r 7 '-: • • ---■-■........... . /g GLAS SVOBODE. ; _Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!__ iter. 46 _ Chicago, III. 11. ^ecemfea^lOOS, Leto II Slovenska narodna jednota. Na 13. decembra 1903 v Chicago | sklicano prvo glavno zborovanje sc | zaradi nezadostnega števila prijav-! Ijenili Članov, odloži za dva, oziro-1 ma tri mesece. Zborovanje se bol torej vršilo februarja, ali marca me-1 seca. Zanesljivi čas (dan) se bo določil pozneje in pravočasno na-1 znanil v listu "Gl. Sv.", kakor pis-nienoni [>otom vsim delegatom pri- j glašenili društev. Dosihdob ima i pripravljavni odbor vpisanih 400 i članov, kako^ hitro naraste število j teh na orovanje v Chicago in oh enim 1 uradno razglasilo Ustanovitev "slo venske narodne jednote". Somišljeniki Sirom Združenih dr-iavl Delujte z vso vstrajnostjo na pristop društev v slovensko narodno jednoto. Ustanovljate nova društva, kjer še ni mogoče pridobiti celo društvo za to probujeno idejo. Čim več nas' je, tim vspesnejše lx> mo delovali "slovenskemu narodu v korist. Ne vstrašite se eventuehic-ga malega truda in bodite zvesti načelo, da se tiam je treba naprednim Slovencem združiti v močno, nepremagljivo falango, katera ima namen postaviti naše brate-rojake na lastne noge. Vsak naj se drži svojega poklica in naj se ne mesa v stvari, katere ga nič ne brigajo. Lovci na duše naj ostanejo pri svojem, mJ p« pri svojem, to je, da se hočemo sami voditi in sami nadzorovati in čuvati svoje inteft^. Na noge, zavedni rojaki. Ob enim" se poživljajo vsa ona •tara in nova društva, katera so že prijavila svoj pristop na začasni 1 jednotni odbor in tudi ona, katera I se še le ustanovljajo, naj takoj naznanijo pripravi javnemu odboru 1 svoje delegate na prvo glavno zbo- 1 rovanje, katero se bo vršilo v Chi- 1 cagi v Popovičevi dvorani. 587 1 Centre Ave., na vogalu 18. ulice. 1 Stroški zborovanja sc bodo plača- 1 li večinoma iz blagajne društva ' "Slavije", oziroma se istočasno priredi v ta namen veselica. Za začasni pripravljavni odl& ' I "slov. narodne jednote": /•'runt Klobutar. predsednik; 1 .'hiton Mladic, I tajnik; Frank Bahovee, Nagajnik Vsa pisma je adresirati na: Anton Mladi!-o, l. tajnik.i društva "Slavija". 134 \V. u)th Str. ' Chicago, 111. ______ I Odiraj far svojega bližnjega v j svojo korist. 1'____i (Prvo poglavlje farškega nauka.) j Neki Pucel, zastopnik kleveland-»We podelane domovine, nam je nedavno namenil eno zaušnico; seve- J da, revše je tudi drugim po sebi merilo hlače in to mu je doneslo ' malo nad 'potrebo soli. Nesposob- 1 neži naj ostanejo za pečjo. Nikakor c pa nimamo namena i danes malci^ 1 polasati našega Pucel-na, ne to ne, J iharveč ga hočemo direktno Svariti ' pred "farško ljubeznijo do bližnje- * ga". Prav zares, mi mu gotovo ne s privoščimo, da bi podelani domo- 1 vinci napravili ž njim, kakor so na- ; pravili "Amerikinezarji" v Jolietu 1 s svojim nekdanjem zastopnikom 1 gosp. N. I/, zanesljivih virov smo doznali, da se je N. mnogo »trudil 1 za "Amerikinezarja" ali po domače 1 "Amerikanskega Slovenca", da pa * ni mogel napraviti toliko "kšefta", 1 da bi imel od polovice nabrane na-ročnine dovolj za vožnjo in živež, • ni bila njegova krivda. Hudič- je 1 res s tem želodcem, primorani smo ^ mu donašati vedno nove hrane. Tu- r di g. N. ima to smolo. Kar je na- v kolektal, vse je potrosil. Prav nič s se ni^uditi tedaj, da je prišel pod -takimi pogoji do prepričanja, da ' mu s |»tovico naročnine za Ameri- r kinezarji#še za močnik ne preostaje. Po dolgem mučnem trpljenju in sti- N kanju za službo je slednjič vendar- s le našel nekaj pripravnega tu v f Chicagi, od koder sc je pred par 1 dnevi podal po opravkih v Joliet. c "Veliki" Sušteršič (ako je pobratim " glavarja kranjskih mameltikov. Su- f! iteršiča, ovekovečenega pod ime- r nom dr. žlindra, ne vemo I) do - i navši, da ima N. v svoji bližini je i takoj najel nekega Nemaniča, kra-jlja (pa kakšnega I) ameriških Slovencev, kakor sc je neki sam iineno-' j val — pač res, mali človek, mali j Jure, veliki Nemanič, veliki Jure — " j in ga pustil po njein aretirati in ' I vreči v ječo, kakor kakšnega raz-} bojnika. Torej oni, ki imajo "do-"! bra dela" vedno na jeziku, so segli ' j po svobodi svojega- bližnjega in. ga pridržali v ječi, dokler niso dobili ' umazanih $70. Tri dni je moral g. 1 N. vstrajuti v ječi. i>o oopovski mi-1 Ijosti, Imel je Čas premišljevati o 1! minljivosti farške dobrohotnosti. 5 Obrnil sc je za pomoč na-svojega " i brata in ob enim tudi na svoje pri-1 j jatelje-delavce v Chicagi. In baš tisti dan, ko je prejel Sušteršič $100 ml N—a braia in bila s "t eni zadeva ■ poravnana, se je odpeljal v Joliet 1. tudi rojak T., da pomaga svojemu prijatelju v nesreči. Tako sc jjo farški hudobiji narastli skupni stroški do približno $40 — to je u-činil far, božji ( ?) namestnik s svojimi junaki. Razumite dobro, rojaki, far je bil tisti mož, ki je pokazal svoje usmiljeno (?) srce, med tem, ko je šel N—u na |k>moč fant, ki more sam prokleto težko služiti svoj vsakdanji kruh. Menimo, da bo Šušteršičcva "latema" čez Čas šc l>olj svetila, čudili bi se temu gotovo ne.. Uverjeni smo, da se ne bo itašel več tako hitro betjak, ki bi šel-potovati za "Amerikinezarja", še tSicel ne. To je, kar smo hoteli pribiti 1 Ali je to res? Žalostna je resnica, da nas naši "bossi" zraven izkoriščanja, še zasmehujejo. V naslednjem hočemo povedati, kaj mislijo ti visoki lopovi o delavcih. Citatelj, vtisni si v spomin, kako zaničevalno govori o tebi tvoj gospodar. Ti moreš začeti misliti in delovati v svojo ko-1 rist, potem se ne bo več tako govorilo o tebi Kaikor pa živi/ daws tjr. v en dan. je sledeče le resnica : Neki bankir v New Vorku je pisal, nekemu veleiovanufl-ju (fabri-kantu) ter ga vprašal za njegovo mnenje, kaj bo posledica, sedanjih delavskih homatij. Tovarnar je na to ixlgovoril: "Prostovoljni suženj 1)0 dopustil prej, da mu kdo |>otrga verige, katere 'ga vežejo, kakor pa bo delavec vzdignil roko v obrambo svojih pravic. Nekateri njihovih voditeljev kriče in jih skušajo prebuditi. \ sc to je le prazna jie-na Iz tega ne 1*» zrastlO nič dobrega. (ilej kako volijo; fo pojas-mije vse. Delavci hočejo imeti svo- ; je gospodarje, oni nočejo postati svobodni. Vse, kar nam je treba storiti je, da sv prijazno nasmchlja- ; mo enemu, druzt-ga pa bijemo, kolikor in dokler se nam to zljtibi. Oni se smatrajo za llabotncžc. kateri si ne morejo pomagati. Naša dolžnost je, jih v tej veri vzdrža- : ti. Prazni želodec, goli hrbet — to 1 je šiba v naših rokah. Samo to zadostuje, da ostanemo mi njihovi : gospodarji. Zbrani v tajnih sejah, | sicer ropotajo in mrmrajo proti ] nam, drugi dau so pa oni prvi, ka- 1 teri zabavljajo čez svoje voditelje , in oilc. kateri delajo za delavska na- | čela in to celo brezplačno. S kratka : oni so take kukavice, da si še | ne upajo za svojo lastno korist VO- 11 liti. Oni spoznavajo, da so naši sužnji. Pustimo jim to prepriča- ( nje, ker to se nam izplača, Mi bi < bili bedaki, ko bi jih ne izžemavali. Ne bojte se delavcev, oni ne bodo ; nikdar motili naše gospodarstvo, | ker, kjer sc strahopetnost druži z | nevednostjo, tam je zaman pričakovati resnega protivenja proti naši | sili." Nevednost in strahopetnost, da, da, to vzdržuje delavski stan tako nizko doli v družabni vrsti. Farški časniki pa so največji , vzgojevalci teh lastnosti. Sloven- , ski dclavec, ti. ki čitaš te vrste liste, pojdi tji in obliži pete maziljenfm loporom. kateri te smatrajo za pravcato mulo. Amen I • ---—-;— j CEIIOCES varno in hitro poslati denar vBtam domovino, ohm i sezn-nnno nn »OLAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, III. — Vse po- 1 iiljatve po dnevnem kurztL 1 : ; - : Kam plovomo? • Ce listamo po državnih statistikah, ki beležijo žrtve, padle na industrij atnem bojnem polju, tedaj smo uverjeni, da vojna tekom enega leta ne Zahteva toliko žrtev. Po oficijelnih virih "Interstate Commerce Commision" jč bilo v Zicdinjenih državah na železnicah v letu 1899 usmrČen. 