delili it i ven v svoji formi, se v detajle ne želim spuščati.
Samo nepoznavanje načrta in njegovih tondenc je dovedlo do podtikanja načrtu namer, ki ne obstojajo, in do napadov na Osrednji urad, ki so daleč prekoračili mejo resne diskusije in ki jim moram žal odrekati vsako objektivnost in upravičenost.
Radovan Matjašič, ravnatelj OU7.D.
Naša nameščensha | organizacija v Mariboru
Dne 29. decembra 1934 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. S tem smo dobili v naši severni metropoli podružnico naše, že širom ; Slovenije znane in najbolj agilne nnmešeen-ske organizacije. Odbornike nove podružnice čaka težko delo — morebiti še težje, kot njihove ljubljanske tovariše — da poiščejo m organizirajo vse zasebne in vse trgovske nameščence in nameščenke iz bivše Štajerske.
Pri volitvah je bil izvoljen za pvedsed-I nika vodja podružnice »Karitas« v Mariboru I tov. Anton Kovači č. V odbor so bili izvoljeni tovariši: gdč. Kravaričeva, Franjo ftebot, Jože Lekan, ing. Muri, Ant. Urbanlja, Iv. Bra-čko, Jos. Goleč, M. Geratif, Ciril Grešak. Sprejet je bil predlog, da naj znaša mesečna članarina 4 Din in da je v tej članarini že vsebovana naročnina za naš najboljši strokovni list »Bodočnost«.
Mariborčanom moramo čestitali, da so v teh težkih časih napravili tako pogumen korak in kljub vsem zapreknm ustanovili organizacijo, ki ho krepko branila in ščitila interese našega zavednega nameščenstva ob severni meji.
Naloge obratnih
zaupnikov
V mesecu januarju bomo volili obratne zaupnike. Kakšen pomen imajo za dolavstvo dobri obratni zaupniki, smo imeli priliko opazovati že nekaj let. Prav hvaležni moramo biti dr. Gosarju, da je za časa svojega ministrovanja kljub mnogemu nasprotovanju z raznih strani uzakonil določila o obrat-I ni h zaupnikih.
Oglejmo si danes naloge obratnih zauii-nikov. Obratni zaupniki imajo tele nalogo;
a)	delujejo za zaščito gospodarskih, so-oialnili in kulturnih koristi delnvcev, zaposlenih v podjetjih., ki so navedena v § 1. zakona o zaščiti delavcev;
b)	vplivajo na vzdrževanje dobrih odno-šajev niod delavci in njih delodajalci;
o) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
o) skrbe. da se delodajalci in delavci strogo drže vseli kolektivnih in individunlnih de-' lovnih pogodb;
d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo i/ delovnega razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač). da se por&vufijo taki spori iv.lonn.; kjer
se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupnik! posredovanje državnih pristojnih ob-lastev;
e)	posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih profesionnl-nih organizacij in delodajalcev, istotnko posredujejo pri deljenju nkordnega dela;
f)	stremijo za tem. da se strogo uporabljajo vse odredlie, ki jih predpisujejo zakonodajna ln administrativna oblastva za zaščito delavcev glede dolovnosn časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zfikonodajstv« o zaščiti delavcev;
g)	stremijo za tem. da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina;
b) podpirajo delavec in delodajalce z nasveti ob izstopu iz delu nli odpustil delavcev iz obrata in stremijo zn tem, da se Izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa;
i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug rnznih vrst. raznih društev za medsebojno podpiranje itd .V in sicer po navodilih ministrstva za socialno pol i t i ko;
j) vročajo delodajalcem vloce za izboljšavo organizacije dela v podjetjih.
Zato je v interesu našega delavstva in nameščenstva, dn pri volitvah obratnih zaupnikov aktivno sodeluje in izvoli za zaupnike osebe, ki zaslužijo zaupanje.
Vz$ted »usmiljenja"
Neko veleugledno ljubljansko podjetje je nedavno zaposlilo dva delavca. Ta dva delavca sta bila tvrdki nujno potrebna. Ker pa je danes delavcev na izbiro, je tvrdka vzela omenjena delavca le »iz usmiljenja«. In ker je tako globoko usmiljena, jima daje po 8 Din na dan!
Ali ni to zločinsko izkoriščanje delavca in uničevanje naroda in rušenje države? Ali je še kdo, ki misli, da zakon o minimalnih mezdah ni nujno potreben?
DROBNE
V	Nemčiji pazijo državne oblasti na postopanje delodajalcev. Do danes so radi nepravilnega in krivičnega postopanja z nc-iavei nadrejene državne oblasti zaprle deset tovarn. Taka pažnja od strani države bi bila tudi pri nas zelo na mestu.
V	Franciji je bilo koneoin novembra 350 tisoč brezposelnih Frnncozov in 80.000 inozemskih delavcev. Sedaj je francoska vlada pre|x>voilala priseljevanje inozemskih de^ lavcev.
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
S. V. K Zdravniška preiskava pred poroko
se nanaša na spolne kužne bolezni; ženin, ki inna ..j etiko ali kakšno drugo sebi in drugim nevarno bolezen, dobi od zdravnika spričevalo, da ni spolno okužen in se sme poročiti. Jaz bi ee na vašem mestu ne zaniimal toliko za tisto, po zakonu predpisano spričevalo, pač pa bi od ženina zasebno zahteval, da prinese zanesljivo zdravniško potrdilo o sp osnem zdravstvenem stanju s posebnim ozirom na pljuča, če se je jetika res toliko zacelila, da ni več nevarnosti zanj in za druge.
F N M. Vino in porodnica? Ce se ne poznata pobliže že od poprej, je najboljše, da se ne seznanita Predsodek je, da se porodnica z vinom hitrejše opomore kakor brez njega, isto tako je krivo mnenje, da vino pospešuje dojenje. Resni m ne-prenapeti zdravniki svare pred opojnmami, zlasti mlade matere. Ce že treba otročnici pomoči za lastno okrepitev in. pomnožitev otroške hrane, poznamo uspešnejša sredstva, kakor je vino ali druge opojniine. Ta sredstva vsebuje preprosta (kmetski podobna) prehrana v polni meri, pri zdravih ženah je vse drugo, kar priporoča vsiljiva reklama, čisto odveč. S tem pa nisem hotel trditi, da je vsaka čašica vina škodljiva materi ali otroku, pristavljam pa geslo: rajši manj ko preveč! Po sredi poti se hodi najbolj varno.
R. P. P. Migrena je splošno rabljeno ime za vašo bolezen, ki jo točno popisujete. Vaša slutnja, da vas »poženem k zdravniku« je pravilna: zares vam svetujem, da 6e poslužite zdravniške pomoči,, ki jo imate na razpolago. Ce ne prideta s pristojnim zdravnikom do zaželjenega uspeha, vas on sam napoti k strokovnjaku za notranje bolezni. Časih je dejanski vzrok migrenskiim napadom glavobola in drusfih nevšečnosti v kakšni drugi, komaj opazni ali neopazni motnji (v prebavilih, dihalih ali drugod), ki se da popraviti i.n migrena, če ne več ozdraviti, pa vsaj ublažiti glede pogostnosti ali rnočnosti napadov. Že zavoljo tega se izplača, da se obrnete na zdravnika, pa tudi zavoljo uspešnega zdravila, ki naj vam napade omiiljuje. da lažje opravljate svojo odgovorno službo. Sicer ee mi zde vaše življenjske »posebnosti« neprimerne. Pustite (knjige pri jedi ali na sprehodu na stran, skrbite za zadostno gibanje na prostem, spravite iztrebljanje v red, držite se, če le morete izvesti v tem letnem času, samo mlečne in rastlinske hrane vsaj tri mesece, varujte se slanih jedi, opustite morebitno kajenje ali pitje opojni,n. Ko nastopi pomlad, pričnite z načrtno urejenim (ne pretiranim!) utrjevanjem. Poročajte, sklicujoč se na ta odgovor, čez pol leta o uspehu.
H. M. Lj. Napadi kakor pri žolčnih kamnjh se vam ponavljajo, dasi vam je bil žolčnik (žolčni mehur) odstranjen že pred tremi leti? Sitna zadeva, ki, žal. ni tako redka! Morda imate tudi kamenje v trebušni slinavki, morda čir v dvanajst-,niku, kar ni tako izjemen zaplet žolčnih bolezni? Skrbna preiskava naj to domnevo potrdi ali izključi. Opozoriti vas moram še na manj znano bolezen, ki ji pravijo »trebušna migrena«, in povzroča krčevite napade v trebušnem drobovju in sicer tako silne, da zavajajo celo izkušene zdravnike v zmoto. Tako je bilo brez uspeha izrezanih že nešteto slepičev, žolčnikov, jajčnikov, jajcevodov in drugega drobja na podlagi takšnega zmotnega presojanja. Neka Francozinja je doživela celo pet ali šest hudih trebušnih operacij, pred šesto ali sedmo
operacijo so se zdravniki v zadregi vendar domislili, da bi utegnila biti bolezen živčne narave. Smotrno zdravljenje v tem smislu je potrdilo to mnenje, s pomirjevalnimi pripomočki je ženi prešel napad brez operacije. Ljudje, ki so imeli že opravkov s svojim trebuhom, pridejo do takšne občul-nosti trebušnega živčevja, nekateri so že po krvi boleluio rahli, da jiim škodijo nežna tole spremembe v hrani ali drugih življenjskih okolnostih. Morda ste tudi vi te vrste človek? Če se lo stanje morda zares ugotovi pri vas, ne togujte preveč! Ljudje, ki jih muči poistranski glavobol (migrena) ali dušica (astma) ali koprivnica ali kate ra slična živčna razposajenost, doživljajo po navadi lepo starest, po letiih in zdravju nad povprečjem. V tisti zreli dobi namreč skleneta človek in bolezen znosno premirje ali pa se drug drugega naveličata in razideta.
1. T. D. Gnojni mozolji na bradi. Vaša zdravniška knjiga jih imenuje »bradovce«, vam kar nočejo izginiti, dasi jih predirate, kocine pulite in izpirale z lizolom in karbolomi Tudi moj nasvet(?), da se mažite s salicilnim cvetom vam ni koristil? Če že ne marate ali ne morete k zdravniku, ki prevzame osebno odgovornost za odpravo lepotne napake, vis trajam pri svojem (?) prvem nasvetu, 6 pridržkom pa, da opustite vse drugo zdravilno po-skušanje in da se varujete vsakršnega draženja kože! Nestrpno bezanje takih slvari navadno več škoduje kakor začasno zanemarjanje.
M. L. V. Izpuščaji na rokah v obliki drobnih pikic, ki se spreminjajo v vodene mehurčke, popokajo in močno srbe, izginejo in se pojavljajo na drugih mestih, so bržkone v vzročni zvezi z vašimi ročnimi opravki. Ker mi tie poročate podrobnosti o svoji zaposlitvi in drugih okoliščinah, mi je pravilna presoja kožne zadeve nemogoča, prav tako pameten nasvet.
Ista. Trganje v zamašenoin ušesu vam odpravi zdravnik, ki vam uho pregleda in izčisti, in če bo še kaj treba, zapiše kakšno zdravilo. (Mati je nam otrokom kapala toplo olje v uho in navezavah! nanje vrečico z oparjenim senenim zd robom. Nekoliko zastarelo sredstvo, a boljšega domačega ne poznam.)
1. 11. I. Neuspevanje vašega dojenčka je očitno, pri treh mesecih je teža 4 kg dosti pod povprečjem, tedenski prirastek 50 g je nezadosten. Zdi se mi tako na daleč, da otrok — strada. Bržkone je tudi otrokova zaprios! v zvezii s prepičlo hrano. Ali je moja domneva pravilna, ee prepričate, da tehtate otroka, kakor je povit, preji dojenjem in po njem, nekaj dni po vrsii in sicer popoldne ali proti večeru, ko je v dojkah manj mleka. Če dobi otrok pri večernem obroku 150 g, dobiva pri jutranjem obroku navadno še kaj več, kar zadošča, dnevna potrebščina je namreč okoli 800 g. Če pa nii toliko hrane na prsih, treba otroku dodajati umetno hrano, ki naj bo ali z riževo vodo ali šibko ječmenovo kavo napol razredčeno kravje ali kozje mleko, oslaje.no s kooko navadnega sladkorja (na en deciliter tekočine) ali še boljše z mlečnim sladkorjem (za dojence!). Dodatno hrano dajajte otroku po žilici, ako hočete, da vam ostane še pri prsih. Najprej prsi, potem dodatno hrano po žlici, kolikor se otroku ljubi. Ali pa dajajte otroku trikrat na dan samo prsi na obeh straneh, vmes pa dvakrat na dan samo umetno hrano (do dva decilitra).
Ista. Po porodu izostane perilo navadno tako dolgo, dokler žema krepko doji.
Kmetiiski nasveti
Krmljenje krompirjevih d rož i h skrobarnic.
Kakšno vrednost imajo krompirjeve droži, ki se dobijo v tovarnah za škrob? Koliko 6e jih lahko krmi živini? K. T. M. — Krompirjeve droži nam ostanejo pri izdelovanju škroba iz krompirja. V svežfh krompirjevih drožeh je le 3—10% suhih snovi, ostalo odpade na vodo. S posebnimi pripravami se da deloma iztisniti voda iz krompirjevih diož ali pa se dajo posušiti. Od vseh suhih snovi v krompirjevih drožeh odpade največ na skrobno moko. nekaj na vlaknino, le malenkost na beljakovine in tolščo. V 100 kg svežih krompirjevih droži je približno 9.5 kg skrobne vrednosti, v 100 kg posušenih pa skoraj 56 kg skrobne vrednosti. Prebavljivih beljakovin ni nič v krompirjevih drožeh. Sveže krompirjeve droži, kakršne dobijo neposredno po spiranju skrobne moke iz razdrobljenega krompirja, no zelo vodene, puste, neslastne i.n predvsem uporabne za pitanje goveje živine in prašičev, ne pa v toliki meri za mlečno živino. Pital-nemu odraslemu govedu lahko krmite na dan do 30kg, pitalnim prašičem do 10 kg na dan in glavo, mlečnim kravam pa do okrog 20 kg na dan 'li glavo. Za druge domače živali niso sveže krompirjeve tropine toliko prikladno krmilo. V večjih količinah pa jih tudi prej navedenim živalim nt »me mo krmiti, da se izognemo žeiodčnemu in črevesnemu katarju, driski in poslabšanju mleka. (Kjer se izdeluje polnomastni sir, tam je že tako treba spolnjevati glede krmljenja mlečnih živali navodila, ki so v pravilih ali pravilnikih zadružnih sirarn.) Ker se sveže krompirjeve droži začnejo kaj kmalu razkrajati in se hitro okisajo, jih morale porabili neposredno potem, ko jih dobite iz skro-barnice. najboljše, dokler so še primerno tople. Krmljenje pokvarjenih (skisanih) krompirjevih drož" lahko povzroči težke bolezni. Kuhanje ali pa-renje krompirjevih drož v brzoparilnikih je zlasti za prašiče potrebno.
Pravilno kuhanje žganja iz rži. P. N. P. — I n i < >' t ~ parni kotel z« žiganjfckuho od '200 litrov vseli ,ie n bi v njem radi kuhali žiganje tudi iz rži. R b vedeli, koliko kvasa potrebujete za 132 kg r . .oliko časa mora brozga stati, oziroma kipeti, d« ' i kuhanje gotova; nadalje kako je žgatii »:. ' 'rop ;ie in kako pripraviti brozgo iz njih. — lv ' h vas moramo opozoriti, da pri nas ni vr . iiu dovoljeno kuhati žganja iz žita, ampak li-	m to doseči posebno dovoljenje. Vendar
v	i"iio pojasnili, talko se pripravlja žganje iz
r	V ta namen zdrobite zdravo rženo zrnje.
r,i'	-O kg ml roba s 150 litri m.rzle vode in ga
P. • ' ur na miru. Potem polagoma segreva o mzifo med neprestanim mešanjem na 60 »' • •' Celzija, katero toplino naj doseže približno ■	Pri tej toplini ostane brozga eno uro
> čim hitreje ohladile ler ji pri 30 stopinjah : kvasu in sicer na 100 litrov brozge 5 d.kcr ne'r.i krušnega kvasu. Pri tej toplini pustite d na m.tru na kakem toplem prostoru, morda ' da čim prej pokiipi. če morete iz pivo-• dobiti slad, je koristno dodati ga 2 in pol ari i a na 50 kg rži, ker je tedaj sprememba orja v alkohol hitrejša in boljša, tudi poslane h< nje okusneiše in se ga več pridobi. Sicer se pa »t' n trati'e napraviti tudi' brez sladu. Pr tem
a... I. • >iw.iio In ! m nI« t m nn np! DnltnU	----- J
wuiu iuvi iviv 1 invu »vu»«o	tvnou vupiVlllCl, U«
K-<*c
I);"
br
»
vit kr: sin
uravnavate toploto. — Kipenje je končano po štirih dneh, potem začnete brozgo lahko kuhati. Priporočajo pa, da se ta najprej na sirovo prekuha in tako pridobljeno žganje še enkrat prekuha — destilira. Pri tem postopajte tako, da ločite prvo in zadnje žganje od ostalega, Iker ima neprijetne okuse in vonjave. Koliko začetnega žganja je vzeti stran, odločuje okus; ravnotako, kdaj je prenehati z destilacijo. Za pravilno kuhanje žganja iz rži je vsekakor treba vaje in izkušnje. — Pri kuhanju vinskih in sadnih tropin je najvažnejše da preprečite skisanje. V ta namen stlačite še sveže tropine v sode in j'ih zalijte z vodo, da ne more zrak do njih. Tann jih pustite nekoliko tednov na miru, da se tvori alkohol. Pri kuhanju zredčite brozgo z nekoliko tople vode. Žganjarski kotel naj vedno ima še zgornje dno s sitom, da se brozga ne zažge.
Glorkota v svinjaku. Kakšna gor,kota v svinjaku je za pujske najbolj primerna? J. P. Č. — Srednja toplina v svinjaku je za pujske in doječe svinje I pni 15 do 17 stopinjah Celzija. Vprašanje o najbolj primerni gorkoti v svinjaku za pujske se pa kar naravnost samo zase sploh ne da odgovoriti. I Pujski lahko slabo uspevajo v svinjaku, v katerem je 17 stopinj Celzija, ako pridemo pozimi do tako j visoke topline le na ta naoiin, da sviinjak na zunaj | vsepovsod naprodušno zapremo, če je zrak v sv -| njaku prenasičen z vlago tako, da kaplja od stropa, j in če je zrak obrabljen in elab. Lahko pa se puj-j ski še dobro počutijo v svinjaku, kjer znaša toplina le 6 stopinj Celzija, ako so tla v koči !*onka | in suha ter se pujski lahko zarijejo v suh nasitil | (v slamo) in so zavarovani proti vsakentu prepihu. Toplina ni vse, temveč le eden med vsemi pogoji ali či.nitelji, ki 60 merodajni za zdravje pujskov, radi česar ni mogoče reči, ta ali ona toplina je za pujske najbolj primerna Toplina, ki v nekem svinjaku popolnoma zadostuje pod določenimi in danimi razmerami, lahko dovede v nekem drugem svinjaku pod drugačnimi razmerami do hudega prehlajenja pujskov. Večkrat se n. pr. premalo ozira v svinjakih na mrzloto, ki prihaja pozimi po zunanjih zidovih ali od hlevskih tal, radi katere se neglede na toplino v svinjaku prehladijo in zbolijo pujski, ki leže ob takih zidovih in na takih tleh. V tem ozira je predvsem nevarno kamnito ali betonsko zidovje in prav taka tla. Taka mrzlo-ta je tudi vzrok, da ni mogoče usrreti mrzla hlevska tla z nasti 1 jem. Mrzlota gre skozi plast sltme. Deske, s katerimi opazimo zidove na njih notranji strani in pokrijemo hlevska tla, odvračajo mrzloto, ki prihaja po zidovih ali pa od tal. Istočasno s toplino v svinjaku je treba vedino vipoštevati tud.i zračno vlago. Ako je zrak v svinjaku suh, po'em prenašajo pujski brez drugega tudi bolj nizko toplino. Če je pa zrak v svinjaku vlažen, potom tudi višja toplina ne prepreči prehlajenja pujskov. Zračno gorkoto in zračno vlago pa ureja prezračevanje, ki odvaja obrabljen in pokvarjen zrak in dovaja živalim potrebni sveži zrak. Pu;ski potrebujejo suho in dovoli toplo ležišče, ki je brez prepiha, da lahko dobro uspevajo. Ker jim pozimi isto večkrat mj.ejka, zato je njih vzreja težja. Skrbite, da v svinjaku ne bo prepiha, da se strop ne bo prehitro ohlajal in da ne bo prihajala mrzlota skozi stene in od tal do nn lokov 7>a os'aine sfrop tope', naj ..jein celo žimo dovolj nustiija. V svinjaku
uporabljajte manj vode in skrbite za doher in hiter odtok gnojnice in trosite po tleh žgano apno, pa ne bo v svinjaku velike vlažnosti. Tudi ne puščajte v svinjak pare iz svinjske kuhinje. Pujskom samim pa pripravite posebno toplo ležišče v dobro suhem in obilem nasltlju (slaimi), kamor se kaj radi za-rijejo in si napravijo skupno leglo ali gnezdo.
