VESTTHK
MUHHumtuummntummm
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt 3
tzhaja v Cetovcu Encheinung:ort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šitingov g ceiotetna naročnina 120 šitingov
P. b. b.
LETNtK XXXii).
CELOVEC, PETEK, 14. JULiJ 1978
ŠTEV. 28 (1874!
Manjšine niso drobiž
s katerim bi države poravnavaie
svoje račune
Tako v partamentu kot v zveznem zboru je pred kratkim tekia razprava o zakonskih osnovah za gradnjo cestnega predora pod Karavankami. V obeh torumih avstrijske zakonodaje se je k temu vprašanju ogiasiia tudi Koroška kot neposredno prizadeta zvezna de-ieia: v pariamentu je govorit SPb-postanec dr. Kerstnig in v zveznem zboru bVP-jevski zvezni svetnik Koppensteiner. Oba sta gradnjo karavanškega predora oceniia kot potreben in pozitiven prispevek k razvoju sodeiovanja med državami in razumevanja med narodi.
Pač pa se je pri tem OVP-jevskemu govorniku dogodi) ..spodrsijaj", ki spet enkrat kaže, kakšna miseinost še vedno viada pri doiočenih krogih na Koroškem. V isti sapi, ko je gradnjo predora spravijo) v sktad z načeti hetsinške sktepne tistine, je namreč zvezni svetnik Koppensteiner meni), da statišče Koroške ni brez emocij, „ker bi od Jugosiavije pričakovati več ustužnosti v manjšinskem vprašanju ".
Redni stiki manjšine
z matičnim narodom
V ponedetjek sta predsednik skupščine SR Siovenije Mitan Kučan in predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša v viti Podrožnik v Ljubtjani sprejeta detegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev, ki sta jo vodiia predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Matevž Gritc. V detegaciji so biti še dipi. inž. Feiiks Wieser, Janez Wutte in Franci Picej za ZSO ter Mirko Sabotnik, Fitip Warasch in Karet Smotte za NSKS. Pogovorov o potožaju in aktuatnih vprašanjih siovenske narodne skupnosti na Koroškem sta se poteg tega udetežita tudi predsednik komisije skupščine SRS za mednarodne odnose Bojan Lubej in konzut SFRJ v Cetovcu Peter Zupančič.
Prejšnji teden pa je detegacija gradiščanskih Hrvatov na povabito izvršnega sveta obiskata SR Hrvaško. V Zagrebu je predstavnike gradiščanskih Hrvatov sprejet čtan izvršnega sveta in predsednik repubtiškega komiteja SR Hrvaške za mednarodne odnose Ljubo Majerič. V izčrpnem pogovoru so bita obravnavana aktuatna vprašanja hrvaške narodnostne manjšine na Gradiščanskem ter konkretne obtike sodeiovanja med gradiščanskimi Hrvati in SR Hrvaško. Med svojim bivanjem na Hrvaškem se je detegacija gradiščanskih Hrvatov srečata tudi s predstavniki družbenopotitičnih organizacij ter kutturnih, izobraževatnih tn znanstvenih ustanov SR Hrvaške.
Zanikanje spornih vprašanj
negativno vpiiva na sodeiovanje
Ati se krogi, v katerih previaduje takšna miselnost, ne zavedajo, kako nezaslišana in naravnost nesramna je logika, ki izhaja iz takšnih zamislit Po njihovem mnenju naj bi bila torej manjšina tisti drobiž, s katerim bi morala Jugoslavija poplačati Avstriji njeno sodelovanje pri izgradnji mednarodne prometne zveze. V času, ko se manjšine po vsem svetu vedno bolj uveljavljajo in tudi priznavajo kot dejavniki povezovanja med državami in narodi, se v Avstriji in zlasti na Koroškem še vedno najdejo ljudje, ki v monjšinah očitno vidijo le .blago", s katerim bi hoteli barantati in poravnavati svoje račune.
Toda te svoje kramarske račune delajo brez krčmarja. Koroški Slovenci smo že ponovno dovolj jasno povedali, da nočemo biti objekt, o katerem bi drugi barantali, marveč hočemo kot enakopraven subjekt soodločati pri reševanju naših živ-tjenjskih vprašanj. Pa tudi Jugoslar vija je vedno spet in še posebej v najnovejšem času povsem nedvoumno izjavila, da je pripravljena vsestransko razvijati in utrjevati sodelovanje z Avstrijo, vendar ne za ceno manjšin in njihove usode, kajti -— kakor je bilo poudarjeno tudi na nedavnem kongresu ZKJ v Beogradu — .odnos do manjšin v sosednih državah je merilo za odnose teh držav do Jugoslavije".