6856, ranjen. 40,882 1900 " 7123, " 44,620 1901 " 7865, " 56,330 oseb. Vtreh letih je bilo torej v eni sami stroki 21,844 usmrčeuih in 141,822 ljudi ranjenih. Ako vzamemo statistiko teh treh let za podlago prihodjnih desetih let, tedaj bo le na železnicah tekom desetih let v Združenih državah 72,813 ljudi usmrčenih in 472,740 ranjenih, če se to brezsrčno morite v ljudstva v interesu kapitala, ne omeji potom zakona. Teh groznih številk si niso morebiti izmislili socialisti, marveč so zabeležene v državnem statističnem uradu. Te številke dokazujejo jasno kot beli dan, da živimo v najlju-tejši vojni Da, vsako leto daruje nebroj zdravih ljudij svoje življenje ali ude molohu — kapitalizmu, ki kakor rak razjeda današnje človeško dmžl)0. Te Številke so le odlomek z bojnega industrijehrega polja. Ako bi I imeli oficijelne podatke o vsili žrt-I vab v rudnikih, topilnicah, tvor-uicah, jeklamah itd., o vsi h žrtvah ki so izdahnile v interesu kapitala, tedaj bi moral tudi naš najbolj zagrizeni nasprotnik odkrito priznati, da je skrajni čas, da se napravi konec temu sistematičnemu j>obija-nju. j , Sedaj na vlada, ki je zastopnica , kapitalističnih strank, se bore malo 1 zmeni za se vedno bolj množeče žrtve na industrijelnem bojnem . polju. Republikanci, kakor demo- | krati, ki so lastniki industrijskih |>e!)jetij, tudi nikakor ne žele, da bi , se vsako leto oficijelno razglasilo [>o ] časnikih število padlih žrtev, kajti , potom takih oficijelnih poročil,% hi , nastal med ljudstvom tak silen vi- ) har. ki bi v hipu popihal to goipo- , do, katera se sedaj pase pri polnih ] vladnih jaslih, s |>ozorišča. Izginila hi za vedno! j Dandanes, ko tehnika tako rapid- i no napreduje, da ji komaj sledimo. 1 bi imeli lahko pri vsih podjetjih ta- j košne varstvene naprave, ki bi zni- t žale število žrtev vsaj za 90 proc. > Ali prokleto malo mar so kapitali- r stom varstvene naprave 1 Te stane- 1 jo denar, umorjeni delavci pa nič, saj sc jih vsak (lan na tisoče ponuja c pred raznimi podjetji. I Kapitalisti, izsesevalci ljudstva, ; ne poznajo druzega kakor dobiček! i Napredek, kultura, tehnika, so jim I le takrat dobro došli, kadar jim kaj s nesejo. V imenu napredka in kul- j ture sc more celi narodi. Buri in s Makedonci govore lahko jasno o tem. Istotako se vpošteva tehnika š le tam, kjer donaša krvosesom pro- č letarijata, dobiček. Vsak stroj, če l množi,,, kapital, se prizna izvrstnim, f dasiravno usmrčuje delavce ter jim liabi njihove zdrave ude. Kapita- 1 lističen sistem ni tiič druzega,* ka- 1 kor morilec ljudi v interesu dobi- ] čka posameznih oseb. 1 Ako hočemo, da zadobi ta sistem r drugo lice, potem moramo postati t socijalisti. Le socijalistični gospo- s darski sistem lahko zniža število £ žrtev na industrijelnem bojnem po- 1 lju — število žrtev, l$i kliče v imenu človečanstva delavce na mašče- . vanje. V socijalistični državi se ne 1 bode delalo za posameznike, marveč j za kulturne človeške potrebščine. ] Vsi do dela in jednako bodemo uži- t vali sadove dela. 1 V socijalistični državi bo imelo « človeško življenje največjo vred- ( nost. Nevarnost pri delu se bo o-rnejila in s tem se znižale žrtve, j Proč torej s kapitalizmom, virom ( vsega zla; proč s posameznimi la- ! )-omnimi postopači, ki se maste o ljudskih žuljih in sragah. J. Z. < ----- j Socialni klub v Cleveland u 1 o ima svoie redne seie vsak petek 1 b 8. uri zveoer na Clifton Sr 18. Duh Šlovenca!, Duh Slovenca vstani ! 1 Ker čas zdaj je prišel; Farško vero si odstrani, ' Temoto, v katero si zašel, a Zapusti gnjile dogme, e Stare verske sužnosti; ^ Podaj' se v proste kroge, Učenja novih znanosti. PonosnO dvigni glavo, , Senco svojo si pomeri; 3 Prosto živeti, edino pravo, j Sam po svoji meri. / Iz megle nevednosti, 1 Poglej v enakopravnost; Solnce življenja, ra<|osti, Plačilo, puntarske srčnosti, j Revček Andrejlek. - Obrambna sredstva ; proti kLerikaliziuu. Vera v čarovnije, v hudobne duhove in sploh v čarovništvo je tako stara, kakor človeški rod. To vero ) t so poznali pradavni pagani in poznajo jo vl.iiidanašnji paganski narodi. Da je to prazna vera, da je to absolutno praznoverstvo, ki je možno s^jno pri duševno zaostalih, manj razvitih ali še ne razvitih ljudeh, to ' ve vsakdo. Toda niti nekdanji niti dandanašnji pagani niso pozndi m ne poznajo tega, kar pripoveduje ; zgodovina kristijanskill narodov o ' groznih umorih na tisoče in na tisoče ljudi, ki so morali iti v smrt zaradi praznoverstva v cerkvi od-1 ločilnih krogov. 1 Katoliška cerkev je delo božje roke, njeni nauki so božji nauki in ta katoliška cerkev je vero v čarovništvo in v čarovnice spravila v sistem in vsled teh njenih naukov se je osem sto let vršilo po vsi Evropi grozovito preganjanje "čarov-1 nikov" in "čarovnic". V Rimu pa je sedel namestnik Kristusov, naslednik sv. Petra, nezmotljivi papež, pripoznana avtoriteta vseh avtoritet, v čigar osebi sta združena iuč in resnica, a ni dvignil svojega glasu proti praznoverstvu in njega strašnim posledicam, nego je svojo versko, svojo moralrto in materialno moč [Hwabljal v to, da je pospeševal uničenje "čarovnic" in "čarovnikov". Dandanes se ljudje smejejo, če se govori o čarovnijah in čarovnicah in se delajo norca iz tega. Dandanes je to lahko, ali bili so časi, ko je bila to grozovito resna stvar, kateri je na stotisoče ljudi po strahovitih telesnih in duševnih mukah moralo žrtvovati Čast, imetje in življenje, Praznoverstvo o čarovništvu in o čarovniji je najstrašnejša zmota, kar jih pozna zgodovina človeštva, a da je mogla ta zmota med kulturnimi narddi evropskimi priti do take veljave, tega je kriv Rim, tega so krivi- cerkveni pisatelji, ki so to praznoverstvo spravili v popoln sistem. Cerkvena literatura o čarovništvu in čarovnijah pa preganjanje čarovništva sta v najtesnejši zvezi, ker je ta literatura provzročila ono preganjanje. Kot steber mejnik v tej cerkveni literaturi stoji pred nami 13. junija 1233. izdana bulla papeža Gregorija IX. "Vox in Rama". Ta strašna bulla se sicer ne bavi direktno S čarovništvom, pač pa s češčenjem hudiča in s tem češčenjem združenimi svinjarijami, ali vendar spada tu sem, ker je pravi monument praznoverstva. V tej bulli se nahajajo take goro-stasne nenravnosti, da jih še od daleč ni mogoče namigniti. Kar je papež na kratko povedal; to so različni teologi razpredli na dolgo in na široko. Ti'cerkveni pisatelji so v svojih spisih znesli take nezaslišane nenravnosti, da še stare grešni-1 ce nimajo pojma o njih. Skoro dvesto let je stalo človeštvo j pod vplivom omenjene bulle papeža! Gregorja IX. Koliko je prouzroči-la zla, se ne da popisati. L. 1484. je potem papež I nočen- i cij VIII. izdal svojo večnoslavnoj bullo proti čarovništvu. Vtemspo-, meniku kulturne delavnosti Rima je, rečeno: Dalje prik Razgled po svotu. Avstro Ogrsko. Dvoren škandal. — Zopet se ie pOjavil nov škandal, kateri vzbuja povsod veliko senzacijo. Žena princa Oto Windischgraetza, rojena princezinja avstrijska Elizabeta,' hčerka prejšnjega prestolonaslednika Rudolfa in njegove žene Štefanije, je zalotila svojega moža v družbi neke francoske igralke v knežji palači v Pragi. Vstrelila je večkrat na nju; igralka je ranjena, princ je srečno brez škode utekel jezi svoje žene. Prii c Oto VVimlischgraetz je star 30 let, ujigova žena 26 let. Mati princezinjc, prejšnja prestolonaslednika Štefanija, je, kakor znano, poročena z grofom Longay-om. 1 Tudi ta zikon ni povsem srečen. Saj tako je že v krvi. 1 Oblastva sc trudijo to afero prikriti in ji dati drugo lice. To res škandalozno novico hočejo spraviti v svet kot nekako neutemeljeno o-brekovanje, s pripombo, da je streljala na igralko Klaro Ziegler neka njena koleginja, kaje radi ljul>o-sumnosti. Francija. Paris, 9 dec. — V Clermont Fe-randu, Lvonu iti Bordeaux je prišlo do delavsk'h nemirov. Dclavci nastopajo za svoje pravice jako odločno in v organizovanih vrstah. Pri krvavem spopadu je bilo več policistov ranjenih iti mnogo delavcev aretiranih. Rusija. Moskav, 9. dec. — Minister 110- 1 t ran jih zadev namerava izdelati reformne predloge v povzdigo kmet- 1 skega stanu in predložiti iste |x>-sehnemu odboru, ki bo bil sestavljen iz poslancev vsili stanov. — To bo 1 gotovo velik korak naprej in želimo. ( le, da hi se kmalu uresničil in da bi 1 sc rusko ljudstvo slednjič popolno- < nia osvobodilo. \ Nemčija. I Pessan. 