Karbid n i in premogov pepel namesto apna. K. R. Š. — Imate na razpolago nekaj pepela od karbida, ki bi ga radi raztrosili po travnikih kot gnojilo. Dalje tudi več pepela rjavega in še več od črnega premoga. Vprašale, če se ta dado uporabiti kot travniška gnojila, ne da bi škodovala travam. — Vsi trije navedeni pepeli so le za silo in zelo previdno se morejo trositi po travnikih kol apnena gnojila; njih učinek pa je neznaten. Pri njihovi uporabi je treba skrajne previdnosti, da ne napravimo več škode kot koristi. — Karbid-ni pepel mora nekaj mesecev ležati na zraku, med tem časom ga je parkrat premetati, da iz niera izpuhte strupeni plini, ki so rastlinam škodljivi.
Boljše je zmešati ga s kompostom, ker te.ia. služi dobro kol apneno gnojilo. Pepel ali leš rjavega premoga vsebuje do 1(1 odstotkov apna, nekaj ze-leza in kremikove kisline; je dober zlasti za lahke zemlje. — Pepel ali leš črnega premoga ima nia o hranilnih snovi ter le 8 odstoikov apna temveč pa škodljivih žveplovih spojin, zato se ko! gnojilo za travnike nikdar ne rabi. 'Če ga vič časa z zemljo koposliramo, da uničimo v njem ž ve pl eno kislino, ledaj nam bo brez škode težko zemljo nekoliko zrahljal. V splošnem so pa vse te vrv!e pepela odpa.dki brez vrednosti, ki le v izjemn h slučajih služijo za gnojenje.
Odprava omelo na sadnem drevju. Kako bi zatrl omelo na jablanah? Ali lahko še zrasle onie-la, ako jo samo odlomim? T. J. S. — Ako oni line grmiče enostavno samo odlomile raz vej jablan, omele ne boste zatrli, ker bi korenine te napol zajedalke ostale v lesu in bi rastline zopel pognale iz njih Pač pa morate odžagati vse veje, na katerih so omelini grmiči, ali vsaj prikrajšati vsako vejo najmanj toliko, da odstranite še za omelaninvi grmiči okrog pol metra dolg kos veje. Če bi pa morda z odžaganjem ali prikrajšanjem vej napravili preveč škode na drevju, potem vam ne preostaja drugo, kakor da izrež-ele oineline grmiče iz vej s koreninami vred, nasitale rane pa zamažete s katranom.
Pravni nasveti
Pogodba o prevžitkarju. I. D. Prevzeli ste posestvo in ?te se zavezali očetu dajati razne stvari za prevžitek. Sedaj pa e!e zvedeli, da se je v pogodbi napisalo, da pripadajo vse tiste stvari očelu, ki ima popolno oskrbo pri vas, za priboljšek. Ker je to pomota, bi radi pogodbo popravili. Kako se to napravi? — Pogodba se more spremeniti ali popraviti edino, ako vsi ogodbe"iki na to pristanejo. Zdi se nam pa. da se vi motite. Če je pogodbo delal notar, je golovo samo to zapisal, o čemer ste se 7. očetom sporazumeli Gotovo vam je tudi razložil, kaj se je napisalo Takrat je bil čas, da ste ugovarjali in pos ušali doseči sporazumno spremembo.
Rodbinska doklada za hčer urž. vpokojenca.
V. K. Državnem vpokojencu vdovcu pripada rodbinska doklada za hčer, ki mu gospodinji, do njene omožitve.
Če zaščiteni dolžnik ne plača. A. O. Dolžnik, ki se je poslužil zaščite, vam prav nič ne plača. Kaj storiti? — Če vam dolžnik ni plačal obresti (3 in pol %), jih lahko prisilno iztirjate. Kaj drugega pa še ne morete zahtevati.
Težave pri plačevanju »prevžitka«. A. Š. Tašči, ki je v Ameriki, morate plačevati prevžitek. Prevžitek prevzema taščina sestra, ki jo je tašča za to pooblastila. Ta se pa vedno poslužuje intervencije advokata, kar vam povzroča še stroške. Kako se temu izogniti. — Če svoje obveznosti pravočasno izpolnite, niste dolžni plačevati nikakih stroškov. Očividno pa ne plačujete pravo :asno, tako, da vas po advokatu opominjajo, vsled česar nastanejo stroški. »Temu se torej izognete edino z rednim in točnim plačevanjem.
Težave dijaške gospodinje. I. B. L. Imeli ste na stanovanju in hrani tri dijake: dva akademika in enega osmošolca. Vsi so plačevali oskrbo in sobo mesečno naprej. Oba akademika sta 1. maja odpovedala za 15. maja in tako tudi takoj plačala. Mati osmošolca pa je plačala za ves mesec maj, ne d« bi stanovanje odpovedala. Nekaj dni pred 15, majem vam je rekel osmošolec, da odpotuje s 15. majem domov in da se bo vrnil 10. junija, torej pred maturo in bi se v maju izvršeno preplačilo preneslo na mesec junij. Na to niste vi ničesar odgovorili. Osmošolec je res prišel 10. junija in je ostal pri vas do 28. junija ter je pri odhodu pripomnil, da je vse plačano, ker je bil maja meseca le 15 dni pri vas. Vi ste zahtevali plačilo vsaj za pol meseca, češ, da vam mesaca maja sploh ni odpovedal stanovanja. Vprašate, koliko bi mogli v slučaju pravde iztožiti. — Ko vann je pred 15. majem dijak rekel, da bo šel 15. domov in da 6e preplačilo za stanovanje in hrano prenese na mesec junij, tedaj bi vi morali temu ugovarjati, v kolikor niste hoteli na to pristati. Ker ste pa takrat molčali, se za maj računa za junij. Po našem mnenju lahko zahtevate le odškodnino za hrano in ob-skrbo le za štiri dni, ker je junija meseca bil pri vas dijak 19 dni, plačal jih je pa le 15.
Odpovod vloge. A. M. C. Vaša zadrugia ima v nekem denarnem zavodu naloženih 80.000 Din, ki bi j,ih rada dvignila, vendar jih denarni zavod noče iziplačati ter se izgovarja na krizo, četudi ima po vaši informaciji dovolj razpoložljive gotovine in ni pod zaščito. Vprašate, na kakšen način bi prišla vaša zadruga do svojega denarja. — če denarni zavod ni zaprosil za zaščito, potem ne more imeti zakonitega razloga, da vaši zadrugi ne izplača njene vloge. Svetujemo vami, da zadruga v dogovorjenem roku odpove svojo vlogo in če po formalno pravilni odpovedi zavori ne bi hotel izplačati vloge, ga bo morala zadruga pač tožiti
Čebelnjak. I. J. 0. Radi bi postavili čebelnjak na vašem vrtu, ki pa nima posebnega dohoda e ceste, ampak je dohod vanj le preko sosedovega vrta. Vprašate, če bi vam sosed moael ubraniti, da ,postavite čebelnjak na vašem vrtu, ker bi čebele gotovo zletele rop tudi na sosedov vrt. — Na svojem svetu lahko postavite čebelnjak kjerkoli hočete. Tudi roje vaših čebel lahko zasledujete na tujem svetu, vendar morale poravnati pri tem morebiti nastalo škodo. Ker je pešpot po sosedovem svetu izhojena steza, vam sosed, po našem mnenju, ne bo mogel braniti dohoda k čebelam, češ, d« vi s tem svojo služnostno pravico do poti razširjuiete, četudi jo 'boste morda radi čebel češoe uporabljali.
Skrben gospodar. I M. J. Smučarski klub je na svoji oglasni deski naznanil vsem svojim članom, da se vrši klubovo smučanje določenega dne popoldne na vaših travnikih. Kot skrben gospodar hočete preprečiti, da hi si klub priposestvoval pravico smučanja po vašem svetu in ste zato zahtevali od snvuškega kluba priznalino najemnino, ki je pa klub noče plačati. Vprašate, kako bi moszli zavarovati svoje pravice. — če je odbor kluba tako neuvideven in vam noče priznati vaše pravice do priznalne najemnine, ga boste morali pač tožiti radi motenja posesti. V tožbi bosle morali dokazati, da so odgovorni klubovi funkcionarji določili baš vaš travnik za teren vežbanja, da so naročili svojim članom smučanje na vašem travniku in da so se dejansko člani kluba vsled te odborove naredbe na vašem tra'vni>ku smučali. Lahko pa tožite tudi poedine smučarje po vašem travniku radi motenja posesti.
Zgrada.rina od nove hiše. E. S. C. Leta 1927 ste zgradili novo hišo in vaim je bila dovoljena davčna prostost za deset let. Dejansko ste plačevali do leta 1033 samo 6 odstotkov osnovnega in dopolnilnega davka, za letošnje leto pa so vam zaračunali 12 odstotkov in še avtonomne doklade. Pri davčni upravi niste dobili pojasnila, zato vprašate, kaj določajo zakoniti predpisi. — Nove zgradbe, ki »o napravljene z odobritvijo gradbenih oblneW, uživajo olajšavo, ki je v tem, da se plačuje od niih namesto osnovnega in dopolnilnega davka 3 od-
stotna zg radar i na, k,i se je pa izza leta 1933 za zgradbe, ki so postale zavezane davku do dne 31. decembra 1931., zvišala na 6 odstotkov, za zgradbe, ki so poslale zavezane po navedenem roku pa na 12 odslolikov. Zgradbe in deli zgradb, ki uživajo zgradarinsko olajšavo, niso zavezani nikakršnemu samoupravnemu davku in nikakršni samoupravni doklati. V vašem slučaju so morda vrednost letne najemnine višje ocenili, ker so vam davek povišali! Vložite pritožbo, ako že niste zamudili 30 dnevnega roka.
Rentnina. A. R. Kako se izračunava rentnina,' smo napisali v nedeljo, 30. decembra 1934. če je v vašem slučaju pravilno zaračunana, vami ne moremo povedati, ker nam ni znana višina vseh samoupravnih doklad (občinskih), ki se odmerjajo v odstotkih.
Radio-naroonik. K. M. Naročnina za radio se pobira vnaprej najmanj za tri nifsece. Če se prijavi naročnik tekom meseca, se mu zaračuna naročnina tudi za ves oni mesec, v katerem se je prijavil. Tako pravi pravilnik. V ostalem se držite navodil, ki sle jih dobili pri pošti.
Uživanje pokojnine v tuji državi. B. Z. Pisali smo žie, da nihče ne sme brez odobritve finančnega ministra in soglasja predsednika ministrskega sveta uživati pokojnine v tuji državi. Ni nam pa znano, če bi bila takšna prošnja ugodno rešena. Starost prosilca ne vpliva na rešitev prošnje, pač pa v primeru ugodne rešitve, na višino draginjske doklade.
Kdaj se dovoli dedičem, da sami opravijo zapuščinsko razpravo? S. S. L. Že 18. novembra 1934 smo j>ovedali, da 6tiiejo j>o sedaj veljavnih predpisih nasledniki sami opraviti zapuščinsko razpravo, ako je med njimi (nasledniki) vsaj en diplomiran pravnik in če vsi dediči sporazumno za to pri^sodišču zaprosijo v 15 dneh, ko so bili od sodišča ali notarja obveščeni o zapustnikovi smrti. Ne bodo torej mogli sami dediči opraviti zapuščinske razprave, ako je ena naslednica poročena z diplomiranim pravnikom, ki ni naslednik.
Potrdilo o tem, da ste kmet, se izda brez takse. J. J. Občina zahteva, da plačate takso za potrdilo o tem, da ste krnet. Vprašate, kako bi dobili potrdilo brez takse. — Po pravilniku za izvršitev uredbe o zaščiti kmetov morajo občine izdajati dolžnikom kmetom potrdila o tem, da so kmetje, brez takse. Ako občina ne postopa po pravilniku, se obrnile na okrajno načelstvo.
Ocena v šoli. S. F. Obrnite se na razrednika, oziroma na ravnatelja in mu jiovejte, iz kakšnih razlogov hočete zvedeti za oceno.
Terjatve, ki potekajo iz dedovanja, ne spadajo pod zaščito. S. G. Leta 1926 Vam je umrl oče, ki Vam je zapustil dedni delež. Brat, ki je prevzel posestvo, se je zavezal, da Vam bo izplačal dedni delež, kadar boste zahtevali. Vprašate, če je tudi ta bratov dolg zaščiten. — Po zadnji uredbi o zaščiti kmetov so izvzete od zaščite tudi terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Če se naj del zapuščine v naravi ali nujni del izplača v denarju, se izvzema denarna terjatev po tej osnov.i samo v primeru, če dedič pristane, da se izplačaj po vrednosti te dela ob času izplačila.
tegir
Prošnja. P. J. Ni prepovedano vlagati prošnje če bo pa tudi uslišana, ne vemo.
Borba za pravico. M. L. L. Počakajte, da bo sodišče izreklo končno sodbo. Iz razlogov sodbe boste videli, kako je s to stvarjo. Na druge naslove se pa ne obračajte, posebno dokler je slvar v teku pri sodišču. Mednarodno razsodišče v Haagu za takštne stvari ni pristojno. Zaupajte svojemu odvetniku, ki je vso stvar preštudiral in Vam more dati točen nasvet.
Filmsko podjetje. V. L. Ne spada v pravno stroko. Obrnite se na kakšnega kinopOdjetnika.
Zapuščinske in (laritvene pristojbine. J. J. Zapuščinske pristojbine se plačujejo v procentih. Pro-centna postavka se ravna po osebnem razmerju prldobitelja do zapustnika in po čisti vrednešti imovine, ki pripada posameznim dedičem Gim daljne je sorodstvo in čim večja je vrednost dediščine, tem večja je procentna postavka, ki raste od 1.25% do 20%. Pristojbine za daritve med živimi pa so odvisne od osebnega razmerja med da-riteljem in obdarjencem in znašajo od 1.5% do 15%. Poleg lega se mora k zapuščinskim pristojbinam plačati še posebni pribitek 30% od zapuščinske pristojbine, pri daritvah med živimi pa se plača še posebna nepremičninska pristojbina, ki je zopet odvisna od vrednosti in osebnega razmerja. Predolgi bi bili, da bi tu navajali tabele, po katerih se le pristojbine izračunavajo, poleg tesa pr ni verjetno, da bi jih znali sami izračunati.
AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu daite »Energin« za krepitev krvi. živcev in teka »Energin« krepi kri tači živce dela apetit. pospešuje razvoj otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega *>Ener-gina«.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din.
Refl S br 4787'32
Pridobivale novih
sanAniL »» I
nai vrviuivvv i
ČITATELJEM ZA NEDELJO
Vsevol od [viiuu\ :
Dva brata, dva konja
Strmo so gledali z brega razpadajoči kozaški zvoniki v nenasitno vodovje Jaika. Na obrežjih so prežali orli, kdaj .se bo zagnala iz vode kaka riba. Ko so se odprli zjutraj, kakor rože, njihovi krvavi kljuni, je priplavala pred parnik vodna podlasica. Kako me jc zamikata puška, ko sem jo zapazil in njen nevarni gobček. Vohala je proti ladji, s šapic previdno otresla vodne kapljice in smuknila v visoko
travo.	, .	....
Kakor kako čudo, tak jc parnik. Bilo je prvikrat, da jc v svojcin življenju občutil veličastnost Jaika, ki mogočen poganja kolesa na lopate. Od Gureva ob Kaspiškem morju pa do Orenburga je preko tisoč mlinov, a do tega poletja niso pustili Kozaki nobenega parnika v svojo roko. Zato, ker to vznemirja ribe, so dc-jali. Ko sem sc vozil, sem opazoval, kako so ljudje po vseh vaseh sredi delu vse pustili in tekli na breg.
Na krov so prinesli neko gospo, ki so jo opirali pod pazduho. Morala je v Uralsk k zdravniku. Starka se jc hudo jezila na parnik ter se vsakikrat, kadar je za p iskal a ladijska sirena, vneto prekrižala in se z zaupanjem obračala v zvonike.
Dolgo časa ni hotela z menoj ničesar spregovoriti. Šele, ko sem ji začel pripovedovati, kakšne priprave za ribe imamo v Sibiriji na Ir-tišu, ine je učila, kako se pravilno lovi in kako mora ležati glavna mreža. Zelo je v nič devala sibirske Kozake in proti večeru, ko so sc skrili breg in zvoniki za dišečim, višnjevo pobarva-
•	1 ■	• X "---* "	_______i t«. \ ...... pr» n f\ i 'rt
311 m ti
Želeizinovo |c.....
lana Rasina, ki je bil velik čarovnik, je bil nas praded Jevgraf Železnov redil konje, katere so imenovali ugramake. To so ti bili konji: prav iz Turkestana so prihajali k nam ljudje iu nu tisoče rabljev so nam zanje odšteli. Imeli s,mo jih v čredah na stotine glav in še več, sama ne vem, koliko. Moja mati, Bog ji daj dobro, jc nosila okog vratu snrafaii z všitimi indijskimi biseri in naša hiša. ki jc bila dvonadstropna, jc bila pokrita s pločevinasto streho.
In otroci? Otrok sem imela precej; deklice, katerih je bilo več in dva dečka: Jegorja in Mitjo. Jegor je bil puhloglav, pravi ruski mladec, kakor nu soncu beljena slama, Mitja pa pravi hudiček, kakor da bi bil njegov oče Kirgiz. Dve Dve leti sta bila narazen, vendar sta hodila v šolo skupaj. Tudi gospodarila sta vedno skupaj. Ker stu morala zdaj že na polje, je oče podaril vsakemu enega žrebička z najboljšo opremo. On. Bog mu daj nebesa, se je na opremo bolj spoznal, kakor kak prefrigan cigan. Jegor je klical svojega Serko, Mitja pa Igrcnko.
Konja stn čudovito uspevala. Ko jc veliki junak Rad ko Dimitrijev na čelu neke parade opazil naše ugramake, je vprašal Jegorja: No. sinko, s kakšnim ovsoan pa hranite tele krasne konje?*. — Z našim,« je odgovoril, rz jaiškim.c Tedaj je ukazal general svojemu adjiitaiitu zapisati tu oves in dal z njim krmiti svojega konja.
Več kakor enkrat sla rešila oba konju življenje mladima Kozakoma in samo na takem konju sc jc moglo posrečiti Mitji, dn jc spet prinesel nazaj polkovo blagajno iz rok Nemcev. Dva georgij.sku križca jc zato dobil. Jeseni stu sc sprla. Kako je prišlo do tega, nc vem. Šla stn po dvorišču, eden po levi, drugi po desni strani. Ko stu sc pogodila, sc jc Mitja potrkal po prsih, da so križci zažveilketali in za-vpil: -Do konca sc bom bojeval za carja in nikoli ne bom pustil, da bi se kdo dotaknil moje svete vere. Nikdar nc dopustim, da bi se u cerkve naredil hlev in nikoli ne bom delil mojega sela s Kirgizi in drugimi psi!« Kričala stn eden proti drugemu, kakor da nista brata, marveč bogve kaj. Ves dan sem jokala iu priž-žgala Materi Božji svečo ter molila: -»Blažena, naj že pride mir v naša srca!«
Razumel sem jo zmerom manj. Kaj sta imela med sabo? Nekoč sem rekla Mitji: Razdeli že enkrat!« Ta pa: »Ne, ne pustim, du lii razbili moje se) o k jegor pa pristavi: »Vse pripada ljudstvu!« Zakaj stu se prav zn prav ru-viila, Kozaki niso razumeli.
Nato je prišla še druga nesreča. Jegor jc imel neko mlado žensko. Bila je lepa. velika. \ oibraz je bila bela kakor mleko. Na konje se je spoznala bolje kot katerikoli moški Tej sta bila napoti Mitjina križca, ali kaj — začela jo naskrivaj Suši jati. Ko sem jo nekoč nagnala s kuhinjsko metlo, se mi jc zarezala in siknila
kakor kača: Ti hudičev n babica, glej rajši na svojega sina Jegorja! Vse Kozake je /uvedel v medsebojen prepir; postal je boljše vik!« O tem, kaj so prav za prav boljševiki, ni takrat še pri nas nihče pravega vedel. Ljudje so jih zamenjavali z iiienoiiiti1. Oni imajo vendar njihovo krivo vero, ki so jo Germani semkaj zanesli.
Prišli so novi dopustniki. 'Jahali so od vasi do vasi in vpili: Prišel je čas, ko se morajo razdeliti vsa oficirska sela, zakaj prišla jc svoboda!« Nekega dne pride k nam naš aiumau in reče Mitji: -Pojdi z mano nu županstvo, mladi vojak. Vojaki v mestu so se uipnli. Nekaj glavnih moralno zapreti.«
Jegor jc bil prav tedaj v mestu. Mitja si je pripel svoje križce in šel.