Na tem načelnem in doslednem stališču Jugoslavije gotovo tudi sedanji obisk avstrijskega notranjega ministra Lanca v Beogradu ni nič spremenil, pa naj domneve v avstrijskem tisku še tako silijo v smer, da bi si Jugoslavija za ceno manjšinskega vprašanja pribarantala naklonjenost Avstrije na drugih področjih medsebojnih odnosov. Takšne .pobožne želje", ki jih je v tukajšnjem tisku vedno spet zaslediti enkrat v bolj in drugič v malo manj očitni obliki, namreč samo odkrivajo pravo bistvo tiste miselnosti, ki v veliki meri vodi in usmerja tukajšnje oblikovalce javnega mnenja. Ta miselnost pa je osnovano na dvojni moroli — ne samo v odnosu do manjšinskega vprašanja.
Saj je vendar kričeč primer dvojce morale med drugim tudi sedanje Pretakanje krokodilovih solz v pre-
težnem delu avstrijskih javnih občil zaradi sodnijskega preganjanja sovjetskih disidentov. Ne da bi kakorkoli odobravali ali celo zagovarjali takšno ravnanje sovjetskih oblasti, pa moramo le ugotoviti, da imajo v Avstriji najmanj vzroka in pravice zgražati se nad takim ravnanjem, ko pa vendar tudi v naši državi brutalno zatirajo človekove pravice. Ravno tisti, ki zdaj najbolj kričijo o nasilju drugod, so še pred nedavnim s svojim pisanjem bistveno prispevali h kriminalizaciji na-
rodnostnega boja koroških Slovencev. Tisti, ki zdaj vedo poročati o .nedolžnih žrtvah boljševističnega terorja", navadno najdejo za koroške Slovence in njihov boj za enakopravnost le označbe, kot da bi šlo za same kriminalce in notorične kršilce zakonov.
Človekove pravice niso — kakor skušajo delati vtis v Avstriji in sploh v zahodnih državah — ogrožene le v socialističnih deželah. Tudi tako imenovani .demokratični zahod" dan za dnem skrbi za nove primere diskriminacije, zapostavljanja in zatiranja. Napad na človekove pravice ni samo tedaj, če v Sovjetski zvezi postavijo pred sodišče ljudi, ki baje niso zagrešili nič drugega kot da so brali spise Solženicina. Napad na človekove pravice je tudi odnos ameriških oblasti do črncev ter je politika rasizma in apartheida v Južni Afriki. Napad na človekove pravice pa je ne nazadnje tudi tedaj, če v Avstriji policijsko in sod-nijsko preganjajo Slovence, ki se borijo za svoje pravice. Najhujši napad na človekove pravice pa zagrešijo tisti, ki delajo razlike med temi primeri — kajti pravica je nedeljiva!
Le dan zatem, ko sta predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega svetas SR Slovenije dr. Anton Vratuša sprejela delegacijo osrednjih organizacij koroških Stovencev, je v Ljubtjani zasedalo predsedstvo SR Slovenije. Na seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher in ki sta se je poleg članov predsedstva udeležila tudi predsednik skupščine Kučan in pred-
sednik izvršnega sveta dr. Vratuša, so med drugim obravnavati tudi vprašanje potožaja siovenske narodne manjšine v Avstriji in ttatiji.
V Beogradu pa je imela isti dan skupščina SFR Jugoslavije zadnje zasedanje pred letnimi počitnicami. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Andrej Marinc je delegatom obeh zborov skupščine podal ekspoze o uresničevanju družbenega plana in o možnostih v letu 1979, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec pa je orisal bistvena vprašanja zunanje politike Jugoslavije in v tem okviru posebno obširno govoril o bližnji ministrski konferenci neuvrščenih, ki bo v Beogradu.
Posebej se je novi jugoslovanski zunanji minister ob tej priložnosti dotaknil tudi vprašanja odnosov do sosednih držav. Pri tem je naglasil, da Jugoslavija po svojih najboljših močeh prispeva k takšni naravnanosti evropskih odnosov, ki temelji na doslednem uresničevanju sklepov evropske konference o varnosti in sodelovanju. Zlasfi pa si prizadeva, da bi se fa stališča in te vrednote najpopolneje izrazili tudi v odnosih s sosednimi državami.