9,de.c — KrotiHco zveri- ' ne, gospo Fischer, so v menažerijski 1 klefki štirje levi raztrgali na kosce. Predstave se je udeležlo ogromno število ljudstva, tudi otroci nesrečne artistinje so se nahajali med gledal- ' ci v loži. Ljudstva je silno zbegano drvilo iz arene Kitajsko. Peking, 9. dec. — Visokostoječi | uradniki zatrjujejo, da namerava | kitajska vlada skleniti z Rusijo ne- j. kako pogodbo radi' Mandžurije. Ta sprava bo potrdila Kitajsko v vrlio- j, vili oblasti, toda Rusiji ostane še ( nadalje priznana prva kontrola v s Mandžuriji, tako da bodo bili v res- • niči vendar-te Rusi pravi gospodarji v v tem kosu • zemlje. Pri nedavni dvorni konferenci so Se razpravljali ^ trije predlogi: Pred vsem postopa- 0 nje proti Rusiji; toda ta predlog je bil hit ro o vržen- kot pogubonosen za 1 r kitajsko cesarstvo. Drugi predlog ^ se je bavil z vprašanjem o |K>moči ^ sprijateljitih velesil; s tem so ni j. imelo nobenega uspeha. Preostaia-'to ni torej druzega, kakor se z Ru-•ostanc — vsled dolzega časa — čctvorica iz nevernikov in paganov — patentovan krstjanski kvartet, seveda le na videz. — Sre-dotočje vsega zanimanja so še ved-1 no ti štirje banditje. Baje pride Gustav Marx šc ta teden pred višje 5 od išče; drugi trije pridejo na vrsto šele v prihodnjem sodnijskem terminu. Zaslišani bodo posamično, Marx ho Iwjjc glavna priča proti drugim trem. Roeski se je poskušal delati blaznega, toda preiskava je dognala, da so vsi štirje na umu uopotnoma zdravi. Svojemu očetu razbil črepinjo. Umobolni Leon Mainline je s kladivom razbil črepinjo svojemu oče-• u. Z zadnjimi močmi sc je postavil ta svojemu sinu v bran, toda zgrudil se je nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer ho najbrž« vsled dobljenih ran umrl. Sin je pribežal na policijo, češ, da ga hočejo neki zasledovalci, kateri so opazoval? njegovo dejanje sikozi ključavnico, umoriti. Prepodenl tatovi. V sredo |x> noči so se prikradli tatoti v Johnwnovo stanovanje na Congress cesti. K sreči se je imenovani mož prebudil, na kar je zfcu. čel streljati na roparje in ti nanj. Streli so sicer zgrešili svoj cilj, pač pa so provzročili, da so prihiteli na Jice mesta stražnki. Roparji so j* pravočasno ydkurili. Is socialnega bojnega polja. Trinidad, Colo., 9. dec. — Poroča se, da je prišlo v ležišču ColoraJ* Fuel and Iron Co. v Segundi do krvavega boja meti štrajkarji in pinkertonei. Trije italijanski štrajkarji so bili nevarno ranjeni, dva Ixxleta umrla Izmed policistov ni bit nihče ranjen — dokaz, da niso bili štrajkarji napadovalci. Šerif s 50. pomožnimi' šerifi ia krvnimi psi je od[>otoval v Primero, kjer so baje linijski delavci zvabili skabe vneko zasedo. Neki skab, ki je bil obstreljen, je prinesel to novico. Hastings, Col., 9. dec. — Enajst žena, soproge štrajkujočih premo-garjev, je iKtpadlo maršala Iiighto-werja m Waybrighta, ker sta začela razdirati delavske hiše. Bila sta krvavo tepena; Hightovverju je bilo desno uho skoraj popolnoma odsekano. Ženske so bile aretirane in peljane v zajx>r v Trinidad. Washington, 9. dec. — Prezident Roosevelt je ojjklonil posredovanje med štrajkarji in magnati ter pre-iskanjc situacije v Koloradi. Na tozadevno prošnjo "Western Federation of Miners" je odgovoril, da nima v tej zadevi nobene sodnjc oblasti. — Hm, kadar se nudi priložnost poslati vojaštvo na štrajkarje, tedaj naš Veliki" prezident pač nikogar ne vpraša, ima ti za to kako pravico ali ne. Cripple Creek, Col., 9. dec. — Maršali se bavijo z nekim načrtom, po katerem nameravajo pobrati orožje vsem štrajkarjem in drugim, kakor je bilo to proklamirano že od poveljnika vojaštva. S pobiranjem orožja so prične takoj. V petek se bodo držale hišne preiskave pri vseh sumljivih osebah. Le meščanom, kateri so prevzeli popolno odgovornost nase, se je dovolilo strelno orožje obdržati. Boston, 9. dec. — Danes se je zo-net 15,000 delavcem, uslužbenrm v predilnici, reducirala plača za deset irocentov. Sharon, Pa. 9. dec. — U. S. Sted Corporation je sktenila z 16. decembrom znižati svojim delavcem v topilnicah plačo od deset do dvajset procentov. "Glas Svobode". Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Aujeriki. Izdajatelju in urodnika: MARTIN V. KONDA , FRANK M. M K Dir A "Glas Svobode" izide vsaki peek fn velja za Ameriko: za celo let*----$1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo let* - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice op Liberty j • is th« only uniou lnbor paper in Amorica: edited & published every Fridny in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered Jnlv 2.1903, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 3. 1879" Subscription $1.50 per year. Advertisement« on agreement. Nulov za dopise in poftiljatve je •ledoči: "GLAS SVOBODE" 583 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, III. v 1 dopisi. ; II cievelanda, Ohio. "Ali jih poznaš" pravi Nova Domovina v svoji 108. številki. Da, da, poznamo jih, Kržc, ljudi, ki silijo vedno v ccrkev, na prostor farškega skubljcnja in kjer molijo na en način, da bi jih Bog sam prvi zavrgel, ko bi živel med njimi. Da, vedno so nam za petami ti dobri ljudje in povprašujejo, koliko nas je, ako nas bo kmalu too delavcev skupaj, da sc sezida hrzih i rac cerkev in krasen farovž za kacih 50 tisoč dolarjev. To se mora zgoditi, daro- , vati moramo svoje zadnje cente za farško poneumnjevalno šolo, d ni ga-če se nam odpustki ne dele. Kaj to, če se ameriškega slovenskega de- ( lavca slepari in skubi, kakor celo starodomovinske kmete ne, samo da gre "gaspudom", odrcšcnikpm naših žepov, dobro - to vse! Toda stvar je bolj resna, kakor si morebiti eden ali drugi predstavlja. Farja geslo je navadno, daj po 10 dolarjev na leto stalnega davka in zraven tega 10 procentov od mesečne plače, ako znaša ta $40 »" hudič se te bo izogibal, makari. da si še tak lump. Farški duši pa bo prišlo, ko bo zapuščala ta grešni svet, na milijone in milijone devic nasproti, proslavljaje jo za storjene zločine na svojih, na zemlji v silnem pomanjkanju osta vi jenih, bližnjih. Tako je in nič drugače. Kaj menite, da se far zadovoljuje z 800 dolarji »talne letne plače. Še malo ne! Za poboljšek si računa od krsta toliko, od poroke, pogreba, maše, spovedi, obhajila itd. toliko, ito, in otl bi»me hoče imeti sedaj* dvakrat toliko, Kolikor dojlhdub. Miti morata dva botra, da mu pride tako več v njegovo malho M ttogokrat se celo rgodi, da dobi za eno neznatno delu, ki bi moralo biti storjeno "vsaj" gratis, trikrat nia-fcm plačilo. Stoli tudi niso kar tako 'zabadova' v cerkvi. Prodajo se navadno največ ponujajočemu na javni dražbi. Tako nekako se postopa večinoma povsod. Da nimajo fannani nobenega vpogleda v knjige dotičnega popa je samo ob sebi umljivo; k večjim, da si ta zbere za take cerkvene ali farške može, osebe, ki so mu popolnoma udane in napravijo "križ" poti vsak od njega sestavljeni račun. Ako stane n. pr. kaka stvar v resnici $4,000, se zaračutii občanom $12,000 itd.; "telečnjaki" so le zato tu, da mu pomagajo s svojimi "križi" nevede slepariti v svojo in svojih sosedov škodo. Kjer pa ne morejo farji možem do živega, tam nahujskajo žene, naj vspodbujajo gvoje može k darovom in če še to ne gre, silijo jih celo v tatvino, samo da zadostijo svojemu poželjenju in zadržujejo "vernike" v napredku, kajti to je pravi temelj vsemu rimskemu delovanju.. Far le grabi, da g!