Kaj se je zgodilo, nc vem! Mitju sc je vrnil in sc obut in z ostrogami vrgel nu pograd. Malo za tem jc prišel moj drugi sin. Žo na pravil jc zaklical: -Mitju Železnov. dol s pograda! Zaprem'te zavoljo upora proti ljudski volji!«
Mitja je molče vstal. Pri nas jc ležala vedno poleg ognjišča skladovnica drv. Zgrabil jc jKileno, naglo udaril brata, Bog pomagaj, svojega lastnega brata po glavi in stekel. Jegor jc zastokal in so zgrudil. Že po eni minuti se je dvignil in rekel: »Nikdar ne boš mbcžal kazni! Konjski hlev scin vendar zaprl.«
Naš konjski hlev se je zapiral z železnim zapahom. Prijela sem sinu /.a roko, u on me jo porinil vstran in rekel prijazno: Hodi mirna, mamo, jaz postanem ljudski junak in socialni rešitelj.«
šla som /a njim. Nu dvorišču je zakričal: »Kdo .se je drznil odpreti hlev? Dva ključa imamo; enega iinniii jaz, drugega moja žena!«
1 Boljše viSka ločina, ki nastopa proti vojni prisegi.
Opazil je svojo mlado /eno iu pogludil brke: 'I i si krivu, da jc odšel morilec, izda jalec! Zdravsitvuj!« Mislila sem >i puč. dn ga je nujbolj zabolelo, ker jc dala njegovega /robcu Serkota Mitji. Zakaj agrumuški /robci -<> bili najboljši od najboljših. Nikoli se ni mogla / njim meriti Igrenka, čeprav jc Mitju na njej | pa sem jih zaslužil svoja dva križca. Zdaj je pripeljal Je-
gor nu dvorišče kobilo Igrcnko, jo pot repi jul po vratu, jo oscdlal in odjezdil. Njegov a /ona ga ni nikoli več videla. To noč sc je /godil pri nas prevrat. Z Jegorjcvo pomočjo so zmagali. Kozaki. ki so pomagali generalom, so se morali umakniti nuzuj čez reko. Da bi jih zasledovali, jc odrinila večja četn pod Jegorjeviin vodstvom. Bilo jo meseca novembra: hud nira/. sneg jo ležal, sledovi so sc poznali. Na loki jili je Jegor dohitel: »Vdajte se, če nc vas vse po-metemo s strojnicami!« Kozaki so napadali s svojimi svetlimi sabljami. Jegorja so začele zapuščati moči; v oči mu je naletaval sneg. ničesar več ni videl. Kozaki so pa mahali in nabadali. Hotel je /e dati povelje za umik. zuknj zaman jc vsak upor proti sovražniku.
Tedaj je kobila Igrenka pod njim zarezge-tala. Na oni struni ji jc odgovorilo. Konja sta sc mod seboj spoznala: Serko in Igreuku. Jegor jc dvignil glavo in zakričal:
»Mitju, si ti?«	#
»Jaz som.«
Vlitju je /dirjal nad bratu skozi vrste Kozakov.
■Zdravstvuj, Mitju!« jc pozdravil Jegor in udaril brata s sabljo po glavi.
Tako strašno se maščujejo Kozaki mod seboj. Tedaj jc Jegor jiotegnil samokres in šel k /.robcu Scrkotn. če si meno nosil — če si tudi brata nosil! Zdravstvu j!«
Če so ga še tako pregovarjali, če so mu še tako tekle solce ob sobi po licu: ubil je žrebca ...
*
Pelin je prerasel od takrat moje srce. Ves čas lic morem najti besede, da bi imenovala bolečino, ki jo trpim zaradi njega, vos čas nc morem osušiti solz...
G. Danilevski:
Ponočna vožnja
V Petrogradu, kjer sem dolgo služil preden sem se povrnil na stara leta v rojstno Ukrajino, se.m hitel nekoč meglenega decembrskega večera v ministrstvo in najel izvoščka. Med potjo sem ga nagovoril. Čudno se mi je zdelo, da se je njegov iskri veliki vranec nenadno uprl pred mostom ob Zimski palači in pričel krožiti s sanmi po snegu, ne da bi prišel naprej.
»Kaj mu je?« sem vprašal izvoščka, »j>azi, da ne prevrne sani...«
•>Ne bojte se, gospod,« je odgovoril izvošček, skočil na tla, prijel trmasto žival za jx>vodec in jo jjočasi zapeljal na most.
»Kako pa je to, da imaš (ako muhastega konja? Najbrž ti ga je kdo izmed vaših fantov (»kvaril?«
»Ne, gospod,« je popolnoma resno odgovoril izvošček, »la konj je uročen, odkar sem z njim vozil vraga.«	J
»Vraga, praviš? Ali je lo mogoče,«
»To je gola resnica, gospod Mar ne vidite, da vedno hoče zaviti levo od mosta na Angleško nabrežje?«
»No, jja kaj? Najbrž hoče domov? Ali niste vi tu blizu ua stanovanju?«
»Nismo! gcsjxvd. Vrag ga je zmešal, ker se mi je vedno prikazoval vprav na tem Angleškem nabrežju.«
Zanimal sem se za čudno zgodbo. Izvošček, bister iu zastaven fant, plavolas in modrcok, kakih 22 let star, mi je jrovedal dobesedno sledeče:
»Pred približno mesecem dni sem čakal z istim konjem na zaslužek na nabrežju Stal sem pred drugo hišo zraven senatskega poslopja. Saj veste, da je notri neka velika banka ... Dolgo ni bilo nobenega potnika: zle/.el sem naposled jiod
banki luč, iu vratar je pomagal gosjx>du v sani. »Kam?« sem vprašal. »Zopet na Volkovo pokopališče.« Zopet sein dobil rubelj... Mesec dni sem vsako noč vozil tega gospoda. Poškilil sem včasih preko ograje, ker sem bil radoveden, kaj počne na pokopališču ponoči, a vse je bilo zaman. Razločilo sem videl, kako je korakal skozi vrata po cesti proti cerkvi, a potem je vedno nenadno izginil, j batno grobove seni videl v mesečini, a oči so me ; lako srbele kakor v najhujšem metežu. Naposled I me to sploh ne briga,« scin sklenil, »saj me jx>-šteno plača.« Sploh sem izredno dobro zaslužil v i tem času. Gospodar je bil z menoj zadovoljen. ! Dnevno sem mu prinašal vsaj tri rublje, kakor sva bila domenjena, a ponočni rubelj sem lahko obdržal : zase. Gospodar mi je naročil nov kožuh, in poslal I sem več kakor pel in dvajstev rubljev materi na j kmete. Tudi konj je bil vesel. Poprej sem taval skozi vse mesto in prežal na ponočnjake. A zdaj , o polnoči sem mirno čakal pred senatom. Konj je j počival in hrustal oves. Potem sem na mah zaslužil | svoj rubelj in sc mirno povrnil domov. Stanujem i namreč blizu pokopališča v predmestju.
Vse bi bilo dobro, a tovariši so me pričeli zavidati. Videli so, da med vsemi največ zaslužim in ugibali, da sem najbrž zasnubil bogato kuharico, ki me podpira. »Če nam že nočeš pokazati neveste,« so rekli, »vsaj povabi nas enkrat v gostilno, ker imaš toliko denarja.« Kaj sem hotel? Bal sem se, da mi ne bi zamerili, pa sem plačal v gostilni za pivo. Ko smo popili kakih dvanajst steklenic, j smo postali zgovorni. »Nimam neveste, (antje,-sem rekel, »a dobil sem stalnega potnika.« Zraven je sedel in poslušal neki starec, najbrž uradnik. Čul je mojo povest, pristopil in rekel: »Veš kaj
odejo v sani in zadremal. Prav dobro vem, da je i izvošček, previden moraš biti. Zdi se mi, da voziš bilo to ob dveh ali ob treh popolnoči, slišal sem. : ponoči vraga. Ne pozabi se prekrižati, če ti bo da-kako je odbila ura v trdnjavi. Zbudil sem se, ker me jal denar.« »Kako pa spoznale vraga?« sem vpra-jc nekdo suval v pleča. Pogledal sem izjiod odeje. .šal. »Počakaj na mesečino in poglej, ali vrze tvoj Vrata v banko so bila odprta. Zunaj jc stal visok . gospod senco? Če ima- senco, je živ Človek, a kdor gospod v bogatem kožuhu in zimski kučmi z rde- ! čim trakom okoli vratu, rdečeličen in osivel. Zbu- ! dil me je bančni vratar s svetilnico v roki. -Ali si
prost?« me je vprašal. Pritrdil sem. Gospod je stopil v sani in naročil: »Na Volkovo pokopališče.« Pripeljal sem ga pred ograjo. Gosjjod je vzel listnico iz žej)a, mi vrgel na kolena nov rubeljski bankovec, ne da bi z menoj barantal, in odprl pokopališka vrata. »Morebiti bo treba počakati?« sem vprašal. »Nocoj te ne potrebujem več, a jutri počakaj name ob istem času poleg senata.« Tako sem tudi storil. Ob dveh ponoči se je zopet prikazala v
Nočno življenje se začenja. Skozi jasikovino	j
priskače planinski zajec in objeda sočno popke,	j
Preko njiv se plazi košatoreipa rjavka, in med	j
grmovjem se smuče hermelin na svojem nočnem	j lovu. —
Na skalnati kladi r>od veliko z lišaji obraslo
U-ill. VI/ j/HVI 11 «g,uiiiiJjV">v/nM ------ | --- •>	|	1	... .	lil
zne plošče, v rdečkastem svitu. In vsakokrat, jelko stoji pokonci sova; pernate uhlje nun gladko i svojem počasnem polu trčijo druga ob drugo, j položene ob glavi, veke napol spuščene na rdeče
okrogle oči.
Zdaj nas.rši svojo ruimenorjavo perje, tiho za- j poklja s kljunom, položi perje zopet ob teto in se .prestopu z ostrimi kremplji,
ljskc
«me«KINnillHMMMaH
L. Cainpenliausen:
nima sence, se vedno šteje med peklensko zalego,-
Ta starec me je zmotil. Sklenil sem, da ne bom pogubi! svoje duše. Ponoči sem počaka! pred banko na gospoda in se napotil na pokopališče. Zdaj ga nisem več vprašal, kam hoče?
Zavil sem od senata proti sinodi in potem naravnost preko Trga gardne konjenice. Nad drevo redom jc stala jx)!na luna. Hotel sem poškiliti na levo nazaj, ali pada od mojega potnika senca? A čim sem to pomislil, me je že zagrabil za pleče. »Stoj! Če me hočeš ukaniti. nikoli ne boš zvedel, kdo sem.« Polila me je kurja polt. Ali je mogoče,
da ve, kaj mislim? »Oprostite, gospod,* sem odgovoril. a nisem vam hotel zameriti.* »Kaj pa!« je odvrnil, a nikar ne misli, da je to tako lahko.
Vso pot sem se tresel kakor šilia ua vodi Ko sem se ustavil pred pokopališčem, mi jc vrgel gospod bankovec ua kolena. Ali vas bo treba jutri počakati,« sem vprašal. Ne,, jc .odvrnil, nikoli več mo ne boš vozil..
Šel je iu se zopot razkadil med grobovi kakor
Jim.
»No, bomo videli,, sem 'pomislil. Čakal sem vso noč pred senatom, a nihče ni prišel pome. Zgo daj so prišli hišniki pometat hodnik preti banko, pa sem jih nagovoril: Kdo pa tu stanuje?« »Ni liče,« so mi odgovorili, razen vratarja. Nuno dopoldne prihajajo uradniki in popoldne zopet od ! Iiajajo. baj lo ni stanovanjska niša.« Ali ni to ču-i dno? Tudi drugo noč sem čakal zastonj. Zopet sem ; nagovoril nočnega čuvaja, a se mi je smejal, češ, j da sem zaspan. Zgodaj sem počakal na vratarja. | takoj sem ga spoznal in nagovoril. Postal je jezen iu me napodil. »Poberi se, nikoli te nisem videl. I Hiša je zvečer vedno prazna. Nihče te ni, mogel poklicati ponoči. Prismojen si, ali še j>reje. okajen, i Čakal sem še eno noč, zgodaj se napolil na Volkovo i in poklical pokopališke čuvaje. Sicer se vedno vr , stijo, a dobro sem sc spominjal, da je eden med njimi kozav iti rdečelas. Večkrat sem videl, kako jc ponoči gospodu odpiral vrata in se pred njim od j krival. A vsi z rdečelasim vred so me zavrnili. »Ni koli te nismo videli, prvič s teboj govorimo, in ponoči je sploh prepovedano zahajati ua pokopa i lišče, imamo stroge predpise...« tako sc jc vse končalo. Zdaj ne stojim več ponoči ua Angleškem nabrežju. Izgubil sem zaslužek iu s|)loh imain malo sreče. Konj je uročen in vedno zojiet jxiskuša zaviti proti nabrežju. Gospodar je name jezen, ker malo zaslužim. Tovariši me imajo za norca. Kdo je bil ta gospod, tega res ne vem, in tudi ne morem ruzu meti. kaj bi iskal hudič ponoči v banki...«
»Ali je mogoče, da jc vse to resnica?«
»Sama gola resnica! Bog mi je priča!« jc ob upno odgovoril izvošček in se v dokaz prekrižal.
Tudi jaz nisem vedel, kaj bi mislil. Za vsak slučaj sem si zabeležil izvoščkovo številko, da bi z njim pozneje obiskal pokopališče in zaslišal čuvaje. A drugi so me prehiteli, ker sem nekoč po vedal o dogodku znancem. Neki poročevalec je kmalu objavil v svojem dnevniku »Zgodbo izvoščka bančnega hudiča«. V zvezi s tem sem kmalu dobil obisk policijskega nadzornika. Prosil me je, da bi mu izdal izvoščkovo številko radi uradne preiskavo Ustregel setn mu, in mi je obljubil, da me bo ob vestil o zaključku preiskave, dasi ni hotel izdati, kako in kje je ugotovil mojo osebnost. Dva ali Iri dni pozneje mi je res sporočil, da je našel izvoščka. ki pa je izjavil, da ničesar ue ve iu samo preklinjal lažnive pisače. Bil sem zelo začuden, ko so me povabili k detektivu, ki je vodil preiskavo, in me soočili z izvoščkom. Slednji me ni spoznal. Najbrž jc večkrat pripovedoval svojo zgodbo, in tudi jaz seiri drugače izgledal brez kučme in kožuha, ki sem ju nosil med vožnjo. Na vsa vprašanja je odgovarjal izvošček samo, da ničesar ue ve in sploh prvič sliši o »zgodbi z bančnim hudičem«.
Stvar mi je jx>stala nerodna, ker je vrgla senco na mojo lastno verodostojnost. Na mojo prošnjo me je pustil detektiv z izvoščkom na samem. Spomnil sem ga na najino vožnjo in strogo dodal: Ali mi boš povedal resnico! Saj vidiš, da bo jiolicija še mene imela za lažnika!«
Izvošček se je plašno ozrl in v zadregi odvrnil: Oprostite, gospod, a moral sem tajili. Čez noč so me imeli zaprtega. Vzela sta mi ves zaslužek, mojo izkaznico, me pretepla iu obljubila, da lx>n-šc več dobil, če bom prijx>vedoval pravljice « »Kdo pa sta bila to?«
Dva stražnika v policijskih za|xirili. Eden se piše Anisim, drugi je Nikolaj.« ,
To me je ogorčilo. Takoj sem zahteval od de tekliva, da povrnejo izvoščku njegovo last in mu izplačajo odškodnino za udarce, ki sta mu jih naklonila jjrevneta stražnika. Zvedel sem, da je bil tri dni zaprt!
Detektiv je takoj ustregel moji prošnji. Ko je dobil izvošček denar, je pokleknil pred detektivom •Hvala iepa, gospiod, zdaj bom vse povedal po pravici.« Ponovil je dobesedno isto zgodbo o bančnem hudiču, ki sem jo čul tudi jaz.
Detektiv je odredil ponovno preiskavo, loda bančni vratar in pokopališki čuvaji so slejkopre; izjavili, da ničesar ne vedo. Tudi v banki niso ni česar pogrešali. Zgodba je ostala skrivnostna. Do dati moramo samo, da je bil izvošček pošten kmečki fant. ki nikakor ne bi bil zmožen, da si izmisli dolgo pravljico. Za slovo mi je dodal samo to, da najbrž ni bil njegov ponočni potnik noben vrag, ker sicer bi mu moral storiti katerokoli škodo. »Najbrž,« je rekel, »leži nekdo pokopan na tem kraju, kjer je zgrajena banka. Seveda trpi gres na duša na samem iu bi rada počivala v blagoslovljeni zemlji. Mislim, da se je saino radi tega vozil revež vsako noč na pokojiališče. Najbrž se boljše počuti med drugimi mrliči, ki so bili jioko-pani ko pošteni kristjani.«
Stari močvirski volk
Polnočno sonce sije nad Severnim Ledenim morjem. Ob pasu zgomiljenega tedu plavajo^ po samo.z
ko na svojem poč
Kiinolkio zadooi.	'
Samo mali ledeni kosi zvene, se zibljejo in j vrte v vrtinčastem plesu. In vsakokrat, ko okre- j nojo od sonca svoje gladke ploske, begajo preko j njih modre in vijoličaste senco.
Daleč zunaj, na širokem morju, plove ledeno polje. Na njem epi, zleknjeiia, stara morska psica.
P»?!>udi se, dvigne glavo, zazeha, se prevali na drugo plat, vzpne s prednjim delom in začne s kratkimi sunki plitvih nog drseli proti odprli vodi.
A zdajci i-iostoji. Na vse strani obrača glavo, Siri nozdrvi in z velikimi, pametnimi očrni opazuje ledeni rob.
V tem trnotku se neslišno (»kaže glava drugega tjiiluja. Njegovo telo se strmo vzpne iz vode. »prednje plitke noge se oprimo,jo lenega robu in r sunkih sc jK»rlne nanj. In zdaj hitre drči jvroli prvemu tjulnju in sc pred njim ustavi.
• Zdaj oba stegneta glavi in se dotakneta s (Bnrfkonna.
Potem sc odpravita proti robu in so zakadita r vodo na ribolov — — —
Po estonski apnenčevi visoki ravani veje mrzel novembrski veter. Drvi sc če/, močvirski travnik hi goni pred seboj cunje svojega meglenega sopuha.
3once Ione za ruinenikaslosivo obzorje in iz-flne.
Dnevni glasovi so utihnili.
S podvilo glavo spi gozdna jerebica v zavetju goste smrekovo veje. Krokarji so se
Lakotnice so mu vpadle. dlaka je brez bleska iu v očeh se zrcali strah.
Odkar jo včeraj zasačil -borno malo miš, tri našel ničesar več. Planinski zajci niso zapustili svojih ležišč, (»i v vasi so bili vsi priklenjeni in lisice so v ostrem mrazu tičale v svojih toplih rovih.
Losi pu. du. teh bi bilo že najti. Ampak tu sani ne opravi ničesar.
Dobro pozna jekleno tretji prednja kopita teh
I gozdnih orjakov in ve, kako izvrstno se jih. znajo j posluževali. Pozna pa tudi svoje lastne moči in
Odkar so mladiči odrasli in jo samica postala jih ne precenjuje. Tu pomaga le skupen nastop
! ..t.....I__________________________. ^... I rt	1 f. rvll i ~ ' .........-1 ,.: I. -./.ntn.,.n1,.'nl n|.
vrnili na
•v
»PŽ1
plen dvonogega roparja, je sama. Lo redko jo obišče kateri izmed mladičev in jo spremlja na potu za plen o ni.
In tako namerava' tudi nocoj sama gluinaČiti skozi noč, v strah in grozo vsega, kar živega bdi in spi pod nebom.
Tedaj se nekaj zavihti visoko izjiod nebu ni-zdol skozi smrečje in so nese proti skali.
Vse je obnemelo. Vse živali, ki so še pravkar šume smukale jio tleh zu plenom, so sc potuhnilo in izginile.
Od grozo so vse naokrog odrevenele male živali, ko se je liila sova pognala nizdol. Na skalnati kladi pa sta zda,i ždoli dve sovi. Obe nočni kraljici se šolajo bližala druga drugi, se druga drugi priklonila in se s krivimo kljunoma rahlo in nežno čehljata po čelnem perju. Petem istočasno razpneta poroti, ee dvigneta in neslišno izgineta v nočnem gozdu — — —
Že tedne oklepa snežene poljano Severne Rusijo ledeni mraz. V borovih deblih na visoko zasneženem iiiahovitem barskem otoku poku mraz.
V nedoločni svetlobi pojemajočega meseca so premika na robu otukn siv tik. Smuče se ob visoko
in sloni uoln-
rojo stalno drevo k nočnemu počitku ter vtaknili | zasneženem nizkem vrbovju dalji >7.1. e ki luno mvd neroli. Veverica, že sivoču, '"•»m- j gom.-i ven na burjo
l]e zvita v mmhovi.ieni okroglem gnezdu.
,l>"trn<l.iM<
mnogoštevilnih soplemenjakov.