.Izhajamo iz prepričanja, da si je treba nenehno prizadevati za uspešno razvijanje našega sodelovanja na vseh področjih, ki so v skupnem interesu," je dejal Vrhovec. .Hkrati pa mistimo, da mora uspešen razvoj teh odnosov pozitivno vptivati tudi na reševanje tistih vprašanj iz vzajemnih odnosov s posameznimi državami, gtede katerih obstajajo raztočki in ki so sporna. Kajti če bi dovotiti, da bi štt mimo takšnih vprašanj ati da bi zanikati njihov obstoj, bi to negativno vpiivato na cetotno sodeiovanje. So pa na žatost primeri, ko v tem ne naietimo na ustrezno pripravtjenost druge stran), kar potem nujno prinaša negativne posiedice za naše cetotne odnose."
Mislimo, da je to dovolj jasen odgovor tudi tistim v Avstriji, ki v manjšini vidijo le .drobiž" za barantanje z Jugoslavijo.
Glasovanje o jedrski eiektrarni
Pred približno tremi tedni je doseglo barantanje treh velikih avstrijskih strank (SPU, UVP in FPU) okoli jedrske elektrarne, ki stoji v Zwentendorfu na zgornjem Avstrijskem, nov višek: zvezni kancler Kreisky je izjavil, da bo vladna stranka predložila parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva ljudsko glasovanje (refe-redum) o pogonu jedrske elektrarne v Zwentendorfu. Parlament je ta osnutek z večino sprejel, UVP in FPU pa sta zakonski osnutek zavrnili in vladi izrekli nezaupnico.
Barantanje okoli jedrske elektrarne v Zwentendorfu ni novo. Že pred osmimi leti je takratna UVP-jevska vlada začela z omenjenim projektom — ista UVP, ki danes ne ve, kako bi se izmazala iz zagate, kajti na eni strani je nedvomno njen (finančni) najmočnejši del, združenje industrialcev, za Čimprejšnji pogon, na drugi strani pa si hoče UVP s sedanjim zadržanjem zagotoviti glasove za prihodnje volitve.
Da je sploh prišlo do takega razvoja, ima svoj vzrok v poteku dogodkov zadnjih treh ali štirih let: v tem času se je začel širok odpor proti jedrskim elektrarnam v mnogih državah zahodne Evrope in ZDA. V tem času so biii namreč objavljeni prvi protesti in prva opozorila znanih znanstvenikov na področju fizike, kemije, medicine in ekologije o posledicah produciranja atomske energije. Množili so se tudi razni tehnični nedostatki in nesreče v že delujočih atomskih elektrarnah. Ta opozorila merodajnih znanstvenikov so povzročila tudi v Avstriji širok ljudski odpor proti prehitremu izrabljanju še nedozorele nove tehnologije. V Avstriji je v zadnjih dveh letih ta odpor rasel in v raznih demonstracijah zajel nad 10.000 ljudi. To pa je zbudilo tudi merodajne politike v državi. Razvoju na Švedskem, kjer je desetletja vladajoča socialdemokratska stranka prav zaradi odobravanja atomskih elektrarn bila izpodrinjena z vlade, ter izidu zadnjih pokrajinskih volitev v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so etablirane stranke zgubile mnogo glasov v prid takoimenovanih zelenih in pisanih list, se hoče SPU v Avstriji izogniti. Upoštevajoč dejstvo, da ji v zadnjih letih ni uspelo zatreti širokega odpora proti pogonu Zwentendorfske elektrarne, mu hoče z referendumom zlomiti ost. Pri tem pozablja celo svoja stališča. Medtem ko je Kreisky še pred nekaj me-
seci javno izjavil, da referendum o Zwentendorfu zanj ne pride v poštev, ga sedaj z vso silo zagovarja (podobna .doslednost" nam je v spominu v zvezi z jezikovnim štetjem!). UVP ki se je še pred nekaj meseci izjavljala za referendum, pa je sedaj proti glasovanju.
Skupno je obema strankama le eno: — hočeta, vsaka na svoj način, omogočiti čimprejšnji pogon atomske elektrarne, hkrati pa si zagotoviti čimveč glasov za bodoče volitve.