« nikdar nič, to se je že stoterr-krat dokazalo in ima v tem oziru vest. kakor najhujši ropar. Ali ima far sočutje t revnim trpinom, ki se muči skozi celo svoje življenje za iorib 150 centov na dan. da preživi sebe, ženo in mnogokrat 5, 6 in ši -tj OUA*H |3U OAO]OQ /jJOiJO MA ■ "ko zahteva od njega za krst in dr.i-go, kako«- od vsacega druzega, Če- : tudi shiži on povprečno 10—20 dolarjev na dan, ko pri tem vendar nima za druzega skrbeti, kakor le " za svoj trebuh. Družinski oče sc " more živeti ob pičli, slabi hrani, far, njegov [>oneumnjevalcc pa ob obilo obloženi rfiizj v krasnem, zračnem prostoru, to je logika današnjih maziljenih rimskih hajdukov. Kdo naj že več mirno nrenaša dejstva, da sc ubozega dclavca spravi ob zadnji cent, da.se n}U zaračuni pogreb na 10 in več dolarjev I Res je, da tudi dušnega reveža ne more t nihče prisiliti v take izdatke, ali , kdo je kriv, da sc on čez vse boji t farškega hudiča, da mu je ta vkon | , ninjen celo v mozgu! Far, edin » far je tisti neprijatclj ljudstva, u-, službene samota satana. Vsak de-| lavec, vsak rokodelec se trudi od zore do mraka več kot pošteno, da zasluži za svoje delo od $1.50 do $2, med tem, ko zaračuni far za pol ure dela takoj $5, ne da bi imel do-tičnik, ki je bil zarubljcn za ono svoto, kaj koristi od farškega orc-1 musa. Unije, edine zaščitnice delavstva, so jim celo trn v peti, naravno, cerkev je največja unija na svetu in kot taka more biti, seveda — sebi najbližja! Toda, farški pod-repniki naj me dobro razumejo, da oni s tem še niso v nobeni uniji, marveč le kozli, hlapci rimske unije, katera bi jih uslužbila, da bi naskočili in morili nas, naše žene in otroke, ko bi to smeli, kakor so si to dovoljevali v srednjem veku. Delali bi znanii nekako tako, kakor so delali svoječasno z našimi pradedi, ko so jih s silo vlačili v vodo in krstili. Veda je prodrla in tudi žena bo kmalu .zvesta družica svojemu možu in ne več farško sredstvo za sejati sovraštvo med njo in mo-rem, prijatelji in znanci. l e Kri-stovini namestnikom čast. a teh. žal, iti! Prijatelj Svobode Iz Cleveland«, Ohio. V eni zadnjih številk "Nove Domovine" zadel je naš morosh»nskt France, s svojimi skisanimi možgani, črno v belo. Priobčil je namreč izviren članek — kar je gotovo nekaj [»osebnega, ne sicer po vrednosti pač pa abotiiosti — ter v tem članku opominjal 11a spoved ter se hote dotaknil slabosti našega ljudstva. V tvoj izmozgani in izčrpani obraz,, dragi France, ti povemo, da nismo mi potomci onega, o katerem prav: pesem: Se en mal' se j' zagugalo Kržcta očka več ni i»'io. Sploh bi pat mi lahko postregli Kržetu, ker ravno predbaciva v listu zločinstva bona fide splošnemu slovenskemu narodu, s povestjo, kako sc je nekje na morostu neki mailar napil, vzel vrv, isto pričvrsti! na bližnje drevo, se — po "Kržetu" rečeno — malo zagugnl in "bogme. ni ga je više bio." Osode]>olna vrvica visi kot Damoklejev meč še vedno nad njegovim potomcem, kar je pač razvidno iz njegove pisarijo Da bi bil pa Otac "obseden", menda tudi sin ne verjame, četudi je pri občil glede obsedenosti celo povest, zraven pa še poseben članek ter v istem napadel Glas SvčiIkmIc. Ker smo ravno omenili pO "Nori Domovini" članek, v katerem se uameno iti,-; imenujejo /loČinstva in obrt! in 1 ker se z ljudmi a la Maslir ne ma-, ramo dosti pečati, naj zadostuje za danes le to, da mu poveipo, da hu-dodelstvo uboja mej vročekrvnim-fanti — kakoršnih ima Maslar mej sosedi doma obilo — nima nikakor /a hudodelca znak propalosti, pač 1 pa je znak propalosti mej duhovni* ■ ki-celibatorji, čaščenj* svetoprsem-1 skega Gnana (s čimur se ubija živi 1 možki sani (Sodoma-Gomora)),mcj ■ katerimi je eden prvih vsekakor ) Maslar in ostala coinpapnia bella. ) Ako hočete koga v listu žaliti, ali i obsoditi, storite to imenoma, da se r dotičnik vsaj lahko branil. Mi ■ smo odkriti, zremo vam očito v okn. : če pridemo z vami v dotiko in bode bolj dostojno, zagrabimo ga m njegova dolga ušesa, ki so po- , selyno vabljiva in pripravna za uiia-. nje. Isthia, človek bi imel. veliko veselje na tem, ker bi zagrabil lahko . kar s celo roke — za potegniti torej i dovolj. Mar ni tako? ; . Ciorenjcc. Iz Leckrone, Pa. Lep "Thanksgiving day" so imeli v Connesvilht v okraju Cook. 21. I nov. ob Vi], ure zvečer jc šlo 21 mož 11a delo v rov Furgeson, silno I nevarno jamo, v kateri se je navadno delalo dnevi in po noči, da bi se spravilo Čim več premoga na površje m ga tako otclo ognju, kateri razsaja v sosednjem starem rovu Hill Farm že od 1. 1890., ko je dalo 32 delavcev svoje življenje za premogove barone. V rovu Furgeson — nekaki del rova Hill Farm. v katerem se vsled ognja ni moglo več delati — so se v ta namen do. lavci skoraj podvojili, nasprotno pa počiva drugo delo skoraj po vsem okraju, tako da jc sedaj na tisoče delavcev brez dela. Posestnike rovov sc je sicer mnogokrat opozorilo na prc,tečo nevarnost, toda storilo se ni vzlic temu ničesar za varnost sužnjev kapitala. Mislili so si pač, saj jc delavcev čez potrel>o, v smrt torej ž njimi. Naprej in naprej so prodirali ubogi trpini za premogom. Sihka stena, ki je še vezala oba rova. se je slednjič vlomila, ogenj je vdaril skozi in zahteval v hipu 21 žrtev. 14 mož je bilo takoj mrtvih. 7 druzih pa nevarno ranjenih. Prepeljali so jih v bolnico, toda upati ni, da bi kedaj okrevali. Mej ponesrečenci sr nahaja tudi moj svak, John Zdravje, 34 let star, doma z Gornjega Vrha pri Mirni-peči na Dolenjskem. Ran j ki zapušča žalujočo ženo in dvoje nepre- ^ skrbljenih otrok. John Zdravje jc bil član "Jugoslovanske knt. jedno-te", iz katere je bi! pa izključen, ker se je |k» nekatoliško oženil. (Žena ( mu jc bila protestantske vere.) Kaj storiti. I'gibal je mnogo, a do kakega zaključka ni mogel priti. Slednjič se zateče k meni in izpo-sloval sem, da -o se mu izplačali Vsi prispevki, katere je plačat v drušfvo sv. Alojzija v Bagalev. Vpisal se je na to v naš "Deutsche.-t'nterstuctzungs Murni", kateri ne vpraša nikogar po njegovem \ ro-izpovcdanjti. Vsak nam j«' dobre došel. Ranjkemu so napravili njegovi društveniki. nemški protestan ti, krasen pogreb. Spremili so gi v katoliško cerkev v Scottdale ii*.l konečno na mirodvor, kakor pravi, vrli katoličani. Nekateri rojaki -c j sicer zgražajo nad tem in kriČe. da hI moral hiti rojak r. rojai \ t mir, j v verskih zndevah snu biti • •. k pr •«( in mi gotovo ne mornr 1 !>•' j t> l"0vorni za to, ako nam :l nestrpneži tega gleom, umi. Ta slučaj nam jas j no pove. kako potrebna je med na- j mi "slovenska narodna jcdnoia". | 1 katere naloga bo v prvi vrsti, biti vsem enako pravična. - Rojaki zjt } 1 dinite se za narodno jednot«. v *vo-jo splošno korist. ~ 2I.ll Pueble, Colorado. ' Nekateri rojaki res na druzega ne mislijo, kakor, kal«; oravtiali mir nim potom in pomislili malcc na . dejstvo, da se uprav sedaj prokleto težko zasluži vsak cent. Vzlic temu pa, da jc ta prepir stal že toliko , denarja, ni opaziti še konca, kajti eden od prizadetih j? neki izjavil, . (Ja ne Jdneha, četudi b: imel zgubiti , hiso in vse kar ima. N'c pustite se vendar voditi od kake nespametne ženske, kajti tako (>ofttopMtje vam r ne donesc niti v najboljšem slučaji: nobenega dobička. Poziv za slovensko narodno jed-1 noto, je našel tudi tukaj odmev i Storili bomo i mi, kar bo mogoče storiti za ideio svobvlnega razvoj? 