Načrt napravil in vodil trop bo že on. stari močvirski volk. Bo že skrbel za to. da se bo o pravem trenotku najslabotnejSi los odcepil od skupine, da se bo napad nanj izvršil istočasno od leve in desne, in da mu pregriznejo goltaneo in ga jKitegiiojo na tla.
Med takim premišljevanjem stari volk zaviha šobo in v sneg se pocedi vodena slina.
Zdajci so požene naprej in s podvitim ropotu zdirja ven na piano.
Potem se ustavi, dvigne glavo, odpre gobec in v ledeno mesečno noč' z-adoni njegov zategujem »uuuh.. Iz dalje se oglasi odgovor: uuuli!
Mesec vzhaja više in više.
Kaj je smuknilo ob deblih liki senca?
Neslišno, v dolgih, zibajočili so skokih se bliža volk. Zgane so. »pozna svojega druga in se .plazi počasi bliže.
Zdajci skoči naprej in se s smrčkom dotakne uhlja starega močvirskega volka, katerega tulje-I njo ga je privabilo.
In nato zdirjatu .-kupuj po prostrani snežni | poljani. Tesno drug zu drugim. Zadnji natančno I po sledi prvegu. Zdaj pa /dni oostinita. dvigneta i ghtvo m zatulita.
Naročajte „Stovencaif!
Zakaj treba je sklicati še več drugov. da napad na losa ne bo brezupen — — —
Na travnatih bilkah vise blesteče kapljice. Vse mavrične barve poigravajo v njih.
Krog in krog gozdne trate sloje v sončnem svitu smreke.
Rečica se vije ob gozdnem robu in žolti riček razpenja svoje mesnato liste.
Gre j>roti pozni pomladi. V visokem gozdu si popravljajo svoja guezda grivarji in kanja si iKstro razgleduje po staroznani litvanski pokrajini.
Tam, kjer so rečica razširi v blatne tolmune, regljajo žabo svojo staro pesem. Predpevec začne, zbor poprime in kmalu doni p> travnikih mnogo-glasno jietje.
Nenadoma pa premolkue. Dolga sonca »sc je hitro potegnila čez sonce, smuknila mimo in izginila. Nad tolmunom jc smrtna tišina. Samo v gozdu hrutne male ptice in visoko iz sončnega ozračja zveni kanjin mačji krik.
Sredi na travnik se je z visečimi kraki spustila črna štorklja. Kovinsko se ji blesti v soncu perje po hrbtu.
Zdaj nagne glavo, zavije vrat in brkl.ja /. dolgim kljunom na spodnji strani kril.
Včeraj je bilu s številnimi soplemienjakij do-spela l daljnega jugu. Utrujena je in letalna peresu so vsa razcefrana.
Pa čas je misliti na hrano. Z dolgimi koraki krene jiroti tolmunu.
V tem trenotku zasmili nad njo v zraku. In s krivimi, nizdol obrnjenimi perotmi so polagoma spusti pred njo na tla druga črna štorklja.
Tedajci obe nagneta glavi druga proti drugi, ju za vihtita visoko proti hrbtu, vrželu dolga vratova \ močnem zagonu zopet naprej!, pobesila kljuna in razproetreta poroti.
In potem stečota obe z dolgimi koraki j>o travniku. zajameta s kreljutmi zrak, se dvigneta in
L Hess:
Pikov as
Bilo je mrzlega decembrskega jutra na letališču v Guatemali. Enajstorica potnikov nas je čakalo v leseni carinarnici na tehtanje prtljage, ki jo je vsak do skrajnosti omejil, kajti božična pošta za Mehiko je bila posebno težka.
Zaspani in molče smo postavali okrog. Nikomur se ni ljubilo govoriti. Tedaj mi pomoli dolga, ozka roka s pritajenim glasom časnik, angleški časnik. Ne vem, kaj me je bolj presenetilo, dejstvo ob sebi ali okolnost, da je bil tu sploh kak Anglež. V zahvalo sem nagnila glavo in razgrnila list, dočim se je oni okrenil proti oknu. Čudno, da me ni bil že preje zbodel v oči, kajti bil je velik, plavolas, rjavo ožgan od sonca, prikazen, ki je morala vzbuditi pozornost. Desno lice mu je rezala globoka brazgotina. Obleka je bila kar najpreprosteje elegantna, njegovi kovčegi so bili prelepljent s hotelskimi listki. Napravljal je vtis popolnega svetovnjaku, kozmopolita. Ravnodušnega obraza je stal pri oknu in kadil kratko pipo. Taki so sicer samo junaki v filmih in inaga-zinilt — čuden svetnik. Preudarjala sem, kaj neki mi na njem ne ugaja. Pregladko, prepra-vilno je bilo vse na njem, da bi bilo pristno! Bilo mi je neprijetno, da bi mu bila česa dolžna zaradi časnika, in s kratko zahvalo sem mu ga hotela vrniti. Toda ni se dal odgnati, predstavil se je celo: »Lord Rhoden.c Kakor nalašč še lord po vrhu! Če bi se bil pisal vsaj enostavno Smith ali Brown. Preneresničen je bil. Ostala sem zelo malobesedna in želela odhoda. On je pa lagodno in — priznati moram — za-jemljivo kramljal o svojem potovanju po Guatemali, kjer je živel pri Indijancih, da bi proučil način njihovega življenja iti običaje. Pri te nt je bil njegov pogled kaikor v daljo zamaknjen in značilno je bilo, kako je znal vzbuditi trajen vtis na ta način, da ni vsega povedal. Obnašal se je vseskozi skromno in udržljivo. Pa vendar — vzlic temu, da sem čutila, kakšno krivico mu delam, mi je bilo v njegovi bližini neprijetno. Zdelo se mi je smešno, da mu ne zaupam, ker je bil njegov videz . preponoln, pa vse ni nič pomagalo. »Igralec« je bila še najmilejša označba, s katero sem sama zase obračunala z njim. V teku dneva sem še dvakrat izpremenila svoja mnenje o njem. Leteli smo čez pogorja med Guatenialo hi Mehiko. Daleč na vzhodu je blestel moder trak Pacifiškega oceana. Zrak je bil v soncu prečiščen in uživala sem polet iz vse duše, ne da bi me motila kaka misel na lorda Rhodena in moje dvome o njem. Dobro turo po odhodu je naš zrakoplov že krožil nizdol na letališče ob mehiški meji. Letališče je morebiti preveč uljudno rečeno, kajti v resnici je bil to le zelo skronien četverokot steptane zemlje sredi pragozda. Pristajanje vzbuja vedno neko posebno čuvstvo in ko iznenada utihnejo motorji, deluje to kakor močan udarec.
Toda topot je nekaj nenavadnega še ojačilo tišino. V zraku je viselo nekaj kakor nesrsča. Nekaj se je bilo moralo pripetiti. Nihče ni pri-hitel k sprejemu. Na carinski lopi na drugem koncu letališča je žalostno mahedrala rdeče-belo-zelena mehiška zas-tava. Nikjer nobene sledi življenja.
Rhoden in jaz sva se z obema pilotoma hitro bližala lopi. Bilo je dušeče vroče in zdelo se je, da je zavzelo letališče iznenada nezaslišano prostranost. Nobeden ni izpregovoril. Lopa je bila prazna. Tedaj je nekdo odprl vrata v malo stanovanjsko hišo, kjer je šestorica cu-rinarskih uradnikov stanovala. Sedaj smo videli, kaj se je zgodilo. Indijanci so zastrupili vodni tank. Lden izmed mož je bil mrtev, dva sta se vročično premetavala po tleh, četrti je med strašnimi krči in trzljaji iztisnit iz ust kratko pojasnilo. Pilota sta v kotu razburjeno nekaj šepetala med seboj. Tega nisem umela. Saj smo imeli na krovu zdravnika s seboj. Potemtakem je bilo vendar vse dobro.
V tem so se zbrali v hiši tudi vsi ostali potniki. Eden izmed pilotov se je obrnil k nam in s tihim, zaskrbljenim glasom izjavil, da mora eden izmed nas ostati tu. Letalo je do dopustne mere obteženo, celo nekaj čez, je pripomnil in se očitajoče ozrl na mlada novopo-ročenca, ki sta bila očividno na ženitovanjskem potovanju in sta ga bila pregovorila, da je sprejel še en kovčeg njune prtljage. Tu so ležali trije bolniki v smrtni nevarnosti, katerim zdravnik sam ni mogel -pomagati. Če izkrcamo vso prtljago —• pošta je seve nedotakljiva — bi bilo za silo prostora za dva bolnika; preostane še tretji bolnik, ki ga bo mogoče vv.eti s seboj samo na ta način, da eden izmed potnikov ostane tukaj.
Ob teh pilotovih pojasnilih se je na vseh obrazih pokazal izraz, ki je glasno govoril, kako v duhu vsi z vso gotovostjo slutijo, da ob robu pragozda preži indijanska zaseda. Tedaj je dostavil pilot, da dospe pomožno letalo iz Vera Cru-za najdlje v desetih urah, in zato je hitel zatrjevati, da se Indijancev nikakor ni bati. Toda njegov glas je zvenel malo prepričevalno; in pogled mu je neprestano nemirno begal proti pragozdu. Pričakovati je bilo poziva, naj se kdo prostovoljno javi. Samo lord Rhoden je ohranil japonsko ravnodušen obraz in se očividno zanimal samo za to, da bi si prižgal pipo, česar vsekakor nisem mogla razumeti. Kajti pipa je že gorela. V tem je pilot -potegnil iz žepa zveženj igralnih kart. »Žrebali bomo,« je rekel kratko, »potem se ne more nihče pritoževati. Kdor dobi najvišjo karto, izgubi. Dame ne prihajajo vpoštev.«
Zmešal je karte, jih spretno uredil v pahljačo in položil na leseno inizo. V turobni tišini je bilo slišati, kako so roke segale po kartah. Opaizovala sem moške. Škiljavi Brazilijanec z umazanimi nohtOvi, ki je kar naprej nekaj žvečil in pljuval, je v strahu šklepetal z zobmi, ko je vzel karto. Dva kumirna Mehikanca sta hlastno potegnila karti, se od sreče skoraj zjokala in se objela. Po vsej priliki sta potegnila dvojko in trojko. Debeli mali zdravnik se ni mogel odločiti in je kakor uročen strmel na mizo, dokler ga ni opomnil pilot s sunkom v rebra. Ne da bi pogledal svojo karto, je obstal nepremičen v mračnem obupu do trenotka, ko je moral vsak pokazati svojo karto. Nazadnje sta ostala le še novoporočenec in lord Rhoden. Mladi mož si je živčno grizel ustnice, mala ženka je šiloma zadrževala solze, potem sta Oba moža istočasno posegla po kartah. Tisti mah so vsi ostali odkrito položili na mizo svoje karte. Vsi so potegnili čudno nizko, samo zdravnik je postal bel ko stena, ko je obrnil pikovega fanta. Tedaj jc hripuvo pohrkavanje obrnilo pozornost na novoporočenega moža. Pred njim je ležal srčni as. Žena jc vzkriiknila In se ga krčevito oklenila. Za trenotke jc legla na r>ri.zor strahotna brezimnost. Tedaj je dejal hladen glas lorda Rhodena: »Pikov as! Jaz ostanem tu!« In ne da bi karto pokazal, jo jc vtaknil v žen.
Poslovili smo se od lorda Rhodena. Samo novoporočenca sta dozdevno verjela, da je dejansko potegnil pikov as. Ostali smo ga brez pridržka občudovuli. Vse ženske so z viharnim nuvduSenjem hvalile njegovo viteštvo, moški so Rhodenu zatrjevali, da nikdar ne pozabijo časti, da so se srečali s takim gentlemanom. 'čakala sem, da so bili vsi drugi že na krovu, kajti čutila sera se v dno duše osramočeno in sem hotela Rhodena prositi za odpuščanje s tem, da sem mu -posebno prisrčno stisnila roko. Ponovno sem mu zatrdila, kako zelo obžalujem nesrečni izid v tej stvari. On je pa samo skomignil z rameni in dejal: »Pri kartah sem imel vedno smolo!« — »Ampak ne bi bili smeli reči, da imate pikov as, če ni res,« sem razburjeno iz-blebetala.	•
»Ali naj bi tega v resnici ne bil storil,« je kratko vprašal
Od sramu bi se bila najraje udrla v zemljo. Mož je bil junak.
Zvečer taistega dne sem v drugo pristala na malem letališču. Letalo je bilo zasedeno z mehiškimi vojaki, mene so vzeli s seboj samo zato, ker sem trdila, da sem Rhodenova sorod-nica in družinske vezi tamkaj spoštujejo.
Zopet se ni nihče prikazal k sprejemal. Tako smo šli v sklenjeni vrsti proti lopi.
Lord Rhoden je bil mrtev. Zadeli sta ga dve krogli. Glavo so mu zahrbtni napadalci odrezali in jo odnesli. Najbrže tudi par svojih mrtvih, kajti na tleh so bile grozotne luže krvi. Drugo jutro smo Rhodena pokopuli. Poročnik je v par preprostih stavkih proslavil hrabro nesebičnost moža, ki je prostovoljno prepustil svoje mesto drugemu, dasi je vedel, da gu čaka tu gotova smrt. Nato so oddali vojaki časten strel preko groba proti pragozdu.
Neznansko pobita sem se vrnila z drugimi ua krov. Tedaj mi je izročil častnik majhen zavojček. v katerem je bila vsebina Rhotlenovih žepov. Mehanično sem odiprla zavojček. Morda najdem v njem kak naslov, morda morem možu, ki sem mu storila v kratkem času, kar sem ga poznala, v mislih tako veliko krivico, po smrti storiti Kako ljubav. Toda nič, samo žet»ni nož, pipo, dva robca in beležnica s praznimi listi. Pač — v beležnici je ležala karta. Bil je pikov as!
Frtaučku Gustl ma beseda
w
Sah
Letos bo poleg internacionalnega turnirja v Moskvi najzanimivejša šahovska prireditev olim-pijada v Varšavi. Najbrž bo igralo v Varšati tudi jugoslovansko moštvo, ki se bo mogoče letos borilo z več sreče, kot pa na olimnijadi v Pragi leta 1931. Ce se ne bo našemu moštvu posrečilo, doseči prvo mesto, se bo pa mogoče vsaj Čehom ali pa Poljakom, da bo le prišel Hamilton-Russe-Iov pokal zopet v slovanske roke. Če zmagajo zopet Američani, bo borbe za ta pokal konec.
Čehi pripravljaj za letos večji internacionalni turnir v Ltihačovicah, na katerega bo najbrž povabljen tudi naš velemojster Pire, ki bo tako imel letos dovolj prilike, da zopet doseže lepe uspehe. Škoda, da ne igra v Hastingsu, kjer je borba zelo zanimiva, ker vsem meša račune angleški moj9ter Thotnas, ki je porazil Capablanco in Botvinika. Botvinik je precej riskiral, ker si je izbral za svoj prvi internacionalni turnir tako kratek turnir, kot je v Hastingsu. Porazil ga je tudi dr. Euwe in mu s tem seveda vzel vse izglede za prva mesta. Za prvo mesto prideta vpoštev sedaj le dr. Euwe in Flolir. Privoščili bi ga dr. Euweju, katerega čaka letos težka preizkušnja, ko se bo boril z dr. Aljehinom za svetovno prvenstvo. Danes prinašamo naslednjo nie<?ovo partijo, ki jo je odigral lani v training-matehu z Landauem, v katerem je zmagal s 4 in pol — 1 in pol.
Astn, če že res na gre drgač, pa dejmo še mi začet enkat pu-magat isi-stematičn jetka pu-bijat«. Za kua srna pa tle? Časa mama pa tud več, ket zadost. Sevede, soer mi nisma glih na čelu kašne organizacije za pubijajne tuberkuloze, ampak ke se že kliče ub-člnstu na puimič, b blu ud nas, ke snia mende tud u-bčin-stu, strašn grdu, če j b s na zavihal rukave, plunl u roke in pnskučil hita- na puirrouč tist gespod, ke s že leta in leta iz jetka glava ubija, pa na more ne naprej ne nazaj. In za ku« ne? Zatu, ke na more na nubena viža pugruntat, na kermu konc je treba jetka zagrabt, de se ja lohka pubije. Sploh, de se ja tohka ukul prnese.
Lepu vas prasni. S tistem dispanzerjem, km-I meserjem in druga taka šara, se ja na pubija jet-j ka. S tem se prouzaprou jetka še pudpira. Use tu je prštiman za take Idi, ke jelka že maja. Gledat pa morma mi na tu, de Ide jetke dubl na boja. Če take naprave ustanavlama, se men glih tku zdi, kokr če b pu toč, ke je že use -pubit in pumen-dran, začel zgunlt. Tu se ja na sme. Zgunit se more preh. Tu ueak kin-et ve. In zatu tud pu kmeleh tku delaj«.
A b na blu dobr d-e b se g v i. sna gespoda tud že enkat mal zbrihtala in začela zgunit pred točo?
Kdu pa prouzaprou ta peru pade u jetka? Jest nvislem de tist, ke preveč i;n pretešku garaja, pa preslab in premal jeja. Sevede, ke ni maja kej. Astn, tem b blu treba garajne ulajšat, de b preveč na trpel, In pa saj tul-k plače puvišat, de b se ueak doin lohka du sitga najedl in tud pu čluveSk stan val.
Lejte, tista gespoda, ke je zatu tle, de b jetka pubila, dela pa glih narobe. Delovn čas pudateuje, plača pa znižuje. A se tku jetka pubija?
Kene, pred kratkem se je sklenil, de je zadost, če so štacune sam pu devet ur na dan ud-prte, ke devet ur na dan za pudlnnm skakat, ježek brust in se ud kupcu sekirat pestit, je čist žalost, če neče u jetka past. Tu je biu pameten sklep, ke le na ta viža b se že mal jetke pubil.
Pa mislte, de je tu ubvelal? Kaj še! Tista gespoda, ke jetka ku-mendera, se je čez ta sklep pr ta viši inštanc prtužila, de tu na gre, de če se u delovn čas znižu, na u zadost jetke in de se di-spanzeri in druge take naprave na uja več splačale, ke na uja 11 vel kej za puhijat. Ta peru, so reki, nej se gleda na tu, de u dost jetke, pol ja uja pa lohfea pubijal. Sej jagri, ke sa vinder ta nar bi brihtn Ide, tud tku delaja, sa reki. Ta peru skrbeja, de se diujačna za red i, pol ja greja pa šele pubija t.
No, viši inštanoa s je dala tu ditpuvedat in naročila, de morja ustat štacune udiprte usak dan ta nar mn deset ur, al pa še več. No, kokr du zdej, de se u lohka jetka vorag raredila in de uja mel kej za pubijat. De jm pa municije na u zmankal, so pa gespud biuši minister še pu me-lj-ona dinarju za pubijajne jetke špenderal.
Vite, z drugem deluoem, ke pu fabrka-h in clu pud zemla garaja, je glih tku. Se ni douh tega, ke sin nek brau, de minimalna plača na 6me bt majnš, kokr enga kuvača na dan. Zdej pa puvejte, če tista gespoda, ke prau, de je en kuvač na dan putrebn za žeulejne, na skrbi tud za tu, de b 6e jetka vorng zaredila? Mende ja. Če ma eden kuvača na dan, more past u jetka, če b prou na tou.
U jetka pa pade tud tista gesipoda, ke deluce tku plačuje. Sevede ne zav-le puinajnkajna, ampak zatu, ke j-m tulk gnarja ustane, de namorja usega čez dan zapraui. Sevede morja pa tud cele nuči prekrokat. Ce cele nuči krokaš, je pa hmal jetka tle. Na ta viža bo hmal tulk jetke pr nas, de na uma vedi kam z no. Ce še ene par bednostneh 6kladu ustanuveima, pa trušarine in duklade mal puvišama, pa bo jetka na kojn. Vite, pol uma pa lohka začel jetka iz takem ajfram pubijat, de u use ud nas tekL
Scer je pa še ta nar bi pametin, če taka jetčna kumferenca udlužema du spuniiad, kokr delaja s kumiere-ncam u Ženevi, pa ja zmeri dobr fuiraja. Sej ni izklučen, de du spumlad kermu drugmu še kej bi pametnga u glava pade, kuku b se z jetka pustopal, de u prou, kokr je zdej men. Naglost je sam za daukarija dobra, za enga druzga pa ne. Jetka tud lohka še mal pueaka.
Tku. Zdej vam pa vošm usm skp velik srečo u ta noumu lete, pa tud use druh, kar mate rad. Pa Neska me je tud prueila, de nej vam še u nenem imen vošeni use ta narbulš. Ona je mela zdela u praznkeh tulk dela, de še dons na ve, ki se ja glava drži.	F. G.
Dr. Euwe
Landau:
1. Sgl—f3, Sg8—f6. 2. c2—c4, c7—c5. 3. d2— d4, c5Xd4. 4. Sf3Xd4, g7—g6 (črni je prešel v varijanto, ki je znana iz sicilijanske obrambe). 5. Sbl—c3, Lf8—g7. 6. e2—e4, Sb8—c6 (črni preti vzeti pešca na e4). 7. Sd4—c2 (na Lcl—e3 bi igral črni Sf6—g4), d7—d6. 8. LF1—e2, Sf6-d7 (črni napade točko c3). 9. Ddl—d2, 0—0. 10. 0—0, Sd7—c5. 11. 12—13, Dd8—a5 (nato odgovori dr. Euwe z lepo kombinacijo). 12. b2—b4!, Sc6Xb4. 13. Sc3—d5! (postavi svojega nasprotnika pred alternativo, ali hoče dati svojega krasnega lovca na g7 za trdnjavo, ali pa pešca e7. Črni si izbere slabši del in izpostavi svojega kralja silovitim napadom), Lg7Xal. 14. Sc2Xal, Sc5—a6. 15. Sd5 Xe7+, Kg8—h8. 16. Lcl—b2+ (na tej diagonali gospodari sedaj beli lovec), f7—f6. 17. Se7Xg6+ (beli popolnoma razdere pozicijo črnega kralja), h7Xg6. 18. Dd2-h6+, Kh8-g8. 19. Db6Xg<3+, Kg8—h8. 20. Lb2XfO+, Tf8Xf0. 21. Dg6Xf6+, KI18—g8. 22. f3—f4 (črni kralj je osamljen in beli ga grozi inatirati s Tf3 in Tg3+), Sb4—c6. 23. Tfl—f3, Da5—b6+. 24. c4—co! (še ena finesa! Beli odkloni dano od polja bi na polje cl), DbfiX c5+. 25. Kgl—hI, Dc5—cl + . 26. Le2—f1, Lc8— g4. 27. Sal—b3, Del—bi. 28. Df6—g6+ in črni se je vdal.
Problem štev. L E. Salardini.
Črni: Kd6, Dhl, Tc7, c5, Lg8, Sb4, c3, P: a7, b5, d7 (10 fig.).
Boli: Kf8, Da3, Td4, I16, Lb8, g6, Sb3, g4, P: b6, d5, f5, g7 (12 fig.).
Beli matira v dveh potezah.
abcdcfgh
WM

v//y////> '	V/////M ^ B mm, ^
& Hi	š mj
B	mm
b c d e t i h"
Maks Mell:
Čebela razkrinka saiana
Ko je Bog svet ustvaril, je poslal čebelo ! k hudiču, da bi ga vprašala za svet, ali naj ustvari človeka ali ne. Čebela je zletela k hudiču in mu naznanila vprašanje Gospoda. Hudič se je čutil počaščenega. Hotel je dati odgovor, s katerim naj bi bil Gospod zadovoljen. Od tega pa je hotel imeti tudi dobiček in zato premišljeval, kako bi to storil. In zamislil se je. Čebela pa mu je sedla na glavo, da bi poslušala, kaj misli. In čebele imajo kaj fine čute! Saj veš, kolikokrat si se čudil, kako najdejo pri nabiranju medu vsako cvetlico, pri tem pa bogve kako daleč gredo in vendar naj-- dejo pot nazaj v panj, kjer so doma.
Hudič je mislil tako: »Dobro bi bilo, če bi i bi! človek, zakaj človeško srce je slabo; v njem bi si lahko naredil svoje kraljestvo. Neskončno veliko bo to kraljestvo. Zato bi bilo dobro, če bi bil človek.«
Mislil si je pa tudi to: »Vendar srce človeka je tudi odprto. In sij slave Vsemogočnega bo prišel vanje in tam našel čisto mesto, ki bo kaikor odsev nebeškega kraljestva. Ne, človeka ni treba.«
Pa je zopet pomislil: »Odpadel bo od Boga in njegova dela bodo temna; to bo spoznal in se obrnil proti sebi samemu. Proklet bo in tako bo moj. Da, dobro bi bilo, če bi bil človek.«
Na misel 11111 je prišlo tudi tole: »Ne, Gospod se bo bede človeštva usmilil in ga bo odrešil. In tedaj 6e bo v človeku zgodilo veliko čudo milosti in njegova duša se bo tresla kakor se zemlja še nikdar ni; spreobrnil se bo in se spokoril. In nad tem, kako bo duša za-žarela in se topila, bodo nebeški koli imeli veselje.«
lil hudiča je premagala zavist in njegova zavrženost in glasno je odgovoril: »Daj Gospodu moj nasvet — kje si, mali sel? — člo-| veka ni treba.«
j Čebela, ki je poslušala njegove misli, mu ; je tedaj odletela z glave. la njenega brenčanja je hudič spoznal, kje je bila, Tli razumel, zakaj. Razjaril se je in udaril z bičem za njo. Zadel jo je in ji z udarcem telo skoraj presekal. In od tedaj je čebela v sredi tako globoko zarezana.
Prinesla je Gospodu svet hudiča in Mu vse povedala, kaj je mislil. In tedaj je Gospod ustvaril človeka.
Človek ima rad čebelo. To je zato, ker ji je ne da bi se tega prav zavedal, hvaležen, da je prinesla Gospodu poročilo, zaradi katerega je bil ustvarjen. Ali misliš, da imaš čebelo samo zaradi medu rad? Med, dragi moj, je simbol za zvesto, pametno poročilo, ki ga je prinesla.
Pri gospodinjskem pouku: »Če hočete, da vam ostanejo jajca dalj časa sveža, jih morate shranjevati na hladnem prostoru.«
»Že razumem, ali kako naj to dopovem kokošim?«
UGANKE
Rešitev l riianice:
NOVO LETO <935
Vodoravno: 1. loč, 3. pero, 5. osat, 8. tele, 10. omaka, 12. osev, 15. Jona, 17. očak, 19. lipa, 21. opat, 24. vime, 26. otep, 28. Zapotok, 31. jo jo, 33. obad, 36. Ezav, 38. Tara, 40. eno. 41. Olag, 48. Lona, 45. Ceh, 47. noga, 48. azil, 49. Nana, 51. et-os, 53. sat, 55. Rem, 56. Mal, 57. roke, 58. Ilija, 59. ulomek, 61. hej, 63. oči, 65 en, 66. lan, 68. Rim, 70. lopa. 72. Tine, 74. rov, 77. bar, 80. ped, 83. žetev, 85. Baraba, 87. osa, 88. Avala, 90. aparat, 92. gaj, 94. e, 95. nu, 97. Laze, 98. Ivo, 100. Eli, 101. Nanila, 104. opeka, 107. liana, 109. Ibiza, 113. al, I 114. nad, 116. katar, 117. pol, 118. raj, 119. Gal, 120. milar, 122. ara, 123. as. 125. sak, 127. gad, 129. pena, 130. tok, 132. tisovina, 136. aroma, 139. ataman, 143. med, 145. Rab, 147. veha, 148. umor, 149. selo, 151. ozir, 152. tam, 153. omet, 155. nebo, 157. oje, 159. eben, 161. Zaro, 163. čaka, 164. elan. 166. tolovaj, 169. mama, 171. opal, 172. kava, 173. Adam, 175. Laci, 177. urok, 178. Niko, 179. Adela, t 182 lrw. 1&3. mira. 184. Ihan, 185. R011.
Navpično: 1. Sami, 2. čok, 3. peč, 4. roka, 6. salo, 7. top, 8. tat, 9. lopa, 11. Aron, 13. saje, 14. voj, 15. jeza, 16. Novo leto, nova setev, 18. Aza-zel, 20. ikona, 22. Polom, 23. ton, 24. Vače, 25. meh, 27. eter, 19. pelin, 30. Toni, 32. ogel, 34. bas, 35. dete, 37. Ana, 39. rak, 42. la, 44. osel, 46. Emona, 50. aj, 52. to, 54. a-hat, 55. eta, 56. mii, 59. um, 60. koža, 62. Java, 64. čebelar, 67. Amalija, 69. ilovica, 71. petelin, 73. Irena, 74. ro, 75. os, 76. bazar, 78. Alena, 79. Ra, 80. pa, 81. ep, 82. da, 84. Egina, 85. bain, 86. Ararat, 89. val, 91. re, 93. jod, 96. up, 99. Ob, 102. akut, 103. Itaka, 105. ep, 106. ko, 108. aj, 110. Ig, 111. za, 112. al, 113. amen. 115. Arad, 121. lama, 124. sok, 125. samota, 126. Karol, 127. galeja, 128. da, 129. para, 131. orač, 133. Ive, 134. Vana, 135. Nub, 137. osev, 138. me, 140. Tona, 141. as, 142. miza, 144. Emil, 146. bok, 150. ob, 152. top, 154. mak, 156. enak, 158. Jože, 160. emir, 162. Rok, 165. lan, 167. Omar, 168. Alah, 170. muc, 174. dom, 176. cin, 180. dar. 181. Liin.
Križanica: SV. TRIJE KRALJI
Vodoravno: 1. del rastline; 4. šolska potrebščina; 5. rimski denar; 6. domač praznik; 8. vzpetina pri Belgradu; 11. del človeka; 12. pijača; 13. venec; 14. del časa, 15. veznik, 16. vrsta mesa, 19. domača žival, 20. domača žival, 21. domača ži-
val, 23. del cerkve, 24. kazalni zaimek, 25. hudodelec, 26. ud družine, 27. reka v Afriki, 28 moško ime, 29. žival, 30. mesto v Jugoslaviji, 31. osebni zaimek, 32. vas na Gorenjskem, 33. naselbina, 34. podzemeljski hodnik, 35. del hiše, 36. osebni zaimek, 37. del cerkve, 39. del sobe, 40. del ognja, 42. reka v Italiji, 43. vas pri Ljubljani, 44. kovaško orodje, 45. del glave, 48. del glave, 49. posoda, 50. kos, 51. pokrivalo, 52. del telesa, 53. reka v Jugoslaviji, 54. voznikovo orodje, 55. vas na Gorenjskem, 56. vas pri Ljubljani, 57. ujeda, 58. gora na Dolenjskem, 59. del panja, 60. ptič, 61. slovenski leposlovec, 62. prometno sredstvo, 63. egiptovsko božanstvo, 64. svetopisemska oseba, 66 napeljava, 67. del omare, 68. del drevesa.
Navpično: 1. snov, 2. ploskovna mera, 3. drevo, 4. srednjeveški naslov, 6. moško ime, 7. trdilnica, 9. del peči, 10. ud izumrlega naroda, 12. vrsta pripovedovanja, 13. strup, 14. del vijaka, 16. orožje, 17. del njive, 18. moško ime, 19. lučaj, 22. del rastline, 23. tekočina, 24. moško i,me, 26. morska žival, 27. del glave, 28. vodna naprava, 29. zabava, 30. posoda, 32. orožje, 33. vas pri Ljubljani, 34. skupina ljudi, 35. rastlina, 36. gorska rastlina, 38. glas, 39. del hiše, 40. poslanec, 41. svetopisemska oseba, 43. domačija, 44. orožje, 46. naslomba, 47. zabavišče, 48. pralno sredstvo, 49. jed, 50. del ognja, 51. del hiše, 53. zver, 54. vas v Tuhinjski doli.ni, 55. žensko i.me, 56. reka v Jugoslaviji, 57. slovanski kralj, 58. turški sodnik, 59. rudnina, 60. jugoslovanski otok, 61. del ograie, 62. prediog, 63. izraz pri kartah, 65. predlog, 66 osebni zaimek, 67. veznik.
Pošljite naročnino!
Gosporfnrsifo
Položaj obrtništva v letu 1934
Prav je, da napravimo neke vrste bilanco o položaju, ki ga je preživljalo v preteklem letu obrtništvo. Žal, moramo ugotoviti, da pasiva precej presedajo aktiva.
Naš obrtni stan moramo deliti v dva glavna dela. Del obrtnikov je pomešan na deželi med kinetskim prebivalstvom in izdeluje potrebščine, katere v glavnem potrebuje naše podeželsko ljudstvo. Ta del deli popolnoma usodo našega kmeta.
Čim bolj je kraj oddaljen od *r*aišč, tem večja je gospodarska kriza, ker kmet težje proda pridelke, ki jih ima, Tako on nima denarja, zato ima tudi obrtnik zelo malo naročil za svoje izdelke in še za te težko dobi plačilo.
Za drugi del obrtništva, ki živi v večjih središčih in mestih, je položaj sicer malo ugodnejši. V teli krajih stanujejo že tudi uradniki in uslužbenci, ki le dobe ob mesecu, četudi boro plačo, da si lahko iiaroče pri obrtniku, kar nujno potrebujejo. Seveda so tudi ta naročila prihajala v skrčenem obsegu,
Slavbna obrt, ki nosi prav za prav prvenstvo in je zunanji znak blagostanja, ni bila v 1. 1934 niti' četrtino' tako zaposlena, kot pred gospodarsko krizo pred par leli in lo kljub temu, da je bil siavbni materitol za '40—40% cenejši od najvišje konjunkture. Denarja iii bilo, hranilne vloge so bile po večini zamrznjene. Največ se je delalo s transakcijami na hranilnih knjižicah. Velika ovira je bilo tudi zvišanje davka za nove hiše, ki so prej uživale kot nove stavbe, davčno prostost v višji meri. Zaradi splošne gospodarske stagnacije so se morali ljudje zelo omejiti pri stanovanjih, kar je imelo za posledico, da so se stanovanja zelo pocenila ter je lo močno vplivalo tudi na stavbno delavnost.
Ker slavbna stroka ni uspevala, je bila marsi-kakšna druga obrt, ki je na njo navezana, tudi slabo zaposlena.
Oblačilne stroke so bile tudi zelo odvisne od splošne gospodarske konjunkture. Ljudje so se omejili na najbolj potrebne stvari. Na splošno pa so se morali zlasti krojači in čevljarji boriti s konfekcijo, proti kateri je bilo mnogo protestov, žal pa brez uspeha.
Živilske stroke so bile sicer nekoliko na boljšem. Ker pa je v tej stroki preveč obratov, je tudi tu vladala precejšnja konkurenca in so se morali zadovoljiti z manjšim dobičkom.
Ostale stroke, ki so manj številčne, so se pač gibale v pravcu splošne gospodarske krize. Spričo slabe zaposlitve ter majhnega zaslužka na ko-jega so se morali povečini omejiti obrtniki, je tem hujše vplivalo: Prvič davčne dajatve, ki so se povečale do viška od časa boljših konjunktur, tako da je bil marsikak obrtnik popolnoma uničen, ker so mu sodno prodali ostanke iz njegove delavnice ali imovino. Pavšal i ran ja davka, pri ka-tereni je znatna razlika, je bilo deležno prav malo obrtnikov na deželi. Večinoma le oni, ki so imeli obrt le kot bolj poslransko opravilo, imajo pa majhna posestva, ki jih za silo preživljajo.
Sočijalne dajatve, so za obrtništvo povsod veliko breme. Da ne'govorimo o obrestih, ki se niso v zadnjih par Jelili prav nič znižale. Tudi te tarejo obrtnike in gorje Onemu, ki je danes dolžan.
šušmarstvo je vedno bilo do neke meje. Danes pa te meje daleč presega, saj že skoraj tretjina obrtnikov dela protizakonito ter vse odredbe in kazni niso nič inlegle. Težko pa bo zatreti šu. šmarstvo vse dotlej, dokler ne bo zakona o takojšnji ustavitvi dela in zaplembi orodja. Sušinarstvo je daoes posledica splošne gospodarske krize, kar je treba torej ozdraviti in odpraviti brezposelnost, pa bo na mah tudi šušmarstvo po veČini izginilo.
Zaradi skrajno skrčenega obratovanja tn znižanja števila obratov — v 1. 1934 se je Opustilo ca. 1200 obrtov — od 1. 1932 je padlo število obratov od ca. 33,000 na 29.500 — se je omejilo tudi pomožno osebje, osobilo število vajencev Je padlo na skrajni minimum. Marsikje so šole zaradi premalo učencev opustili.
Obrtniki po raznih obrtnih središčih so počeli s prirejanjem razstav, kar je rodilo lepe po-četke, obenem pa propagando za domače izdelke.
Posebno zanimanje je vzbudil obrtni propagandni teden, ki se je vršil preteklo jesen. V dnevih obrtnega tedna so se vršila predavanja in zborovanja.
Važno je tudi, da so se v tem letu obrtniške organizaciie — zadruge — v smislu novega obrtnega zakona pregrupirale in so nastale nove vmesne centrale, Okrožne organizacije, ki so v Slove-niii 4. Za vzdrževanj teh gre polovica prispevkov zadrug, zato obrtniki v splošnem ne radovoljno sprejemajo to, povdarjajoč, da jim zadostujeta dve organizaciji, to je zadruga in zbornica. Prav hi bilo z novelo k obrtnemu zakonu tudi to urediti.
Obrtnega kredita so se doslej obrtniki posluževali, predvsem oni na deželi pri dqmačib zavodih, zlasti pri rajfaznovkah, v trgih in mestih tudi pri drugih denarnih zavodih. Ker pa se novih kreditov ni dovoljevalo, stari pa so se omejili, je bilo glede kredita za obrtnika Jako slabo, ker se obresti niso znižale in ker ni obrtnik užival nobene zaščite, kar bi z oziram na naše gospodarsko povezanost s kmečkim življem bilo neobhodno potrebno.
Obrtna banka, la obrtna ustanova, ki naj bi
služila obrtnemu stanu, je za naše razmere vsekakor precentralistično usmerjena in tudi obresti so za naše razmere previsoke.
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI je tudi precej utesnil svoje delovanje. V 1. 1930 je zbornica ustavila v proračun znesek 450.000 Din, lani le nekaj nad 100.000 Din. Lahko bi se za to velevažno instituoijo malo bolj skrbelo.
Posebne zelje obrtnikov so, da bi se v bodočem letu ublažile trdote davkov in da bi se uvedel pavšal za prldobnino. Država pa naj bi pritegnila k davkom zlasti one, ki jih zmorejo.
Socijalno zavarovanje naj bi se tudi reorganiziralo v smislu popolne avtonomije okrožnih uradov. Ako bi se tudi poslovanje poenostavilo in upravni stroški znižali, upajo obrtniki, da bi tudi ta institucija gotovo znatno zboljšata današnje nevzdržno- stanje.
Mnogo zboljšanja si obrtniki tudi obetajo z ureditvijo razmer v denarništvu, kajti dokler bodo denarni zavodi zaprti in naš denar odteka drugam, ni mogoče, da bi obrt proapevala.
I. Ogrin.
.ite
mit.
Nov odsek Zbornice: gostinski
Ministrstvo za trgovino in industrijo je Imenovalo dne 8. dec. 1934 člane gostinskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani. Kot določa statut Zbornice, se osnuje samostojen gostinski odsek 10 članov, ki bo pa popolnoma avtonomen kot drugi zbornični odseki.
Zn člane tega odseka so bili postavljeni: Ciril Majcen, rest. v Ljubljani; Bolničar Maks, kav. v Ljubljani; Hafner Anton, gost. iz Dvora pri Škof ji Loki; Šušteršič Fran, Zapuže pri Št. Vdu; Bučar Lavoslav, rest. Iz Kostanjevice pri Krškem; Dolinšek Avg., gost. iz Hrastnika; Goričar Matija, rest. iz Mozirja; Berlič Jos., rest. iž Ptuja; Čoh Štefan, rest. iz Rogaške Slatine, Žemljic Fric, ho t. iz Maribora-
Včeraj, v soboto popoldne se je gostinski, odsek ses tal v Zbornici na svojo prvo sejo. Tej seji jo prisostvoval kot zastopnik ban-sko uprave svetnik g. dr. Borštner, nadalje vse predsedništvo in tajništvo Zbornice.
Govor g.Jelačina
TTvodouia je zbrane pozdravil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v svojem govoru poudaril, da za zbornično incdativo ustanovitev gostinskega odseka ni bilo merodajno samo dejstvo, da je število obratov na zborničnem področju zelo visoko, ampak predvsem spoznanje, da preživljajo gostinski obrti danes veliko dobo transformacije. V delokrog gostinskega odseka spadajo teic glayne nalogo: zaščita in pospeševanje, tehnični napredek, izobrazba strokovnega naraščaja, strokovni'tisk in propaganda, razstave, priredbe in ustanove za pospeševanje, obrtna policija in higijena, soc. zavarovanje, davčna vprašanja, tarifne zadeve, razne tnjsko-prametne naprave, zdravilišča in letovišča, vozni red, tujsko-prometna statistika in nadzorovanje gostinskih združenj.
Pblcg tega Zbornioe ni vodila želja, da se z ustanovitvijo odseka gostinski obrati ločijo od obrti in trgovine, ampak zato, da dobijo v zbornici še močnejše zastopstvo, da bodo lahko v koordinaciji z že obstoječimi odseki tem Intenzivnejše vršili funkcije zborničnega delokroga. Naloga zbornic« je ščititi vse v njej zastopane panoge gospodarstva, ker vidi le v vzajemnosti, v skladnosti interesov in nastopanja gospodarskih strok in stanov, poroštvo za našo bodočnost in napredek gospodarstva.