1 med Mami. freč z mračnjaštvom. : živila slov. narodna jednota I > Svobodni Rodoljub Žrtev razmer. __ i - (Zapiski kranjskega kaplunu). XXI. Zopet jc prišla Ljudmila iui "duhovno vajo" v moje stanovanje. Po pri/merilih molitvah sva nadaljevala, kar sva zadnjič začela. — "Ali sc zavedate", sem jo vprašal,! "kake posebne milosti ste postala deležna, ko Vas je zadnjič Vaš nebeški ženin z mojimi ustmi poljubil?" — "Da, gospod." — "Ali pa tudi Vi ljubite svojega nebeškega ženina, ki Vam je tako naklonjen, da Vas je poljubil?" — "Od vsega srca, gospod:" — "Nikdar ga ne morete zadosti ljubiti, ker njegova ljubezen je ne« »končna iti če ste jc vredni, ne o-stane samo pri poljubih. Ali m-spominjaite, da prosi verna duša, naj jo nebeški ženin vzame k sebi. To se Zfjodi, ker on ljubi svojo nevesto. In zakaj jo ljubi? Slušajte, kaj pravi "Visoka pesem": "Ranila si moje srce, sestra, nevesta moja, ranila si moje srce z enim svojih očes, z enim lasem svojega vrata." — "Vidite, kako malo je bilo treba, da je bila pridobljena ljubezen nebeškega ženina. In ženin reče svoji nevesti: "Vstani, hiti, prijateljica moja, golobica moja krasotica moja in pridi." — "Združena sta sedaj, uelnški ženin in nebeška nevesta. Sedaj vidi nebeški ženin tudi telesne le|x>te svoje neveste in te včarajo tako, da pravi po "Visoki pesmi": "Oh, kako si krasna, prijateljica moja, oj, kako si krasna: tvoje oči so kakor golo-bje oči; lepa so tvoja lica, kjjkor grlice . . ." — "Ta trenotek je usodnega pomena, zakaj če sc nevesta pojjolno-ma ne posveti, nebeškemu /enimi, jo on zapusti." — "Tudi za Vas, dete moje, je prišel ta trenutek in treba ic. da sv nebeškemu ženinu popolnoma uda »te, da se ]K>]>olnoma odpoveste vsaki svoji volji in da je volja nebeške rra ženina tudi Vaša volja. Stc-1; pripravljeni ?" — "Da, gospod." — "Stc-li pripravljeni storiti vse. kar Vam ukaže Vaš nebeški ženiti na moja usta?" — "Da, gospo«!. "Potem — odprite svojo jopico." "Kaj zahtevate, gospod?" je vsa prestrašena vskliknila Ljudmila — "Torej ste lagali, Vi niste nevesta Gospodova, marveč nevesta -titanova. Toda Hog sc ne da varati, nego pozna tudi najskritejše misli vsacega človeka. Vi ste lagali, ker ste si na moja usta izreče nemu božjemu ukazu uprli. ' Ali gospod mene je t sram" jc Ihtela Ljudmila. " Nesrečmci«!" sem grmel jaz. "Kaj vidite v meni le človeka, ne p.i namestnika božj&ja?" ' 1'ako sem se prestrašila' je jokala Ljudmila. "Prosim — od-I pustite." Trofi;. I lot; a za pdpuščanjei 1 Pokleknite in molite in jaz Vas zo- , htet spravim / Bogom." • Ljudmila je pokleknila iu molila Da b uduš i v^a'r. sum, sem jo še t •■ •'-o'iko oštel, češ, da sc jc vedta kakor neverni Touiažj kateremu jc I icziiš rekel: "Ti ^i verjel. Tom?.i. ker si videl, a blagor onim, ki ilepo j verujejo. 1 Po t ni sva nadaljevala z Visoko 'Slušajte dete moje," sem rekel Ljudmili, "kako jc po "Visoki pe«mi" nebeški ženin občudoval svojo nevesto. Po "Visoki pesmi' ji pravi: "Kako si leja, prijateljica moja, kako si lepa! Tvoje oči so golobčije razven tega, kar jc notri skritega. Tvoji lasje so kakor črede koz, ki so izstopile iz gore Ga-laad. fvoji zobovi so kakor črede strižnih ovc, ki so izstopile iz kopališča Vse imajo po dva mladiča in ' nerodovitne ni med njimi nobene. Kakor škrlat&st trak so tvoja ustna hv tvoj govor jc sla»lak. Kakor od-rezek granatove^a jabolka, taka so tvoja lica, razven tega, kar je notri skrito. Kakor Davidov stolp je tvoj tilnik, ki je zgrajen s trdnjavami: na tifoče «čitov vise raz njega, vsi oklepi močnih mož. Tvoje prsi so kakor dvoje mladih srn jih dvojčkov. ki se paseta med lilijami. Kako lepe so tvoje prsi, sestra, sopro-gra moja! Lepši so tvoje prsi nego vi "> in vonj tvojih,mazil je nad vse H? ive " 'Ali razuim-te, «lete moje", ^tii! tu vprašal Ljudmilo; "kar sem Vam čital Nebeški ženin bi ne noge' govoriti o pr* h svoje neveste. če jih ni videl Zanesljivi fotograf 391-393 »liiie Island Ave. cor 14th PI: SOlatna ikiiija 1 iiiiltrtiju SiUOUSlH, KiJ-ItfSia, KiJnSIJSlH in UJXOdHEJilB Fotografij. Zenitvanjske slike posebnost. Nizke cene. Hitra in uljudna postrežba. Deli jamcemin skrbno izgotivljeno. Tvrdka ustanovljena 1883. TELEFON ST. 2X1 1 Slovenci, zahajajte tj®, kjer h« Yam v th«h ozirih t«rn* in uljudno poHtreže. POZOIt SLOVENCI 1 Spodaj podpisana iioznanjavu p,n. oboinstvu da ova na 129 S. Genesee St. Wnukegan, III., odprla veliko novo prodajalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Iniavu v-zalogi raznovrstno modkuobleko, klobuke, s|xxL njo obleko, revije, rokavico, npgavice, srajco, ovratnike, 7ji[m-ntniki*. "Overalls" in "Jumpers", tor vb« vrele obleko, b padajočo v to stroko, i /. VELKHTOVANJEM tGT KOŠICHK In STEFANIC 120 South Genesee Str.- Waukegan, Illinois. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so protegnjeni z zlatoni Gold filed, junioeni za 20 let. Kole-sovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj samo J? 12.50 Moi. oBraei svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich Kil K. Madison St. Chicago, III. "NARODNA DVORANA" STEFAN I'OPOVIt' lastnik, 587 CEN TKE A V K. Cmeago, III Izvretiia vina, raki ju in smodite. Velika dvorana za seje, plese ole Anton Mukle PUEBLO, Colo («04 S Santa Pe. Priponx'im svojo gostilno, kjor tooini vchIiio svežo pivo in žganjn ' Telekom 692 Red iu 373 Hkick pozor rojaki!!! Potujočim rojakom Zdr. državah, onim v Chiuagi in drugim »okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno svež« najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Litijske sinodko na razpolago. \'snce-mu v zuImivo alu/i dolut urejeno kegljišče in igralna miza ( [hKil tablo). Solidna iiostrež-ha zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: * MOHOR MLADIC <517 S. Center Ave. blizo ulico Chicaoo, III. IA 5 Ako hočeš imeti fino sliko, idi k fotografu LIEBICH u HO 80 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. i "" ———— Nazdar Slovenci! Kadnr fo mudilo v nioBtu, tie po-j zabite posetiti restavracijo k B. Rež a be k -a. j izvrstna jtnlila 10centov." 283 Senecii Ave. ; Cleveland, O. Za Ameriko ]>atontirano Harmonike, izvrstno delo. so dobe Batno pri Slovencu John Uolob 203 liRiiKiK ST. JOLIET, ILL. 1 - *** t _ o> 1 »» s I «« > sr n | r-«-i j > O ^^ HH r " r K f» 09 " o" . i i o ■ r h o i TJ t f 5 n •c sr (X b 8 'r n » Nazdar rojaki! Slovencem iu clnigim bratom Slovanom priporočam Bvoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vodno bvožo pivo in pri-, stne drtige pijače. Kaznovreltie fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poeet se priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon atev. 1721 MorgAn. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koščieka. l. u }n potem sem čital dalje "Visoko ! pc^em" in končno dejal: ; j — "Zdaj veste, trako sc je nevesta pokazala svojemu reninu. Ali' 1 verujete?" — "Verujem, gospod" — "Ali ste pripravljeni, storiti isto tako?" — "Da, gospod, če zahtevate." — "Jaz ničesar ,ne zahtevam", ' sent,"»kel z vso strogostjo. "Kar storil. to morate storiti prostovoljno, ker le tako si pridobite milost nebeškega ženina." In iliegano dekletce je s tresočo roko, vsa trepetaje. odpela svojo obleko .... Jaz pa še nisem bil zadovoljen. Hotel sem več. — "Vaša udanost in neskončna ljubezen do nebeškega ženina 1k> poplačana jk» zasluženju. Dosedaj ste bila nevesta, danes postanete žena svojega ženina." — "Kako to, gospod?" — "Skušajte,.kar pravi po "\'i-soki pesmi" nebeški ženin: \ "Vsa si krasna.'prijateljica moja, in ni ga madeža na tebi. Pridi z Libanona, o moja žena. pridi z Libanona m kronana bodeš; pridi iz vrha gore Anama, z vrha gore Sanir m Hermon . . . Rekel sem: Vspnem se na palmo in utrgam njene s;itlove, a tvoja prsa bodo zame grozdo-ve jagode in vonj tvojih ust l>o kakor jabolko . . ." — "Tako govori nebeški ženin. Sedaj pa slušajte. kaj odgovarja njegova nevesta: "Veni, dileete mi, egredtamur in agnim, commoremur in villis. Mane sitrgamus a ".»daj je prišel odločilni trenotek. /ato sem z veliko slovcstnostjo vprašal • | — "Ali tudi Vaše srce tako govori ncl>eškcmn /enimi, ali navdaja tttiii Vas taka ljubezen5 Ali ste tudi Vi pripravljeni, iti s svojim ženinom v ^amoto, da se uresničijo lie-; sede prornka lzaija "gaudebit spon-sus . . — "Da, gospod, pokoma lx>m svojemu nebeškemti ženinu v vsem." — "Ali hočete postati njegova?" — "Da. da." — "Torej molite in — pričakujte ga." . . . Konca ni treba povedati: NTec linqna valet diccre, nec littera cxprimerc Pfv ■ • kviumbija. ^ C 'floti, ij. dec. — Tukaj se razšir-ja senzacionalna vest, da je 3000 kolumbijskih vojakov zapustilo Kartageno; baje nameravajo napasti novo republiko. Natančni po-datk/o dogodkih se še pogreši jeft ČIKA$KIM SODRLKlOMt f V nedeljo dne 13. dec. redna seja socialnega klubu v dvorani sodr. Basta, 535 Blue Island Ave. Na dnevnem redil važna razprava. Pridite zanesljiv* vsi. Največji) nesreča. Voltaire, znani fracoski učenja! . je nekoč pisal lordu Chesterfieldu: "Moj prijatelj lord Huntingdon mi pi>e, da imate izredno dober želodec, kar je gotovfl boljše, kakor dvO jica dobrih uJes. Ne vem, kaj je večja nesreča, biti slep, ali gluh, ali 'nezmožen uživati redno jedila." Vse , raznovrstno uživanje tega sveta je ničevito za vsacega onega, kateri ne nvre jesti, on je slep in gluh n vsako veselje. Ker ne more jesti, ' postane nezmožen za de'o, katero je neobhodno potrebno za življenje — 1 postane1 bled, rumen, suh. .izgleda kot živa smrt Trinerjevo ameriško zdravilno vino je edino, ki da hitro novo moč želodcu, da zamore sprejemati in prebavljati redno in dobro hrano. Ono provzroči izvrsten tek. Napravi novo, zdravo kri, katera o-življa korenito vse dele telesa, tako. da postane obličje dotičnika v najkrajšem času krasro, prerojeno, pravo ogledalo čvrstega zdravja. 1 To vino je čista naravna vinska na- 1 prava, brez vsih kemikalij; jedini naravni čistilec krvi in želodca, katerega vsestransko ojaČi. Dobi se v 1 vsih lekarnah in dobrih gostilnah ' ter pri izdelovalcu Jos. Triner-ju, ' 799 South Ashland Ave.,' Ch'cayr, 1 Illinois. ' Socialni klub v Chicagi ima svoje redne e«jr; rioko drugo ' *■ »OH . 1 F RAZNO. Roparski napad. Vinska trgovca Jernej in Fran Vrhovnik iz Mengeša sta sc minoli mesec zvečer peljala s posestnikom Martinom Savnikom iz Pišec v Brc-žice. Nakrat sta jih napadla dva .neznana lopova z odprtimi nožmi in se hotela dvigniti na voz. Ker pa je eden vinskih'trgovcev imel revolver. še je posrečilo napadalce pregnati. Stvar se je naznaila orožni-štvu v Brežcah in po vsestranskih poizvedah se je posrečilo orožniške-111111 stražmeštru Mateju FUrpiču v llrežicah izslediti zločince. Dogna-lo se je, da sta roparski napad izvršila Štefan Stefančič s Hrvatske in Živič z Globokega. Oroznišho ju je prijelo in jih izročilo sodišču v Mrežicah. V Novem mestu je izginil pismonoša Fran Krainar-šič. Najbržc je postal žrtev kakšne ga zločina, ali pa je v trenotni blaznosti skočil v Krko. V službi je bil jako vesten, takisto tudi v dobrih rodbinskih razmerah, vsled česar ni misliti tta samomor. Surov napad katoliškega junaka v Voklem pri Kranju. Pretekli mesec je šel obČin-ski sluga Brezar v Kranju sr. nekim posestnikom v Voklo. Tamkaj sta stopila v Knifičevo gostilno, kjer je bila zbrana večja družba. Ko sta se zvečer vračala domov, je nakrat nekdo Brczarja na cesti napadel. N'a njegov klic je prihitel gostilničar s svctilnico in več drugih ljudi. Napadalec pa je i zbil krčmarju svctilnico iz "tok ter sunil z nožem posestnika K. iz Šenčurja v rtegno. Xa-pam>-jen je bi v 12-letno ječo. Zločin blaznega. 34letni kmet Zancla v tridentin-ski okolici, ki jc bil že enkrat v. norišnici. je prišel te dni prav dobre Volje iz mesta domov ter se šalil z ženo in hčerko. Ponoči pa ga je blaznost znova napadla. Z britvijo je razreza! hčerko, potem pa ženo. Hčerko so našli mrtvo, ženo pa so nevarno ranjeno prepeljali v bolnišnico, kjer. je porodila pred časom mrtvo dete. Hčerkino smrt ji prikrivajo. ker jo upajo ohraniti pri življenju. Dovolj berila. Srbski kralj Peter je naročil švicarskemu uradu za izrezavanjc časopisov v Ženevi, najjnu zbere vse, kar sc je pisalo o njem ob nastopu vlade in o predidočih dogodkih v Helgradu. Pisarna "Argus" je ravnokar naročilo izvršila ter izložila j v oknu neke ženevske knjigarne to- J zadevno zbirko. Okoli 20.000 član- j kov iz raznih časopisov je umetniško urejenih v petih velikih knjigah. • Ako bo kralj Peter vse preČital za! svoje vlade, bo še vladal prav dolgo Novejše nevice.' — Zaradi ncčislotsti obsojen duhovnik. Krščansko-socialni vodja L. Felicetti je bil v Roveredu zaradi nečistosti obsojen na šest mesecev ječe. — Obravnava proti si', vaclav-ski posojilnici se začne v sredo .25. p. m ter bo trajala nad 1 mesec. Obtožnica obsega 800 strani ter se bo čitala dva dni. Prečitalo se lio tudi vtš tisoč zapisnikov. I^klicanih je nad 70 prič. Obtoženih je za sedaj satno šest oseb, tu sicer predsednik monsignor dr. Drozd, ravnatelj Kohut, dva revizorja in dva knjigovodji. — Punt hnaskili kmetov. V Nagylaku na Ogrskem so uapadli hrvaški kmetje graščaka Hartho. ga izvlekli iz hiše ter ga na cesti s palicami ubili. Graščako-vega brata so obsetrelili, sina in hčer pa smrtno ranili. Madjarski listi ne povejo vzroka, kaj je Hrvate tako razkačilo. — Vojvodi v ikrip-cih Vojvoda Orleanski je nedavno povozil blizu Dunaja z avtomobilom neko osebo. Djrsi je/ hotel zbežatf, so g» orožniki prijeli ter peljali v urad. kjer se je moral iz- kazali. Povedal je pravo um, ž j 'njim vozečo sc damo pa jc izdal za I I soproge Toda kako se je začudila vojvodinja v Parizu, ko je čitala to j vest v časopisih. Izkazalo se je, da se je vozil vojvoda z operetno pevko Halton kot s svojo ženo po I Avstriji. — Slepar toži sleparje. (.iraški mizar Vendelm Piek ie pri-Mel na Dima j n v roke sleparjem, ki ! ž njim popivaK, kojičnomu pa še 1 vzeli r6oo K. Policija pa ni začela 'i>kati le tatov, teniuč tudi Picka, ker so je izkazalo, da je tistih tr>oo K izvabil neki zasebnici v Gradcu z obljubo, da ustanovi v Sarajevu veliko, mizarstvo. — Mačeho in toliko dobička. Tu se ti nudi prilika, da si zboljšaš svoje stanje ter spraviš poljubno ■ množino v svoj žep. , Vatančna pojasnila in posebne / cene zveš od R. S. Lemon, Secreta- I rv Frisco System Immigration Bu- . n an, St. I.ottis, Mo. ( Društveno Testi. - Bratsko društvo: "SOKOL" ^ spadajoče k J. S. K. J. iiim svoje t ntlne sejo VHiiki» tretjo nudeljov J mesecu v društveni dvorani na n4)2 ' S .Santa Fe Ave. Društveni zdrav. J nlk je Dr. Chr. Argyr na 1210 1 Herwind Ave. ( K mnpgobrojnem pristopu ▼ . čil« društv* vabi vljudn* ODPOR. PtJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko dru- l štvo "SOKOL" v Cleveland!!, O. [ ima redne seje vsako prvo nodeljo v meseeu v "unl«n dvoranl'( na St ClairSL Društveni zdravnik je dr. • Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj ee /glasi pri Jacob j Hočcvar'ju .'15 Dleinnr Street, ali j pa pri Lous Recher'ju St Clair St, ( Bratje agitirajh' v prid d ruš t t val 01)IM)R. Vidiku zaloga t 0 ROSE Rti E IN MESARIJE uu prodaj. • Zraven tega ho dva konja, dva vozu, s prodajalniškaoprava in čok (stock) . vso za $600. Trgovina so nahaja na lepem, dobrem prostoru. Prodam lo zai^KU Ijolezni in prešel i i ve. ANTON RENKSHEL 770 A\uri«n St. Waukcgan, 111. SLUŽBO DOBI Slovenka ali Hrvatica, deklo ali vdovu, samo da zna kuhati in prati. Plača dobra. Lepa prilika za onio-žitev Več pove pismenem jiotom J. Joe P. 167 Fremont Sr., Laramie, Wyo. IDAHO Kjkh poljedelstvo cvbtb ,, Rajski prostor za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Kupi si listek na OREGON SHORT LINE im, Najkrajša in najboljša pot na vse kraje v IDAHO OREGON in MONTANA. Za listke in pojasnila pišite D. E. BURLEY, D. S. SPENCEB, O. P JI T. A. A. O. P. a T. A. Salt Lake City, Utah. Pozor! j lltojttkoiujiii rojakinjam se k : tem naznanja,du v češkem listu ' "Svornost" z dne !l. novem lira j t. L * 24. št. glede tatvine v j Boston prodajalni ohdol/.ena liu- ' tarina Koenig, NI zapopadena, | k ukor se je med obein.stvom ra j zuiiieio, naša rojakinja, gospa j Kutariuu Koenlg, rojena Šteta- j nit', bivajoča sedaj \ Summit, " Illinois. Tatrltie ubdolženu Katarina Koenlg h spremstvom, je popol« noma druge, N F slovenske na-rodnost i. Vsak, ki hi se predrzni! še na-dalje obrekovati skoz in skoz ; pošteno rojakinjo in trositi o j nji tako luž okoli, zapade po za- , komi mu prisojen i globi. II. A. NKIIBIC pravnik za Katarino Koenlg. j KJE JE? Jožef Uodec, douia iz (iaberja, J fura Janca nn Kranjskem. V Ame- I riki pii nt ono leto; bil je pri nas j na hrani in pred tremi tedni h j ginil. Za njegov naslov bi rad zve- i del Frank Korče, 1776 St. Clair Str., Cleveland, Ohio. IŠČE SE Maks Smiljanich. sedaj bivajoč j nek jo v Chicagi ali 80. Chicagi. Za j njegov naslov bi rada zvedela nje- j govu soproga Marija Smiljanich i 301 E. Northern Ave., Pueblo, I Colo. KJE JE? Geo. MatkoviČ, doma iz Tanoe -gonj na Belokranjskem. Za njegov ! naslov bi rad zv<«dol Oe#. Vrvižiar, [ Ark. V. S. Smelter, Leadville, f Colo. KJE JE? Jakob May«rlc iz Vojne vuai »t. j 11, sedaj bivujpč nekje v Amoriki. i Za njegov naslov bi rad zvede njegov brat Joe Mayerle, Box 805, jj Aspen, Colo. KJE JE? John Videtič. Preti dyema letoma , je bival v Puebli, Colo. Za njegov t naslov bi rad zvedel njegov oče Martin Videtič, 222 Pront Street, [; Leadville, Colo. L MATIJA EBKLATEC, mVf. 17th St Chioaoo, III. 'edini slov. krojač v Chicagi,' s« prijjoroČM rojakom r izde-loTanj« nove in |x>pravijanje< stare obleke, katera bo izgledala kakor nova. Vse |K)( zmerno nizkih cenah. ROJAKOM Potujočim in tu ki.j bivajočim, pri-(»ročain svoj novi, lepo urojeni. ■ "SALODN" Kjrr ločini vedno svežo pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točna. saiuo z linijskimi smotkami. Biljar v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče. Za obilen poset se e. rojakom priporočaj Leonard Puh lastnik, 9950 Avenue NS.CHICAOO, ILL. McMAHDN & COLLIER pogrebuika. , Dobra in cena postrežba. Cob.D A 8. Uniok Avk PUEBLO, COLO. URBAN BliO'S pogrebnlkj. 30.1 W. 18th. St.Chicago, III. CENA IN D0BKA P08TBEZBA ---;-i- Pozor! Kuj pustiš od nevednih zoiio-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zt)l»e? Pusti si jih zaliti s zlatom sli srebrom, kar ti zu vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIM0NEK ZOBOZDRAVNIK 64* BLUE ISLAND AVE. {CHICAGO, ILL.J fcTel: Morgan m I mm. is, e, €. miums} ji Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. \ Hvali sc ga od dne do dnt% pov- I sodi se ga čisla in spo.stuje ohču- | \ duje njegove znanje (ziUožrmst) »jp- j \ gova stroga vestnost, in dohrostO." I Njemu ni potreba priporočila,, t; » J " \ tisoč slučajev ozdravljenju [w»>. . Ij Lay čujejo njegovo ime. ^ bJafr Pn njemu se og1a5n pistnen«^ inc ■j r^k osebno v enem dnevu več botoi- 5 u s* kov, ko pri istih, kateri njegov si- l| j ^T- ^jBr'^ gtein posnemajo v enemu letu. II zjmKKm^JU^*-:Skutlnja unredi mojstru. Njo-n !j ^•^HB^^BPBi^j^^BM^ ^ razširjeiiii zdrav ni- | ij "v ' ^BmEL 5'e/n i ? posebno skušnjo, ■ '' J ^^ zanemirjefije te bo'ezni je prosto rečeno samomor, g Miff LediČna holeze^j oku?i urin (vodo) in ima grožnje K AkJ^'v^ posledice, njegov sistem ozdrav'icnja pomaga otl- { y iT\ 'Ot"no ,C| bolezni, boief'hum v hrbtu, bodenje na s»ta - i 1 /r Ji L* i nr,]. bulečipe v kovku, otekel obraz, vodenica, mo»T- h J ' no gnanje n i vodo, bolezen na mehuiju in druge jj W nV l)()jave- /j^" |P Živfne bolezni ozdravi on z jg^ / ™ neprekosljivo ročnostjo in temel- fp'1 jito. Kdor od posiednih teh boiezni trpi, to je JI^JP.*^ v eemiriio spanje "i/burjenosi, slabost, in onemoj,'- /^fflfy ol, šumenje u?eft kakor na dru- ' 'i'- P! pili od te bolezni nastaioče trpi naj se takoj obet- ^ 'i^^-r' P ne na Professor COLLINSA predno, da njegova bo-lezen se razSiri in neozdravljiva postane osohilo žene morajo na t<» £ paziti ______ Moške spoUko bole/11 i v raznih pcavah. Ženske spolske bole- r* /m, maternične bolezni, ieiodčne, plučne, teterne. srčne, zunanie S in unanje bo'ezni. ozdravi.P?ofossor COLLINS boljše, hitrejSi i-i temeljiteji ko drugi. •• fc Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLLIN. .V m katerih ie sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen E /a kak§ni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali ff Slovenki S1000 izplačali ako mu zamore dokazati, da ti tako z.v;.- p ni glavni lavnatelii ali iniejitelji istih ussociesnov institutov . 1 p zdravstvenih zavodov (i)b|av'ljajo v raznih listah). Ti takozvaiu g glavni ravnatelji ali posestniki od istih zdravniških zavodov niso ni? M druzega kakov spekulantji z malo plačo nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v roke takim — Slovenci. Vse objave electronic h pasov in electro-magnetičnih zdravilnih C metodov so humbug Podiobno o temu nečemo govoriti, ker dobn> g i vemo kdor je to poskusil se je sam osvedočil da je vse humbug in S iskonščenjc ubozega delavca. Pnffcssor Dr Collins je imejitelj tega zavoda v2e 31 lot on jo H "<■ danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred- 5 i slojniški zdravnik tega zavoda, on je osobiio odgovoren za vsa de- S janja in občuie z bolnikom natančno in vestno in to jc njemu pripo- ' moglo da je posta) slaven, priljubljen 111 občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci S nko sle l>oln( ako trpite na bodisikoji bolezni pišite ali pridite S osobno k: Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. | Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: R ob delavnikah od 10 ure zjutraj do i ure popoldan: od 1—5 ure po g !