Omenjajoč svoje poročilo na plenarni se.ii Zbornice dne 12. dec. 1934 poudarja^ da nas navidez zelo efektne številke letošnjega tujskega prometa ne smejo zapeljati k pre-.ttlikcnm optimizmu, ker so te številke nastale radi izrednih okoliščin in niso uspeh naše propagandne službe. Poleg tega pa ne sinemo pozabiti, da se odpirajo turizmu ved-dtio širši novi predeli v naši državi, kjer so cene prehrani mnogo nižje kot pri nas in zato postajajo vedno bolj uspešni konkurenti našim krajem. Omeuil je, da se pripravlja zakon o turizmu, In tudi drugače je možno spraviti nnprej n. pr. zlasti vprašanje Paadolžitvo nažegn hotelirstva. H koncu je opozoril člane odseka, naj bodo v svojem
delu stvarni in strokovni, ker le tako bodo. njih nasveti vpoštevani.
Nato so govorili v imenu odsekov še predsednik gg. Elsbacher, Rebek in Hribar ter končno gl. tajnik Zbornice g. L Mohor i č,
Vsem se je zahvalil g. Majcen, nato pa je odsek prešel na dnevni red. Izvršilo se je najprej konstituiranje in je bil za predsednika odseka izvoljen g, Ciril Majcen, za podpredsednika odseka g. Ciril Coh Štefan z Rogaške Slatine. Nato je odsek razpravljal o zahtevanem znižanju vpisnin za združenja gostinskih podjetij, katero zahteva ministrstvo, nadalje o reorganizaoiji okolišev združenj gostinskih obratov ter o predlogih za razmejitev obsega obrtnih pravic gostinskih obratov. O vsem tem je podal poročila referent odseka, zb. pom. tajnik g. dr. Jure Koče. Sledila je obsežna razprava o novi uredbi o ustanavljanju in ureditvi gostinskih obratov. Najdaljša pa je bila razprava
0	sanaciji hotelirstva. Tu treba najti rešitev za razbremenitev podjetij, ki so investirala, kakor tudi za organizacijo novih kreditov, ila se omogočijo adapt. in modernizacije tam, kjer to neizogibno zahteva konkurenčnost obratov, Končne je bilo podano še poročilo o zborničnih akcijah v gostinskih zadevah.
Naš tujski promet
Konferenca zbornic v Ljubljani
Ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je te dni povabila Trgovsko industrijsko zbornico v Zagrebu ter trgov.-industrijsko-obrtni zbornici v Splitu in Dubrovniku na skupno konferenco, ki bi se vršila v Ljubljani ter obravnavala predvsem tujsko-prometna vprašanja. Ta kenferen-ca bo pritegnila torej predvsem one zbornice, ki so najbolj interesjrane na sistematični propagandi za povečanje tujskega prometa. Namen konference je, pripraviti ves material za skupno akcijo glede tujskega prometa zlasti še pred nastopom sezije v primorskih in planinskih krajih, da bi se dotlej že ukrenilo vse potrebno za proj!>agando tujskega prometa.
Dnevni red konference je naslednji: 1. Organizacija propagande za tujski promet (referira ljubljanska zbornica). 2. Prilagoditev železniškega in parobrodnega prometa tujsKo-prometnim potrebam (zagrebška zbornica). 3. Devizne in potne olajšave za tujski promet (rel. ljubljanska zbornica). 4. Ovire razvoju in pospeševanja gostinskih obratov (Zagreb). 5. Maksimiranje cen, javue dajatve (splitska skupna zbornica).
Povišanje takse za ček. položnice
Prometni minister je z odlokom dne 27. decembra odredil, da se za vplačila v čekovnem prometu, kakor jih določa jx>štna tarifa z dne i. decembra 1931 pod točko 13, jx>višajo s 1. februar.
Doslej je znašala taksa za vplačila do 500 Din 50 par, za plačila nad 500 Din pa je znašala taksa
1	Din. Po novem pa bo ostala taksa za vplačila do 500 Din na f>oložnice neizpremenjena 0.50 Din, za vsote od 500—2000 Din I Din, za vsote od 5000 do 10.000 Din 1.50 Din, od 10.000 do 50.OOO Din 2 dinarja. za vsote od 50.000 do 100.000 Din 4 Din in za vsote nad 100.000 Din 5 Din.
INGELEN
Petelekironski oktodni super »EXCELS10R" za valove 18-2000 m 7 vglašenih krogov
Za izmenični tok Din 7.200'— Za islosmerni in izmenični lok Din 8.000'—
Štlrielektronski oktodni super „ROYAL" za valove 12-2000 m 7 vglašenih krogov.
Za izmenični tok Din 6.200'—
Vsi aparati imajo najfinej'še eleklrodinamične zvočnike, avtomatično regulacijo fadinga ter jakosli glasu, iiho naslaviiev in veliko skalo z imeni postaj.
Zahtevajle posebni prospekti
»RADIO", reg. z. z o. z. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7.
Državne finance v novembru
V mesecu novembru so po uradnih podatkih finančnega ministrstva znašali izdatki splošne državne ujirave 582.7 milij. (oktobra 534.4, proračun 576.2 milij. Din), dohodki pa 650.6 milij. Din (oktobra 606.8 milij., proračun 576.2 milij. Din. Prt drž. podjetjih so znašali dohodki 273.5, izdatki pa 287.0 milij. Din. Skupno so v prvih 7 mesecih proračunskega leta, t. j. od 1. aprila do konca novembra znašali drž. dohodki 4626.4, izdatki pa 3808.2 milij. pri proračunski vsoti 4609.6 milij. v dohodkih in ravnotoliko v izdatkih. V prejšnjem proračunskem letu od aprila 1033 do novembra 1934 so znašali državni dohodki 4226.5 milj., izdatki pa 3699.7 milj. Din pri proračunski vsoti 4659.9 milj. Din. Nadalje so od aprila 1934 do novembra 1934 znašali državni dohodki pri gospodarskih podjetjih 2229.9 milj. Din, Izdatki 1834.6 milj. Din.
Dne 30, novembra so znašali likvidni, a neplačani računi 150.76 milj. Din (koncem oktobra 148.0 milj. Din), pri splošni državni upravi in 212.1 milj. (oktobra 190.4 milj.) pri državnih gospodarskih podjetjih, od tega pri železnicah za 156.5 (oktobra 145.44) milj. in pri gozdovih in rudnikih 5^.64 (44.94) milj. Din.
Bolniško zavarovanje
zasebnih nameščencev
Kot smo svoječasno poročali, je sklenilo ravnateljstvo Osrednjega urada predlagati ministrstvu za socialno politiko ukinitev zasebnodruštvenih blagajn nameščencev. Zaradi te nevarnosti okrnitve samostojnosti bolniškega zavarovanja nameščencev s^"je' podala na pristojna mesta v Belgrad deputa-cija, ki je zastopala vse tri nameščenske bolniške blagajne in vsa tri društva, ki vrše višje zavarovanje. Najprej so delegati na skupuem sestanku redigirali resolucijo za ministrstva, nato so se pa podali k ministru za socialno jjolitiko dr. Maru-šiču. V deputaciji sta zastopala Trgovsko bolniško in podjjorno društvo gg. Klinar in Zemljič. Deputaciji je g. minister izjavil, da vprašanje zanj ni več aktualno, poleg tega pa sklepa Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ne bo jx>-trdil, ker stoji na stališču, da naj se taka vprašanja urejajo le sporazumno z nameščenci, za katerih življenjske interese gre.
Vse bolniške blagajne zasebnih nameščencev ter višjezavarovalna društva v državi so poverila ljubljanskemu društvu izdelavo načrta novele za bolniško zavarovanje. Tudi za ta načrt se je gosj>. minister zanimal.
Borza
Dne 5. januarja.
Denar
Ta teden je bil promet slab in je znašal na ljubljanski borzi 1.578 milj. Din.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.36875, London 15.135, New York 307.375, Bruselj 72.15, Milan 26.41, Madrid 42.175, Amsterdam 203.675, Berlin 123.90, Dunaj 73.23 (57.45), Stockliolm 77.90. Oslo 75.90, Kopenhagen 67.45, Praga 12.88, Varšava 58.25, Atene 2.92. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos A i res 0.765.
Žitni tra
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, bč. okol. Sombor, sred. in gor. bč. L07 - 108, bč. ladja Tisa 116 118, bč. ladja Begej 115—117. slav. 112 do 114, srem. in gor ban. 107—108, jtiž. ban. 106 do 107. — Koruza: bč, in srem. gar. kval. 58 59, bč. in srem. sušena 63—64, ban. garant, kval. 55 do 56. ban. sušena 60 - 62. - Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živina
Mariborski sejem 4. januarja. Pripeljanih je bilo 54 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—70 Din. 7—9 tednov stari 90—110 Din, 3—4 mesece stari 130—150 Din, 5—7 mesecev stari 220—250 Din. 8—10 tednov stari 300—360 Din, 1 leto stari 560 680 Din; 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve teže 6.50—8.50 Din. — -Prodanih je bilo 73 komadov.
Ptujski živinski sejem. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v sredo, 2. jauuarja t. 1. na ptujskem sejmišču, je bil razmeroma dobro založen. Prignali so 108 konj, 224 krav, 76 telic, 100 volov in - 17 bikov, skupaj 525 glav živine. Od teh so prodali 172 glav in je bila kupčija slaba. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: krave 2—3.50 Din, telice 2.75 3.75 Din, voli 2.50—3.50 Din, biki 2.50—3.50 Din; konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 700— 3.200 Din komad. Kakor se vidi, so cone tudi goveji živini znatno padle, kar povzroča še večjo nezadovoljstvo med našim kmečkim ljudstvom. — Sejem za prašiče v četrtek 3. januarja je bil razmeroma slabo založen, kupčija pa je bila še slabša. Prignali so 209 rilcev, prodali pa 34. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: pršutarjj 4.50 -5.50 Din, jx>lmaslne 5.50—6.25 Din, piemene so prodajali od 175- 450 Din komad, prasce pa od 70—150 Din komad.
Hmelj
Žatec (CSR), 3. jannaija. Promet je še vodno znaten in ie raztraloženje čvrsto. Cene so bile: izbrano blago 2.200 2.250. prlma 2.150 '»200. srednje'- Vo b'i 2 i 00 2.I5<> m srednje 2.050 do 2.100 Kč za 50 ke.
Sprti
Današnji nogomet v Ljubljani
Ilirija—Jadran na Stadionu, Hermes—Sloga v Šiški — obe tekmi pričneta ob 1-1.30
V pokalnem turnirju SK Ilirije odigrajo danes klubi Hermes, Ilirija, Jadran in Sloga izločilno kolo. Na Stadionu 6e sestane JadTan z Ilirijo, na igrišču 11'ermeaa pa Sloga s Herniesoni. Če bi katera tekma ostala neodločena, se doda dvakrat desetminutni podaljšek in nato se |>o potrebi žreba, Igra se ob vsakem vremenu, edino, ako bi čez noč zapadlo več snega, bosta tekmi odgodeni.
In občinstvo? Gotovo so tekme v sedanjem času le za bolj vnete pristale nogometa, ki zvesto spremljajo svoje klube in igralce in jim stoje ob strani ob vsaki priliki, pa naj bodo dobri ali slabi časi, lepo ali slabo vroine. Ti tudi danes ne bodo zamudili prilike, da se v pustem zimskem po[>ol-dmevu nad nogometnimi dogodki — na danes pobeljenem zelenem polju razvedrijo ali tudi nekoliko pojezlj-o — kakoršna bodo pač njihova pričakovanja in igra. Današnji nasprotniki si že lelo in dan niso stali nasproti. Jadran in Sloga imata priliko, da se izkažela pred težjim nasprotnikom, Hermes in zla Rt i Ilirija pa naj prednjačit-a z lepo in koristno igro. Pnediekem ne bo, vstopnina pa je nizka.
Naši akademiki gredo vSt.Moritz
K a posredovanje pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda, da bi naklonilo primarno podporo /a udeležim Jugoslovans-kih iikadomlkov-smiičarjov na svetovnem akademskimi prvenstvu v St. Mor i trn. Jo predsednik JASO prejel brzojavko, s katero se mu naznanja, da je g. minister dr. Auer odobril podporo petnajst tisoč, dinarjev in s tem omogočil udeležbo akademikov na tekmah v St. Morltzu.
si ie osvojil priznani prvak C Prašek (T. K. S Jeseni e) / -	^
na smučeh in z robniki 'CIJFt.R
Zanimajte se za Ia izdelek in pišite po etnik smuči. vcz< in r bnikov. — — — ^
Zakon o športu dobimo. Kakor doznavaino, je na konferenci zastopnikov nogometnega športa. ki je bila v ministrstvu za telesno vzgojo naroda, izjavil minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Auer, da bo v najkrajšem času izšel zakon o športu.
Službene objave L juhi junake podzvezt JS7.Z. (U seje upravnega odbora januarja.) TKI) Ateni se p«>-daljša termin -/.a določitev nauicstnicc gdčne Jelončeve v podzviv.ni »pravd do 14. januarja. Na znanje se vzame dopis Ilirije, s katerim sporoča predloge za termine lahkoatlet-skib državnih prvenstev družin in poedmk, ler -/.a siste-m tahkoatletskegn državnega prvenstva družin. Pnjdlogi se pošljejo 7.v67.1. Na prošnjo Ilirije so obnovi izstopanje v zadevi propagandne lek,me Ilirija —Ptuj SO. septembra v Slovenskih Konjicah, zaradi katere je kom is a HJ a t neupravičeno kaznoval Ilirijo. V 7,vcz.i s tem so naprosi zvezno upravo 741 originalno sodniško poročilo o tej tekmi. Proti .zveznemu sodniku g. Zupanu Josipu se uvede kanonsko postopanje - takojšnjim suspeii7,oui zaradi zn.lržnvanjn sodniških poročil in taks. OtKMioni se navedeni poziva, da islds najkasneje tri dni po objavi tega poziva sodniška porodila ln takso od tekem: Varšava- Jesenice in Gorenje —Ilirija. Siv Ilirijo se obremeni za prijavnim1 tekem: Ilirija—Gorenjec in dve tekmi Ilirija—Ptuj 30. septembra z 7,ne.s.kom Din 3(1. — Tajnik:
Predavanje SPD. Zanimivo #kiioptičao predavanje o Olimpu, najvišji gori Grčije, in drugih zanimivostih bo imei v torek, 8. januarja ob 30 v dvoran) TVinvskn zbornice g. dr. A. Brilej. O predavanju biuub še podrobneje poročali.
SK Slovan. Boksarska sekeija. Zaradi bližajočih se propagandnih na.st.opov katerih prvi bo že srci i januarja, se pozivajo vsi atleti sekcijo, do se redno udeležujejo treningov, ki so zopet vsak ivonedaljek, srčki in petek v telovadnici na Ledini. Treningi! prične točno ob AJ). Kor bo nastopilo le šest do osom parov, je v iutero.su atletov samih, da vztrajno trenirajo, d« pridobe na tehniki in vztrajnosti. — Gg. Štnue in Itoš, ki sta pred leli trenirala pri Slovanu, se miprnAatn, (ta »e čini prej javita pri treningu.
VBEMBNSKO POROČILO 7. dne 5. januarj*:
Rateče-Planica (4. januarja): —7. Množi. Tamar
30 oni, Peč-Petelinjek (VI cm, pršič. Smuka prav dobra.
Pokljuka (4. januarja): —ti, sneži, prfiič, mirno, na 'J<l cm trde piv Juge 10 cm pr-šič«. Smuka zelo dobra. SkakalnioR uporabna.
Jezernko (8. januarja): —1, oblačno, snegu W *ra, arež. Smuku dobra.
Koča na I oglu (S. januarja): —5, oblačno, sneži, sneg suh.
Kranjska f/nra (.V Januarja): Zapadlo Som snega, vreme jasno, v planinah oblačno.
Illrd (Putnik, 5. januarja): Sjiega 6 ein, barometer pnda.
Platiinuki dum na Mrzlici (5. januarja): —-fl, zelo oblačno, riebo zakidano, drobno med o suh sntsr.
Knfce (S. januarja): —10. u" trdi podlagi Som pr-ijčn. Smuku idealna.
Itll>nira na Pohorju (5. Januarja): —S. snega 30 om.
Smuka dobro.	JZSZ.
★
Hu W bi radi imeli Nurmija -a trenerju. Rimi so sc obrniti lia Nuruiija ler še nekatere druge finske lalikoa'letske zvezde, ila bi prišli trenirat piske ailele tekom lelošnji-ua leta Namen Hiikov je Ia. da hi ti trenerji po vovjpi ruskih ine-lih prirftiali razne tečaje ter bi na Ia način litvoibali čim večje Alevllo ruskih športnikov. Kakor se do/.unva, je Niinni odklonil po-illldho, čeA, da je že amaterski trener domačih atletov, lu ludi OUK.umnvo Otiiaiiii uovaidimicuv je (jriuakuv«ua.
E«
etra
O
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko-
Seta vlojek
varuje Vaše noge, čevlje in nogavice, poceni je in — domač izdelek!
Bolniška strežnica
tudi maserka, gre k bolnikom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 183. a)
Vajenec
se sprejme. - Vrtnarstvo Ranner Konrad, Dalmatinska ul. 7, Maribor, (v)

Entlarica in .šivilja prvovrstna kuharica
ajena pospravljanja, gre za restavracij se	j.
— LMniraip na	, ,	,. , -
me takoi ah s 15. |anuar-jem. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva 7. (b)
za sobarico. Najraje na Gorenjsko. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 175. a)
Izučena šivilja
išče mesta pri dobri šivilji. Gre eno leto samo za hrano in stanovanje ali po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 134._(a)
Uradnik-bilancist
zanesljiv, z večletno prakso, išče namestitve. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Knjigovodja« št. 132.
Trgovska pomočnica
želi službo, najraje v Celju ali bližini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št.
131._ (a)
Uradnica
zmožna vseh pisarniških poslov, stenografije, strojepisja, slov -hrv.-nemške korespondence, z večletno prakso, išče nameščenja. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Popolnoma samo-stojna« št. 118._(a)
Dekle
išče službo kjerkoli, najraje v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 94.__(a)
Dekle
srednjih let, vajena nekoliko kuhe, išče mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 95._(a)
Mizarski pomočnik
z dobrimi spričevali — bi rad nastopil službo. -Ponudbe upravi »Slov.« ood »Priden« št. 76. (a)
Ekonom
T. večletno prakso - išče mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Praktičen« št. 57.	(a)
Čevljarski pomočnik
15£e službo. Gre tudi za slugo. - Henrik Potočan, Zg. Grušovlje, Prihova pri Konjicah.	(a)
Preč. dukovnikom
se priporoča mirna, poštena gospodinja srednjih let. Nastopi takoj. Na plačo se ne ozira. - Ponudbe: Anica, Marijani-šče, Gregorčičeva št. 18, Maribor.	(a)
Organ ist in krojač
Išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 56.
mm\
Učenko
spre|memo takoj v trgovino i. ročnimi deli. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 136.	(v)
Učenca
poštenih staršev, dobrega računarja takoj sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiš!. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Trgovina
Šoferja
treznega in zanesljivega, za trgovsko potovanje -išče za takoj tvrdka Kri-sper, galanterija Osebne predstave v ponedeljek od 9—10 v trgovini, Mestni trg 26.	b)
Fanta
15—18 letnega spretmem k živini. Miha Anžič, Do-brunje 57, Sp. Hrušica. b
Potnike, zastopnike
solidne in agilne sprejmemo radi povečanja obrata. Pismene prošnje z navedbo osebnih podatkov in referenc na: KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.	b
Mizarskega delovodjo
s teoretično praktično izobrazbo sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 157.	(b)
Viničar
ki je vešč nemščine - se sprejme. Potrebnih tudi 6 pomožnih moči. Lahko ima tudi 1 ali 2 lastni kravi. - Pekel 43, Koša-ki pri Mariboru.	(b)
Oficirska Zadruga
išče kroiitelje in pomočnike, zmožne tudi mornariških uniform. - Nudi jim brezplačen tečaj krojenja. - J. Hošek, kroina dvorana, Karlovac, Primorska II. a.	(b)
Služba organista
se odda. Plača 600 Din mesečno in štolnina. — Prošnje - samo pismene -sprejema do 31, t. m župnijski urad v Dobil, pošta Dob pri Domžalah.
Dobro kuhar<co
ki bi opravljala tudi ostala hišna dela — sprejme družina brez otrok. Plača dobra. Pismene ponudbe s sliko je poslati na Dr. Nikola Petrovič, zdravnik, Kolarčeva 1, Beograd._ (b)
Zastopnike
(poverjenike) za vse občine sreza Gornji grad -išče proti dobri proviziji za takoj stara in dobro upeljana registrovana pomožna blagajna. Ponudbe pod »Dober zaslužek« št. 8 na podružnico »Slov.« v Celju. _(b)
Potnika
mlajšega, agilnega. pro-provizijskega, po možnosti vpeljanega pri droge-rijah in specerijah, iščemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. »361-233«
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljub liana Krekov trg 10
Pozor!
Kdos ima knjižice Kmečke in Ljudske posojilnice ljubljanske, dobi lepo vilo in več stavbnih parcel. Več pove Marija Jančar, Sv. Petra cesta, Ljubljana
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. |d| Telefon 38-10
Družabnika (-co)
sprejme zelo rentabilno, veliko podjetje. Soudeležba predpogoj. Potreben kapital 150.000 do 200.000 Din. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zelo rentabilno« št. 72.	(d)
12.000 Din posojila
išče na vknjižbo na pet-stanovanjsko hišo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 115. (d)
Vložne knjižice
Zadružne gospodar, banke, oziroma dobroimetja pri njej do 100.000 Din -kupim. Višino vloge in ceno sporočiti na mariborsko podružnico »SI.« pod šifro »Takoj gotovina« št. 214.	(d)
Hran, knjižice
z večjimi zneski dobrih ljubljanskih zavodov kupim za popolno vrednost na obroke. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Točni obroki 168«, d
Franilno knii?ico
Zadružne gospodar, banke v Ljubljani za 300 do 400 000 Din — prodam najboljšemu ponudniku. -Ponudbe upravi »Slov « pod »Banka« št 237. (d)
Širite »Slovenca« I
Enosobno stanovanje
z vrtom se odda v Zele-
ni jami, Ljubljanska 57. Vprašati hišnika.
Stanovanje
v vili, visokopritlično, obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice, zaprtega balkona in priti-klin ter souporabo vrta, oddam 1. februarja ali pozneje mirni stranki. -Najemnina samo 800 Din Izredna prilika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 202._202
Trisobno stanovanje
komfortno, se poceni odda s febr ali pozneje. — Vprašati: Tvrševa št 97, pekarna Jerko.	(č)
Sfanovanje
pritlično, enosobno, v Slomškovi 1. Štirisobno dvoriščno stanovanje, v I. nadstropju, katero se lahko deli na dve stanovanji. Lokal v Tavčarjevi ulici — se odda vse s 1. februarjem. Več pri kamnoseštvu Vodnik, poleg glavnega kolodvora, č
Sostanovalko
ki ima svojo posteljo in je zaposlena - sprejmem za majhno odškodnino. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 232.	(s)
Opremljeno sobo
oddam takoj solidnemu gospodu. Jegličeva ul. 9.
Prazno sobo
manzardno, poseben vhod, v vili, blizu banovine — takoi oddam. Naslov v upravi »Slov.« št. 100. s
injRPTOTFBf
IŠČEJO: Delavnico
veliko, svetlo, za pletilstvo iščem. Ponudbe pod »Delavnica 176« na upr. »Slovenca«.	(m)
Stanovanje
in delavnico vzamem v najem (tudi vso hišo) za marec aH takoj. - Alojz Zidan, kolar, Mengeš, (m
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna številka stane 1 Din.
Leto 7.	Maribor, 6. januarja 1935.	štev. 1.
"'^nscrrr-vp?^ ^^m^rsm^.rmmmnr''
Ti T n: HI'
...................................... B
Izhaja vsak petek. — Cena: celoletno 24 Din, polletno 12 Din, mesečno 2 Din. Inozemstvo 48 Din I Uredništvo: Maribor, stolno župnišče. — Uprava: Marihor, Koroška cesta 5. — Ček. rač. 15237.B
VSEBINA 1. ŠTEVILKE:
Čitateljem »NEDELJE« — besede prevzv. knezoškoia dr. Ivana Tomažiča. — Evangelij — Čemu nedelja? — Kaj pravite k temu, da nekateri slovenski listi tako napadajo papeža? — Kat. akcija: delo za mesec januar — Kristus in delovno ljudstvo — Slomšek govori — Oznanila — Razgled po kat. svetu — Za našo deco — Za šalo in za res — Roman; Čudež, čudež (filmski roman)
Odpovejte se tedensko samo eni zemlji, pa imate vse leto »Nedeljo«!
z usnjem« št. 143.
Dekle
gospodinjo, snažno, redoljubno, mirno in pošteno z znanjem šivanja — išče trgovska družina 3 oseb Naslov v upravi »Slov.«
(v) pod št. 208.
(b)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeliavo. vodstvo, reviziie iu stalno nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kredi tov. likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiio-nirani komerciialnt pisarni Loize Zaic. sodni zadr revizor in zapriseženi knjigovodski strokovntak — Ljubljana Gledališka ulica št 7/1.	Idi
Posojila
na hranilne knjižice da-iemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov
Pučka štediona Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka.
Jurist
išče premožnejšo nevesto zaradi osamosvojitve. — Lahko tudi z dežele. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Advokat« št 123.	(ž)
Posestnik in obrtnik
srednjih let, v Ljubljani, poroči takoj dobro go-•soodmio s primerno doto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Januar 100« 207. (ž)
Družabnika-co
vabimo k sodelovanju v upeljano stavb podjetje z malim kapitalom. Po-»-AO]§« oABJdn bu aqpnu
pod »Podjetje 167«. (d)
Davčne prijave
pritožbe, nasvete, informacije - daje: »Davčna poslovalnica«, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7-II. (d
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J če-hovo šoter šolo oa Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošhe na zahtevo prospekt za-stoni	(u)
English Lessons
Učiteljica Angležinja - z večletno uspešno prakso v poučevanju angleščine, odda še nekaj ur. Dvora-kova 3-III, hiša Tonnies.
ODDAJO: Stanovanje
majhno, ali zelo udobno, oddam — dobro situirani stranki. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Mirno 179«.
Osnovano leta 1903
Mestna delniška hranilnica
Daruvar-Zagreb
Kolo za varčevanje in kredit (Ig. člane VI. kola pozivamo, da pošljejo pravočasno hranilnici svoje knjižice radi izplačila, ki zapadejo v letu 1935. Vpis v XI. kolo in zajamčeno slednjo potom polnomočnih zastopnikov ali direktno. Uradniška posojila brez jamstva.
Stanovanje
oddam. Gunclje št. 32, Št Vid pri Ljubljani, (č)
Dvosobno stanovanje
in opremljeno sobo oddam. Vodmat, Društvena ul. 28.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami za 2—3 odrasle oddam. Vercvyškova 34, Šiška.	(č)
Sobo in kuhinjo
takoj oddamo. Ljubljana VII., podaljšek Verovško-ve c. št. 51 (čez progo).
Dvosobno stanovanje
v I. nadstr., ves komfort, na Dunajski cesti poleg »Produkta« ter pritlično z lokalom istotam oddam. Vprašati: Figar, Vošnja-kova 6.	(č)
Dvosobno stanovanje
s predsobo in pritiklinami oddamo 1 februarja 1935 v domu v Št. Vidu nad Ljubljano.	(i)
Stanovanje
v pritličju, 5 prostorov, elektrika, pol ure od mesta oddam takoj za 200 Din. Naslov v upravi »SI.« pod št. 119.	i
ODDAJO: Lokal
v sredi mesta, na zelo prometni točki, pripraven za vsako obrt se odda takoj ali 1. februarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 184.	(n)
Gostilniški lokal
na Bleiweisovi c. 15 - se odda takoj v najem. — Vprašati pri hišniku, (n)
Štirisobno stanovanje
takoj oddam. Dolenjska cesta 33.	(j)
Blizu banske palače
oddam manzardno sobo s kuhinjo in plinom, najraje učiteljici ali uradnici. Pogoj: snažnost in mir. Naslov v upr. »SI.« pod št. 111.	(4)
Trisobno stanovanje
z balkonom, kuhinjo in pritiklinami, v vili v mestu, oddam s 1. februarjem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 209.	(č)
Sobo
oddam. Na željo z oskrbo. Maribor, Steina uL i-i, jsj ska cesta 42.
Mlekarna
dobroidoča, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 165._(n)
Lokal
za gostilno in trgovino ter stanovanje na prometni cesti v okolici Ljubliane, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 138_(n)
Išče se
zanesljiva oseba, ki bi vzela v najem pekarno v hiši in stanovanje v Senovem pri Rajhenburgu. Več se izve pri Antonu Mlakarju, Hudobrezje, pošta Studenec pri Sevnici.	(m)
Žaga in mlin
na lepem in prometnem kraju, se da takoj v najem, oboie skupaj ali posamezno. Naslov v upr »Slov.« pod »Ugodna prilika« št. 106.	(n)
I!
Din 45
88
plačate za robnike in montažo, ako ste kupili
pri nas. — Zahievajte cenik
A.<iO&£€ d.* o z., Lubljsna
poleg nebotičnika
tJruucn oglu s v »jiiopvncu nosestvo ti hitro proda; če it ne z gotovim denarjem nai kunca ti s kniiiim da
Dijaka sprejmem
Vsa oskrba, krščanska vzgoja. Sernčeva štev. 5, Krčevina, Maribor. (D)
I
Auto-mofor
i
Potniški avto
znamke Ford, naprodaj. Cena zelo ugodna. — Na ogled pri Vincek, Celovit]
Parcelo
968 kv m prodam ali zamenjam za manjšo. Suh teren, solnčna lega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Elektrika in vodo- i vod« št. 50._(p) '
Dvodružmsko vilo
z dobro vpeljano mesarijo v bližini Ljubliane oddam (velik vrt). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna hipoteka 189«.
Gostilniško posestvo
z dvema hišama, v bližini Maribora, tik cerkve — naprodaj. Potreben kapital 50.000 Din. Prebev-šek, Maribor, Koroščeva št. 2-1. (p)
Stavbno parcelo
550 m2, blizu tramvaja -prodam. Vprašati: Drav-lje št. 30.	(p)
Stanovanjsko hišo
v Mariboru poceni prodam — tudi za hranilne knjižice Sp. Štajerske, in posojilnice Narodni dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 194.	(p)
Enodružinsko hišo
visokopritlično, na Kar-lovski cesti 5, prodani za gotovino ali knjižice dobrih ljubljanskih denarnih zavodov.	(p)
14 posestev
naprodaj od 10.000 do 60.000 Din. Poizve se pri Franc Srebot, Sv. Križ pri Litiji.	(p)
Nova hiša
z vsem komfortom naprodaj na prometnem kraju v Ljubljani, z trgovsko in gostilniško konce-cijo, z vsem inventarjem in majhno hipoteko Mest. hranilnice, z ' davčnimi olajšavami. Cena 295.000 Din - plačljivo deloma z knjižico Oddam jo event. tudi v najem proti kavciji. Naslov v upravi »SI.« pod št. 177.	p)
Parcelo
ugodno prodam. F. Zano-škar, Ljubljana, Tržaška c. 17.	p
Majhno hišo
z nekaj zemlje - kupim. Prednost okolica Ljubljane, Gorenjsko. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 58. (p)
Kdo mi napravi
enostanovanjsko hišo? -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Enostanovanjska« št. 54.	(p)
Hišo in parcelo
2—3 družinsko - kupim v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 112. (p)
V Kotredežu
pri Zagorju prodam 6 oralov lepega gozda na hranilne knjižice. Pojasnila daje Josip Cilenšek, Laško.	(p)
Petstanovanjsko hišo
10 minut od tramvaja, letni donos 16.000 Din -prodam za 145.000 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 114.	(p)
Majhno posestvo
z zidano hišo, vrtom in njivo, v Petrovčah št. 70,
5 minut o-d postaje — se proda. Pripravno za dve osebi ali kvečjemu za tri. Cena 23 000 Din v gotovini in 5000 Din v hipotekah. Vselitev možna s 1. marcem. Naslov v no-i družnici »Slov.« v Celju.
Zaščita
reg. zad. z o. z. v Ljub-jani, Masarykova c. 14-11
posreduje za svoje člane
med upniki in dolžniki vseh stanov
daje pojasnila, navodila in nasvete ter urejuje najceneje zadeve gospodarsko-finančnega značaja, kmet-ske zaščite, davkov itd.
Boljša gospa
v gmotnem položaju, odda svojega čvrstega, čednega, šest mesecev starega fantka. .Cenj. ponudbe prosi na upravo »Slov.« pod šifro »V dobre roke« št. 239.	(r)
Grd nos, fSž
nje 1 — Z aparatom ..Orthodor" zanesljivo popravile zakrivljen, debel, širok, dolg, sedlast, top, gomoljust nos itd. in daste obrazu tako lep in pleme-nit izraz. »Ortho.ior« se da precizno prilagoditi vsaki obliki in velikosti nosu dame, gospoda in otrok. Ihn HO-—. Rdečico nosu in oi raza odpravite danes lako enostavno in zanesl u vo s speti iulno kremo za pobledenje „A" Din 50"-Originaie Sehroder Sclienlce razpošilja ..Oiuiiia", oddelek .10, Zagreb. Gnnd\ilii"eva S/I. Poštnina pri plac-iln v naprej Din 7'-. po povzetju Din 14"-. Zahtevajte brazda no ilustrirani cenik'
Ksn nle sukT>'iče od Din 420' do ".Ril.—
m
HBriiifa ftvuf
UOUil < p I
Fr Zaitokar
Menge« 41.
Modroce
posteljne mreže železne zložliive postelie atoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naireneif
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Ugodni nakup mnrcUe trave žime evilha ca modroce in hlai»n r» prevleke pohištva.
c
V oglasnem oddelku
»Slovenca«
dvignite sledeča pisma!
Bodočnost, Mirno, Pen-sion 44, Pošten, Poštena, Kadin, Sreča v novem letu, Stroj, Šivilju 80, Točen plačnik, Tvrdka in Zdrava.	(o)

Trgovsko opremo
špecerijsko in manufak-turno, v dobrem staniu, kupim. Ponudbe podruž Slov.« v Celiu._I«)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Električni števec
star, dober, takoj kupim. Cena do 150 Din. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 154.	(k)
Fin kovčeg-gramofon
zamenjam za harmoniko. Ponudbe upravi -Slov.« pod Prvovrsten št. 53.
R Warl>ineft
najntnvojfu tvornimi klavirjev
Liubliuna
Gregorčičeva ul. 5 l.
Prodaja inozemskih in
lastnih iidelkov Strokovnjaška popravila
in uglaševanie Najcenejša i/po-iojcvalnica Obročna odplačevanja
Premoč drva. koks
prodaio Vinln Podobnik. ržaSka cesltt He» '6 Teleton 33-13
Evropski harmonij
vrsti glasov, in dobro ohranjen pianino kupimo. Ponudbo poslati upravi Slovenca« pod ^Harmonij 187«.	_(g)
platin
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Atinerija zlata. Oroznova ul. 8.
Žensko kolo
dobro ohranjeno, kupim, /.aložnik, Notr, Gorice 7, 3rezovica.	(k)
Vsakovrstno
ZldfO kupuje
po naivišjib eenab CERNE, nivelir. Liubhana Wolfova uliea št. 3.
Kupimo rabljene stroje:
1 izsredno stiskalnico 800 do 1200 kg (Exzenter presso), t robilni stroj [Hordel-Sicken Muschine) t univerzalni obrezoval no-zgibalni stroj (Abkant alzmaschine), 1 stroj za krožno rezanje (Rund nasehine), t križne škar ie (Kreisschcere). — Po nudbe z navedbo teže slike je poslati na Brača Fišer. Bačka Topola, (k t
Gramofon
»His Maisters Voice« — še skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 204.	g)
\mm
Radio
4 cevni, baterijski, dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« po »Ugodno 205«. i)
prvovrstna, ima stalno ■na zalogi po zmernih cenah
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dražba
raznih nepremičnin, med | njimi gramofon s 25 ploščami se vrši 8. jun. 1933 ob 15 popoldne v Mostah, Zvezna ulica 2t-L (I)
Stročji fižol
v slanici po 3 Din. Sever
& Komp., Ljubljana, snosvetska cesta 5.
Godi
VATA
v tablab in za odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEiTER
Maribor
A D C
vodi,
ker vsak,kdor kupuje in prodaja vsakovrstne dobro ohranjene predmete.
]e prepričan, do
se ugodna kupčija doseže
edino
pri
am Ljubljana,
Medvedova c. 8
poleg gor. kolodvora Telefon 24-44
m
popolnoma sumostojnega popravljanju evronskth in ameriuanskih radio-aparatov, iAče vodilna radio-trgovina v Zagrebu Pismene ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval je poslati na
INTERREKLAM d. d.
Zagreb, Masarykova 28 j
pod štev 418-29 BBffBMIMMiMMiniiHH
Boljši radio
z akumulatorjem na baterijo kupim. Bradač, Gasilska 8.	(i)
Pumparce
površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskeriu. Sv. Petra cesta 14,__11)
Zdrav, odbran
krompir
oddaja dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
tvrdka A. VOLK,
Ljubljana,
Resljeva cesta št. 24
Skobelniki
po 400 Din. Mušič Franc,
Akumulator 110 w
s kompletno stikalno ploščo prodam. Pollak Lui-gia, Ljubljana, Sv. Petra c. 68.	(1)
Oranžni drevešček
visok 160, širok 120 cm, naprodaj. Tovarniška 4, Zelena jama.	(1)
mizar, Mengeš.
Spalnice
moderne, orehove hore nine ter pleskane v najnovejši imitaciji —• ter kuhinjske oprave, priporoča najceneje Andlovic, Komenskega ul. 34. š)
Spalnico
Sperano (javorjeva imitacija), poceni prodam. Bi-'.enc I„ Gosposka ul. 10.
Dve novi spalnici
oolitirani, iz trdega lesa, .irodam po 2600 Din. — Mizar Cvetko Kladnik — Mokronog.	(š)
Novo jedilnico
in kuhinjsko opravo, pro-iam. Cena nizka. Kranj št. 123.	(š)
Muzika
prodaja prvovrstne inozemske klavirie in piani-ne. Popravlja in uglašuie strokovnjaško, naiceneje. Izposojuie in prodaja tudi jreigrane instrumente. — Ljubljana, Knailjeva ul. 4.
Tvornica harmonijev
•n glasovirjev - Ivan Ha,-:in, Domžale - dobavlja harmonije od 2000, planine od 10.000 Din - tudi na obroke. Zahtevajte cenik. _(g)
2 partiji instrumentov
no pihalo, dobro ohranjeni, naprodaj. Hvaletič, kapel,, Opatovina 33, Zagreb.	(s)
Telefon 3934
PREMOG - DRVA KARBOPAKETE
SLOVSA
Kolezijska uliea 19 Harcar kanarčke
I BU 3UBA0?jljp0 '3UAa>{0)SI3 božični razstavi, samce in samice proda Bitenc Jože, Karlovska cesta 9-II, Ljubljana.	(1)
izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega peria 220. 300 iu 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
MEINEI?HER0LDm|
2 AL .TOVARNE GLASBIL
102.
Suhe deske
I za mizarje, orehove, hrastove, bukove, črešnieve, javorjeve, jesenove in | brestove - nudimo po zmerni ceni.
Bukove frize
ob 5 do 8 c/m široke, od 130 do 50 c/m dolge, 50 m1,
Hrastove letve
I 27 x 27 m/m, 27 x 40 m/m, I 27 x 50 m/m, dolge 1 do 2 metra.
Odpadke od žage
I bukove in hrastove, suhe, I povezane v snope, po 10 par kg — nudi »Zora«, Črnomelj.
r
sočnate, sladke - imB že na zalogi
Gospodarska zveza
v Ljubljeni
Ce avto svo/ stari oruau/tit aC motorja bi znebil se rad hri kuoctv ti mnogo prižem •\lnuenref naimnnlš' instrai
Javna dražba
[ najdenih predmetov se bo vršila 9. t. m. ob 9 na ljubljanskeg glavnem kolodvoru.	(1)
Loden
za smučarje in lovce
nudi ugodno
OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
v hiši Gospodarske zveze Ljubljana, Tyrševa c. 29 Do preklica prodaja mo manufakturo tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze
Odi Milili
Bohinj
Vam želi srečno in veselo Novo leto!
Tiha iu mirnn Bohinjska dolina, obdnnn s -nežnimi vrhovi svojih gora. Vas \nbi v svoje domovanje med te divje stene Zlutorogovega kraljestva!
Nudi Vain kot nernzdrnženii celota smučarjem, planincem in izletnikom svoj veliki tabor udobnih domov in planinskih postojank.
S v o j u zavetišča V n m nudijo in žele srečno novo leto:
Hotel »Triglav« v Boh. Bistrici, hotel »Murkcž« v Boh. Bistrici, restavracija Ivan Mencinger, restavracija Kati Ravhckar. — Gostilničarji v Bohinjski Bistrici: Franc Mavrič, Mijo Grohotek, Marija Ravnik, Franc Ogrin, Valentin Arli iu Franc Vrli.
Srečno Novo leto Vam žele dalje: trgovina G. Budkovič in izdelovatelj -Triglu\ smuči Jakob Rozman v Boh. Bistrici, gostilna Rudolf kokolj, kamenje, Ivnu Pristave«', Polje, Gušperin Marija, Stara Fužina, Gašperin Jože, Stara Fužina. Penz.iona Ribič iti »Triglav« \ Stari Fužini ter gostilničarji: Ivan Iloduik, Ela Zupane in Murija Hodnik v Srednji vosi.
Pravljično lepoto Vam nudi Črtomirovo kraljestvo s svojim biserom Bohinjskim jezerom in iz cerkvice sv. Janeza je po jezerski gladini odjeknil glus zvona, odmevajoč od divjih sten pa vse tja do Savice.