>olan; oli nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 urepopo- i| Indue. V tolkali 111 potkah tudi od 7—8 ure zvečer. nrrmir-r—1 t---1 r—m 1——1 t—»it—1 --1 r——«r——1 t—»t—— ■■. ■. ____________ J. Dweyer i C?! SLOE IE103 AVE. CB'CAEC, ILL. ! priiMiroca SLOV EK C E M svoj j j ''SALOON". Fina vina. smoclke in rakijt pi> zmerni eeui. Postrežba točna. "DELAVSKI DOM". P lil L. BAST LASTNIK, 535 Blue Island Ave,, CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni jirostori z skupščine 1n društva na razpolage*. $33 Oregon and ^ Washington If you want to visit any point in the Pacific Northwest—NOW IS THE TIME. Every day until November HO, the liurlington Route will sell one way tickets from Chicago to Portland, Tacoma or Seattle for only $33; to Spokane, Ellenshurg, Wenatchee or I'matilla, $30.50; to Salt Lake City, Ogden, Butte, Helena, Anaconda, Missoula or Kalispell, $28. Tickets at proportionately low. rates will be on sale during this time to practically all points in the Pacific Northwest and on the Pacific Coast. The liurlington Route offers a greater selection of routes and better service to the West and Northwest than any other line that fact is worth considering. Send a postal for detailed information. P. S. EUSTIS, Passenger Traffic Manager, CHICAGO. Burlington I Route OBVESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu. > ggl /jk kadar hočete odpreti saleen «viopsRO kuhano, tako. da bodete vselej delali dabre kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nan. pišite ali telefonirajte nam, ta kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in isvrat io iežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. th. c-., ftJLAS BREWING CO. **- ■ Kmet in sreča. Lasu primerna • pravljica. (fconče.) "Začniva tedaj 1" reče kmet, "zakaj pa politikpjoči duhovniki, meji n hi in dohtarji tako pridno grabijo 3 denar?"—Menih je počasi od gov o _ ril: "Prijatelj, to je nekaj čisto na« " vadnega. Denar da človeku moč. j Za denar sc na svetu vse dobi in vsi siromaki morajo ubogati bogatina." "Prav govorite, častivredni oče," ■ nadaljeval jt kmet. "Zakaj pa po-' tem tisti, ki najbolj, grabijo, odvra-ičajo nas uboge ljudi od posvetnega j blaga ter nas zmiraj pitajo s srečo ! na onem svetu ?" — "Kako ste otročji", odvrne zasmehljivo menili, "samo zato odvračajo uboge ljudi od premoženja, ker je denar največja moč. Ubogemu človeku lah-' ko zapoveš, kar hočeš, lahko ga na-J podiš, kakor se ti zljubi, z bogatašem pa moraš lepo ravnati in ga za „ vsako malenkost spodobno prositi. t) Razun tega nima ubog človek časa r( premišljevati, kako ga nekateri so-brati derejo iu za nos vodijo, ker ga terejo noč in dan"žalostne misli, kie bode dobil denar za davek, za I sol in za obleko. Premožni človek si prihrani te misli ter ima dosti časa za premišljevanje, kako bi si mogel življenje še izboljšati." "Alia I" zakliče kmet, "zdaj šele vem, zakaj so klerikalne dežele najbolj uboge In najbolj zanemarjene. , Zdaj mi jc jasno^zakaj klerikalci okoli bogatinov tako ponižno pla- 1 zijo: Zdaj šele uvmlm, zakaj se večina veleposestnikov in meščanov brani klerikalcev lx>lj ko vrag kri- \ žal" "Poslušajte me še malo!" nada- * ljuje zopet menih, "ker še nisem ^ gotov. Klerikalci še imajo drug vzrok, ljudstvo napeljevati v slro- * maštvo. Pri kakšnih ljudeh je več ^ j liudobnežev, pri bogatih ali pri ubo-gib?" * "Med siromaki seveda," odvrne kmet. "Gotovo ne veste, zakaj je tako? * Vidite, bogat človek pije dobro vino, premnogi ubožec pa mora biti zadovoljen a slabim žganjem. Jeden i glažek ga je premalo,'dva pa pre- * več. Da izvira iz pijanščinc kaj " rada nečistost, tepež, uboj, in druge d pregrehe, vam je gotovo dobro zna-no. Uogat človek tudi navadno ne krade in ne goljufa, ker se mu ni 1 treba podajati v veliko nevarnost. I Ravno tako ne uganja trezeii bo-gataš raznih neumnosti, ki spravi g mnogo priprostih ljudi v ječo, ker 1 ima premožen človek dosti časa in f denarja, da si v šolah zbistri svojo < pamet, med tem ko ubožec komaj a čaka, da dobi otroka iz šole. In f kjer ni velikih pregreh, kjer ni sla- ™ bc vesti, tam jc za klerikalce žetev * pač jako slaba. Več ko se zgodi fl velikih hudobij in več ko se med I ljudstvom greši, tem lažje upijejo < nad njim, tem več ljudi jih iz straha pred peklom slepo uboga in tem j lepše jim vsled tega cvete pšenica. \| Zato bodete tudi našli, da so kleri- ^ kalne dežele najbolj podivjane in a razuzdane in da ljpdje tam najlhp- A še živijo, kjer ni klerikalcev, ali pa 1 n tyer nimajo ti farizeji velike moči." * Pri tem govoru se je kmet globo- i fl ko zamislil. Razne čudne misli so n miji rojile po glavi. Šele menih je prebudil iz sanj s vprašanjem, kako sc glasi tretje vprašanje. Kmet se zopet zatopi v misli. Cez ^ nckej časa vpraša: "Povejte mi « picčastiti oče, kedaj pa pridejo za ubogo ljudstvo boljši časi?" "Tudi to vprašanje jc lahko. Sc " li niste nikoli slišali, da je vsak človek svoje sreče kovač? Ali vam % ni znano, da človek tako spi, kakor K si postelje? Zato vam rečem, da se * kmetom ne bode prej dobro godilo,1 ^ dokler ne umrje zadnji kmet, ki si J šteje v srečo, če sme lizati prah pred klerikalnimi zapeljivci.—Vaša zali- 2 teva je izpolnjena. Zato si bodeva j od danes naprej Srečo delila. Ker J pa sva kristjana, privoščiti jo mo- ™ rava tudi drugim ljudem. Zato mi- <• slini, da je najlepše, da to čudno % deklico sploh izpustiva, če nam ob- H ljubi, da bode pridno obiskovala vse ljudi in ne prepogosto farovže, klo- ■ M štre, kancelije in grajšČine." Dobrosrčni kmet je bil s predlo- I gum usmiljenega meniha popolno- J ma zadovoljen, in ko je Sreča pri- «u segla, so se razšli. Pozneje »e mu M je dobro godilo. Moral je sicer « pridno delati, a to je rad storil, in Hog mu je njegov trud blagoslovil, fl mr SomliljenJki oemCuJte in I pHpere£u)te "Ot.AS SVOBODE" fl I Velika zaloga krasne robe za Bozic. Dolgo premišljevanje, kako božiono darilo si izbrati, si prihranite lahko h tem, ako obišče, to nolo prodajalno, luiinno krasno j z Item raznih predmetov, ki bo za vsakogar pripravni. Z oairom na niišo i/kuBiiji,. vam svetu- j^tSFUk jemo, Bi pred časom nnkupiti*potreb-nih stvari, ker proti koncu l»u pVoilii- jalnu prenapolnjena s kupovalo!, po-ntrežba bo,bolj [»očadna in izbora ne" I voč tako lopa. Izberitefli liožična darila zdaj, oddamo vam jih lahko [»ozno-, ---------^fi jo, ako to žoliste. Cene so skrajno nizko. Naši izvaliti UKliižbeiici vam Ijodo ItOk EN šli.pri izberi gotovo dobro na roke, kor sedaj imajo ver easa. I re.'^ I|\\ Skatljo /.n rokavico in robee ixl 25e do $1.08. Železni ognjegasnl stroji 25c in voč. Skatlje. z vho pripravo za čiščenje nohtov 98c in več. Priprava za raziranjo .r>0o in več. ^mm^^^ Glasovi rji od 25c do $6.00. HH Skatljo za šivalno pripravo 25c. I Satu I je, s toaletno pripravo 98c in več. Raznovrstni nlbumi za sliko, muzikalij«, razglednice itd. od| I SI. 40 do $7.50. ^BI^Hr Oblooeno pilnčike z naravnimi lasmi, in v lopi obleki od 19c naprej. WW Krasno sostavo za kadilce: za smodke. nžitralico in pepel; odrozaloc za cigaro od 40o naprej. In ogromno število raznih družili predmetev. Vse po najnižjih cenah. Albert Lurie Co. ' 567-569-571 Blue Island Avenue. POSTREŽE VAM V VASEM JEZIKU: ZI a t k o Kerfiin, p^i it. 23. Besede so po ceni. Mnogo se čita o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "(irenko vino". Želimo torej vsakogar resno gpoaoriti, da imamo tu Banio jeden zanesljiv, izviren iztlelek zdravniške vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) * \ sak \e. da je velika razlika v raznih vinih.' Trinerjevo jo delano,iz naboljšegu, izbranega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih iu iuiportiranih zelišč in koreninic. Bolehate li na Želodcu? Čutit«' liole/en na črevih iu jetrih? Vas boli v'križu, ali imate glavobol? imate Blal>o slast? Ne morite dobro spati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vns bode zanesljivo ozdravilo. Dobi «e v vb i h lekarnah in dobrih gostilnah. A-.—r~r~ r-*m*__r-v-v-^ Pijte samo Trinerjevo grenko vino In ne bojte sepotem bolezni, ker napravile vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, v«5e otroke okrogle in zdrave.- JOSIP TRINER, m South UU In. pašen Station CHICAGO. ILL Ne dovoli nobenemu buBuiessmauu, da bi ti usilil kako nevredno ponarejenojrino; »ko ti da kaj dragega kot izvirno Trinerjevo vire, delale to iz dobiokarije, ker pri ponaivje-nim skupi ve« denarja. Triuerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobi dobre prijatelje.