Zelee srečo v novem letu. Vas toni pozdravijo nova domovanja: starodavni hotel sv. Janeza in novo zgrajeni, najmodernejše opremljeni hotel »Bellevuc«. Hotel »Bcllevuc je /.rasel letošnje leto na idealno lepem krajn, v sredi gozda, tik za sv. Janezom In je last ge. Marice Jernjeve.
Gostilne Ivane Logarjeve in Franca Resmanu na Ribičevem lazu. Na sredini obale jezera znani hotel sv. Duh, v ukanci pa hotel Zlatorog, in sedaj odprta restavracija Bogatin«, last Anice Sturctove, pri Savici pa buftet Janka Dobravca.
Smučarji! Planinci!
Tja gori, v objem Triglavskih planin, v venec spletenih snežnih poljan, ohdnnih z. divjimi vrhovi snežnikov, Vas vabi božanstvenu zima.
Tam od črne prsti do očaka Triglava Vas čakajo mirna planinska domovanja.
Voglu Vas vnuču in od podružnice
Slovenskega planinskega društvu Bohinj.
Govnač in Kraj planina pozdravljena! kdor ju pozna, ju ne bo pozabil nikdar! Kako bajno je pri Vas iu kmalu nasvldenje, kajti toži se nam po vajinem planinskem jioljubu!
Po lepi Koinni pridrčiš do Sedmerih jezer, kjer te koča S. P. D. vljudno pogosti. In kdo ne pozna divne Hribnrice, preko katere prideš lahkega srca vnsovat prav v okrilje Triglavu iu se odpočit v Aleksandrov dom in Kredarico?
Pred Vami se razliva Velopolska dolina, kjer stoji Vodnikova koča.
Uskovnica, novo kraljestvo smučarstvo, poznana vsem prijateljem Triglava, Vam tudi nudi z belo mano poginjeno planino. Tam stoji novo dograjeni doni Ele ZupanČeve. Z Uskovnice pohitiš j>o širnih gozdovih Rudnega polja v planino Gorelek, kjer ponosno kraljuje mogočni doni Smučarskega kluba Ljubljane. Od tam nimaš daleč do Koprivniku in Gorjuš, kjer je skromni, a prijuzni doni Slalom kluba "4.
Vse tozadevne informacije daje Smučarski klub Bohinj.
Srečno Novo leto Vnm želijo vsi Bohinjci!
Tam od črne prsti do očaka Triglava Vas čakajo mirna planinska t Malnarjcva in Orožnovn koča Vas pričakujeta! Prijazni Doni Skalašev na vabi! Preko Podrte gore pohitite po mehkem snegu v najlepšo dolino Govn tod čez križ v dolino Kraj planine, kjer Vam je nn razpolago prijazni dom
Smučarski klub „Bohinj"
Ta oglas je bil naročen in pravočasno postavljen xu novoletno izdajo ca , pa je po nel jubi pomoli ostal neuvrščen.
S/onen
Ženski šivalni stroj
in cilinderico	>Singer«,
dobro ohranjen	- ugodno
proda Erjavec,	Celovška
cesta 56-1.	(1)
Priložnosten nakup
60 rabljenih šivalnih strojev vseh vrst od 300 Din naprej in ogromno število vsakovrstnih drugih predmetov, ki večkrnt odgovarjajo novim — pri
»PROMET Napoleonov trg 7
nasproti križanske cerkve
Ne zamudite prilike!
Samo še par dni znatno znižane cene radi selitve. M. Mahkota, Sp. Šiška, Celovška cesta 44. (1)
Kuhinjsko kredenco
veliko, moderno, belo lakirano, prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v upravi »Slov. pod št. 210. (1)
Lesena lopa
pripravna za shrambo voz ali avtomobilov, 16 x 5 m takoj ugodno naprodaj. -Garaža >Express«, Vegova št. 8.	(1)
Seno
zdravo, suho, prešano, v balah - proda L. Noušak, Bos. Dubica.	(I)
Štedilnik
za vzidati, dve plošči po 21", v najboljšem stanju, poceni naprodaj. Trnovski pristan 32.	(1)
Smuči in sanke
kompletne - kupite najceneje pri izdelovalcu Fajfarju, Ljubljana, Trnovska ul. 25, telefon 34-10.
Nudim
garantirano zdravo, dobro svinjsko sušeno meso, prednje in zadnje šunke, vratine, rebra, mešano za ceno 9.50 Din kg, zaboj franko Bačka, plačljivo s povzetjem. Za zdravo blago garantirani z veterinarskim uverenjem. Dobavlja prvorazredno mast, slanino, plemenite sladke in gulaž paprike, moko, koruzo itd. Kupujem drva za kurjavo, rabljene vreče. - Marcel Steiner, komisijonar, Sombor. (1)
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudile ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske.	(1)
Pitna jajca
in z mlekom pitane štajerske kopune ima naprodaj Misijonišče Grob-Ije, p. Domžale.	(1)
NAČELSTVO MESTNE DELAVSKE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI
f a z p i s u 1 e oddajo najema gostilne v svojem novem okrevališču na Posavcu pri Otočah, eventu-slno celotno upravo okrevališča. — Razpisni pogoji In vsa ostala pojasnila se dobijo v pisarni Mestne delavske zavarovalnice na mestnem poglavarstvu / Ljubljani, Mestni trg 27-111., soba štev. 51, od 'števšeiia 8. ian. 1935 dalje. — Ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazili, je vložiti najkasneje do 13. ianuarja 1935.
Globoko znižane cene
vsem damskim plaščem in sicer:
. od Din 195'—naprej
zimski športni boljši zimski diagonalni .....
inodni pla'oi v temnih barvah . . linejši s kožuhovino otroški od 2 let v velikostih .
od Din 295'— naprej
od Din 395'-od Din 495-
naprej naprej
od Din 90"— naprej
Na zalogi tudi plašči za močnejše dame
Izgotavlja se tudi po naročilu po najnižjih cenah
Velika izbira blaga za plašče
F. I. Goričar,
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29
RAZPIS
Občina Tacen, srez Ljubljana okolica razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. — Šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake šole. — Varščina 5000 Din. — Pravilno kole-kovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini.
Uprava občine Tacen, dne 7. januarja 1935 Predsednik občine: Ivan Medved.
Prevzem
domskega salona!
Spoštovanim gospem ter damam iz Ma ribora in okolice naznanjam, da sem prevzela znani, renomlrani
damski in frizerski salon v Gosposki ulici štev. it,
ki ga je preje vodila pokojna gospa Marija Skrabl.
Uso.jam si ob tej priliki opozoriti cenjene go.spc in dame na to, da sem skozi 8 let delovala v tem salonu ter izrnžarfi prošnjo, da mi dosedanje stranke izkazujejo tisto zaupanje, ki so ga za časa moje prednico.
S solidnostjo ln pozornostjo se bom oddolžila zn zaupanje ter skušala doseči popo) no zadovoljstvo svojih strank.
Z odličnim spoštovanjem HERM1NA DREXLKR
Radijski poslušavci 1
V vašein interesu je. da se naroč to na edino svoje glasilo,
prvi slovenski teilnlk za radiofoiiijo. ilnsilo ul«,. ■■ n»k-i i iKtsluiavtiev, ki siopa v sodmi letnik. Vsaka števili., iistu obnesli 2Š struni, io/. 2» utrnili je uporeilov, ieksjn del pa prinaša komentarje k sporedom in tehtni- -ki branijo interese poHluSuleev in pnntflKHjo t" oblHo-vanju na.se rmlkifouije. I.i.-U ima rubrik,i /film edini prt uns rubriko za irfntilofotiske pb.5 ■ tf>r Je biiftnlo IlUHtninin.
Ugodnosti, ki jih pa nudi ta tednik, ne nudi noben drug naš lisi: Pravico do brezplačnih popravil oz. do znatnih povračil računa pri popravilih radijskega aparata, nadalje zavarovanje za primer smrtne nezgode v znesku 1000 Din (en tisoč) ter pravico do uileleihi-pri nagradnem natečaju zn reševanje ugank, kjer so dobitki Tunjrsrani-barium-clektronko Vse to nudi ta naš tednik za četrtletno naročnino 35 llln in zn polletno naročnino 7H Din. Uprava je v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7-1
Zahtevajte brezplačno številko nn ogled!
»•<»■> > iii iut/ i iiaui Iti, i |-|l|l V- t i
iiilnhii	n.'UM«oi%i i wgi/t,,.i » IA ^
NE BO BREZ TEGA SVOJEGA GLASILA!
Velika
Inventurna prodata
Razne zavese, zastori, gar-dine, prte, garniture, preproge, predposteljniki itd. po izredno nizkih cenah. Samo dohler (raja zaloga.
A. & E. Sli ADERNE
LJUBLJANA
Smučar II! Prvi sneg .ie tu 1 Pri meni čakajo čevlji za smuk Pridite in oglejte si jih!
Prvovrstna
Kvaliteta
Mihael
Peternel
Krakovski nasip 10 Ljubljana
feHsvo>°ate' revmatizma, protina osvobodi«?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje skrivljene roke in noge, trganji-, zbadanjr in ščipanje po raznih delih telesa pa tudi slabost oči so festo posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stop
Nudim Vam
n ju je jo
sredstvo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje
domače zdravljenje s pitjem
Sredstvo je umetno pripavljeno strogo po naravi iz čudovitega zdravilnega v elca ki ga je podarila bolnikom dubra mati narava.
Pišite mi takoj in dobili boste povsem
zastonj poučno razpravo.
Poštno zbiralno mesto:
Ernst PastennJi, Berlin S. D.,
Michaelkirchplatz Nr.13, Abt.H. 303
najboljši Šivalni stroji ,ADLER in .CRITINCR
pokromana kolesa
..GRITZNER"
plctilni stroji
..DIAMANT"
po izredno nizkih cenah
"?d0wprl JOSIP
PETfLINC
LJUDLIANA
blizu Prešernovega spomenika, za vodo
Telefon št. 2913.
Večletna garancija 1
Pouk v umetnem vezenju brezplačen I
Poslovne knjige
za podjetja, obrate in pisarne
kopirne knjigre, registratorje, indekse, pisma in kuverte s firmo, mape, luknjače, spenjače in vse pisarn, potrebščine najugodneje pri
Novi založbi v Ljubljani
Kongresni trg
Velika izbera nalivnih peres.
Tisoče naših zadovoljnih odjemalcev uporablja že več lel samo
IfASAO, POLAtt ln KROIVOS
petroplinske svetilke od 50—3000 sveč. Najenostavnejša postrežba! Cenena poraba!
PETttO-UlX, ZAGREB. RAPlSlNA ULICA 9
Največje skladišče nadomestnih delov za svetilke vseh izdelkov!
PO SMRTNI NA j
Štvaliv atroli od Din 16011 naprej.
OtroSKi vozički od Dn 200'- napre . Dvokolcsa 950' naprei. - »SACHS« motorji od Din 5000" naprej pri
.TRIBUNA" F Batjel, Ljubljana, Karlovška c. 4.
Ceniki frankol	Ceniki franko 1
Konrad Gologranc
MESTNI STA VBENIK V CELJU. Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske,, zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila
V zadn:em ^a-u so bile izplačane zavarovane vsote med drugim tudi po miti sledeč.h članov:
Alešovec Marija, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1,
Bajuk Neža Drašiči pri Metliki,
Braumg Ju iiana, Rddvanje
Cim erc Alojzija Matibor, Smetanova 51.
Dvuršak Martin. Lešje 40
Radi nezgodne smrti izplačana dvojna zavarovana vsota:
Jan Anton Škale, p. Velenje, Jančič Helena, Maribor, Koroška 52, Luktnan Jožefa. Kog.,	Petek Kristina, Vosek 25,
Po očnik R jmund Maribor 1'obrežje. Gubčeva 14. šuštaršič Ana Sav je 43 pri Ljubi ani, Tomazin Franč ška, Mežica 33, Volk Anton Rošpob 213 — i. t. d.
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice' KAR IT AS, Maribor, Orožnova 8.
Lfudska posojilnico
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denai ie pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 Članov-po' sestnikov z vsem svojim premoženjem.
BANKA BARUCH
15. RUE LAFAYETTE
PARIŠ
Telef.: TrinitS 81-74 — Telef.: Trinitf 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064 64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned Dienst, LUKSENBURG: No 5967 LuxHmbnurg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Oskrbite si	Poslužite se
za Vaše leposlovne,	za vezavo revij:
znanstvene	Dom in Svet,
in druge knjige	Mladika,
primerne	Ilustracija,
preproste ali fine	Zena in Dom
trpežne vezave	originalnih platnic
katere Vam nudi	
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne	
j Ljubljana,	Kopitarjeva ulica 6/II.
9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd.
— predliskanje. Velenje monogramov, zaves, perila.
Navaden lin entel vložkov in čipk. — Hitro, fino in pocenit
Matek <$ Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj)
Sodna dražba gostilne in trgovine
V četrtek, dne 17. januarja t. 1. ob pol 9 se bo vršila v sobi št. 16 sreskega sodišča v Ljubljani dražba hiše št. 21 v Udmatu ob Ljubljanici, ki je na prometnem kraju tik tramvajske postaje. V hiši je dobro upeljana trgovina in gostilna. Cenilna vrednost 354.325 Din, najmanjši ponudek 177.162.50 Din, varščina 35.432 Din. — Informacije v pisarni dr. Lokarja, odvetnika v Ljubljajii, Kralja Petra trg št. 2.
Tekma okrog sveta
40
fz ulic in uličic je bilo slišati klicanje drugih prodajavcev, ki 6e je mešalo e hrupom vseli mogočih primernih instrumentov, ki so mogli služiti, da vzbudijo pozornost kupcev.
Toda tudi obrti so se predstavljale. Tu je oznanjal brivec svoj prihod na tak način, da je udarjal ob ogromne glasbene vilice. Svojo pripraivo nosi na jarmu prek ram, in svoje klijente poslužuje v kakem kotu, kjer ravno ni navala, ako ni baš primerne veže v bližini. Brusač oznanja svojo prisotnost 6 trobento, meditem ko tolče starinar na boben. Kleparji, ključavničarji in drugi rokodelci so tolkli s evojiim poklicnim orodjem. Vsak dela hrup in kupci poznajo posebne znake raznih obrtnikov prav dobro.
Mogočni udarci ob gong oznanjajo prihod preroka ali astrologa, ki prorokuje dekletom, da bodo dobila moža, ki dela z ostrim orodjem, kar nudi njihovim sanjam o bodoči zakonski sreči dovolj razmaha. Poročene žene svari pred zahrbtno osebo s črnimi lasmi, ki ee je namenila zrušiti njih že itak trhlo zakonsko srečo. Različne počeske žena in deklet ga ščitijo, da ne pride v neprijetno zmoto kakor naši domači preroki moškega in ženskega spola in ne razklada (»ročeni ženi nepopolnosti njenega bodočega ženina.
Slaščičar 6e priporoča svojim odjeniavcem 6 vreščeči ni zvončkom; prodajavec jee?lv.in s svojo potujočo kuhinjo poje s svojiimii krožniki in skledami nekakšne litanije, in veliko kolo sreče ropota v več ali manj številnih obratih svoje vabHo ()0 ulicah.
Največji — skoraj gasilskemu podobni — trušč, ki gre skozii ušesa, pa uprizarjajo kolesa prikolnic
prodajavcetv vode. Na vsaki strani kolesa visi velik čeber vode, iz katerega dobavljajo vodo na dom tistim, ki stanujejo daleč od kakega vodnjaka.
Ob pisanih in stalno ee menjajoči h podobah, ki so ss ji razgrinjale ob naglii hoji kulija, ee. Ethel niti ni zavedla, da traja vožnja do britskega poslaništva nenavadno dolgo. Prav za prav sii je bila predstavljala, da bo pot mnogo krajša. Tudi se ji je zdelo, da bi moralo biti poslaništvo v tujska četrti, medtem ko je bilo tukaj nedvomno kitajsko mesto.
Toda moralo je biti že prav talko, saj je imel voznik natančen nalog in nedvomno je poanal svojo pot.
Ko sta ravno krenila iz dokaj ozke ulice, je, zagledala pred seboj rekio.
Bila je pokrita z množico manjSih ladij vseh vrst: z džunkami, domačimi čolroiči, s čolni trgovcev in ribičev. Niti cvetnih čolnov ni manjkalo, na katerih se odigrava pekingško nočno življenje. Tudi zdaj niso bili prazni, ob vsakem dnevnem času imajio svoje goste. Pri mizicah na krovu, napol skritih med cvetnimi grmiči i.n vilicami, so sedeli gostje, Kitajci in tujci, katerim so nalivale čedne Kitajke v pisanih oblekah itn s šminkanimi Lili kast ini i obrazki čaj. Vsi gostje so kadili iz pip z majcenimi glavicami na dolgih cevkah, ki so jim jiih po dveh, treh dimih — kolikor jih v najboljšem primeru moreš iz njih potegniti — kitajske lepotice vedno znova polnile.
Pod krovom teh čolnov je bilo videti bolj živahno, zakaj slišati je bilo godbo in prepevanje tenkih, cvilečih glasov, v katere se je kdaj pa kdaj pomešal tožaik, pijam moški glas.
Med temi čolni so švigali sampani in motorni čolni po ilovnato rumeni vodi.
Nenadoma se je rišfka ustavila.
Pred brvjo, ob kateri je ležala elegantna, beilo in zlato pobarvana ter z dvema kajutama opremljena motorna bar k asa.
Kuli je dal z znamenji razumeti, da mora Ethel izstopiti iz riške ter iti na krov motornega čolna.
To jo je presenetilo. Ni si mislila, da se bo mogla voziti tudi po vodii do britskega poslaništva. Zato se je malo obotavljala in bi bila rada kulija vprašala, če ni morda kakšna pomota in če ni morda vstopil v napačno riško. Zal pa ni urnuela niti be-sedeoe kitajski.
Naposled je poskusila z angleščino.
»British Embassy?c je vprašala in spremiljala vprašanje z zgovorno gesto.
»Brihish Embassy, yes, al rightl« je vneto po-kiinal kuli ter pristavil še nekaj po kitajsko, ker je bil po vsem videzu njegov angleški besedni zaklad e te.m izčrpan.
Ni razumela, kaj ji je dopovedoval, toda njegova znamenja, s katerimi je kazal na čoln in da mora stopiti nanj, niso dopuščala nobenega dvoma.
Torej je že moralo biti tako prav.
Menda je bilo težko najti poslaništvo, radi tega so ji poslali riško.
Kulija ni znala vprašati, koliko dobi za vožnjo, zato mu je stilnila v roko pol angleške krone v prepričanju, da mu je plačala vsaj dvojino ceno za pot. Očividna radost na obrazu reveža, kti se je izražala v različnih poklonili, je pričala, da je bila njena domneva pravjiia.
Hipoma je spe! planil v vMiČasto oje svojega vozila ter odhitel z riško v ritmičnem in na 6voje telesne sile točno preračunanem koraku, medlem ko je ona stopila na krov velikega motornega čolna.
Tam so jo nemara že pričakovali.
Na krovu je opazila samo dva moža. Eden je sedel pred motorjem, z obema rokama na krmilu; drugi ji je odprl vrata v kabino na zadnjem koncu ter jo povabil, naj vstopi. Drugih potnikov ni bilo videti. Radi tega je še bolj verjela, da ji je poslalo čoln angleško poslaništvo, zakaj za čoln, ki ga moreš najeti na posodo, je bil vse preveč eleganten.
Tla pod njo so se začela tresti, po čemer je sklepala, da je vozač vključil motor, kakor hitro je stopila na krov. Pogledala je skozi okno in opazila, da gredo jambori džunk milno, da so torej že dospeli v gnečo ladij im da je skušal čoln doseči sredino reke.
Nekoliko iz radovednosti se je ozrla po kajoiti; biila je seveda majhna, pač pa opremljena z izbranim okusom. Široke, mehke blazine ter dragocene svilene blazinice, s katerimi bi bilo za silo mogoče napraviti udobno ležišče, so bile razvrščene ob poševno potekajočih slenaih iz fino poliininega akažu-lesa. Na sredi je bila mize, na nji vrč iz tenkega porcelana, poslikan s kričečimi kitajskimi barvami. V nji je bilo nekaj vej z rumenimi cvetovi in listi, epominjajočimi na lovor. Enaki vrči, tudi iz brona, so stala še po posebnih sitojailcih.
Cvetje je dišalo prijetno, nekoliko sladkobno, kar je že pri vstopu v kajuto izzvailo njeno pozornost. Ta vonj je zbujal voljno prijetno občutje, ki je njene od potovanja še dokaj razdražene živce čudovito pomirjevalo.
Z občutkom imenitne sproščenosti se je zlek-mila na blazine in vzela v roke angleški časopis, ki je bil na mizi poleg vrča.
škoda, da bo pot tako kratka.
Razvila je časopis.
Bile so >Pekimg Da.ily Ne\vs« istega dne.
'iu »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani. Karel Ce6.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Urednik: Viktor Cenčič.