Ube veliki stranki sta v bistvu že danes prepričani, kakšen bo izid referenduma: koza naj bo cela in volk sit — ljudstvo naj glasuje in elektrarna naj čimprej obratuje. Vsi merodajni politiki trdijo, da Avstrija potrebuje atomsko energijo. In tako bo tudi izglodala njihova propaganda. Saj so to vendar zastopniki industrije in kapitala, ki sta — ako si hočeta zasigurati svoje ogromne profite in zaslužke — dejansko odvisna od relativno cenejše produkcije atomske energije.
Pri tem pa jim ni mar grozečih posledic, pred katerimi svarijo znanstveniki: rak, levkemija, radioaktivnost, radioaktivni opadki, za katere do danes ni prostora.
Demagoško postavljeno je tudi vprašanje, o katerem naj bi avstrijsko ljudstvo odločalo: „Ali ste za pogon Ztventendorfa, če je varnost zagotovljena?" — tako se namreč glasi po zakonu tekst referenduma. Nikjer pa ni rečeno, da ravno ta sigurnost nikjer ni dana in je nihče ne more zagotoviti.
Enake demagogije se poslužuje UVP, če predlaga za referendum vprašanje: .Ali ste za izkoriščanje atomske energije?" — Kdo ne bi bil za tehnični napredek, če je dejansko zajamčena vsa varnost? Če ne škoduje zdravju in okolju? Ravno to bistveno vprašanje pa zamolčita obe stranki.
Vendar se še vedno in ravno zdaj širi odpor proti pogonu atomske elektrarne. In povsem upravičena je zahteva .Iniciative avstrijskih nasprotnikov jedrskih elektrarn" (ki je referendum o tem'vprašanju zahtevala že od vsega začetka), ko poudarja, da naj bo edino vprašanje, o katerem naj avstrijsko ljudstvo 5. novembra odloča: .Ali ste za pogon atomske elektrarne v Zwen-tendorfu?" — brez vsakršnih pridržkov ali kompliciranih in nerazumljivih dodatkov.
Protesti proti cestoeoi davku
Tovornjaki so biokiraii avstrijske mejne prehode
Dne 1. juiija je priče) veijati v Avstriji nov zakon o cestnem davku. Vozniki tovornjakov morajo piačati za vožnjo v Avstrijo a)i skozi njo cestni davek in sicer 25 grošev za tonski kitometer tovora. Ta novo vpetjani davek je preseneti! predvsem števitne voznike iz inozemstva. Uvedba cestnega davka je povzročita vrsto protestnih akcij. Več 10.000 tastnikov tovornjakov iz Avstrije in inozemstva je stopito v „stavko V torek 3. jutija je zavtada! na avstrijskih mejah kaos. Šoferji so s težkimi tovornjaki biokiraii skoraj vse važnejše mejne prehode. Ta protestna akcija, ki je biia poteg drugega tudi protizakonita, je trajata ves teden, izvajata pa naj bi pritisk na avstrijsko vtado, ki je vpetjata novi davek, da bi na ta način prišta do denarja za popravo cest.
Tudi v Avstraliji
se zanimajo za koroške Slovence
Med svojim bivanjem v Sioveniji je senator avstratskega paria-menta Anthony i. Mutvihitt v soboto prejšnji teden obiskat sedež ZSO v Ceiovcu. Visokega gosta je spremijat predsednik komisije za manjšinska in izseijenska vprašanja pri SZDL Stovenije tov. Jože Hartman. Srečanja na sedežu ZSO se je udetežit tudi zastopnik NSKS osrednji tajnik Fiiip Warasch.
Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in ostati predstavniki naših organizacij so senatorja Mutvihiita izčrpno informirati o zgodovini in trenutnemu potožaju koroških Stovencev. tzkazato se je, da je senator Mut-vihitt, ki je zastopnik taburistične stranke v Avstratiji, že dobro seznanjen z manjšinskim vprašanjem v Avstriji. Vendar se je žeto začudit nad
potitiko avstrijske sociatistične stranke, ki vedno rada vsem drugim pamet šoti, sama pa ni pripravtjena rešiti manjšinskega vprašanja v tasfni državi. Koroškim Siovencem pa je izrazit svojo sotidarnost in bo zato tudi sprožit probiem stovenske manjšine v avstratskem partamentu.
Po izčrpnem razgovoru na sedežu ZSO je senator Mutvihitt obiskat še razne kraje dvojezične Koroške, kjer so ga krajevni zastopniki društev seznaniti z vsakdanjimi probtemi v živtjenju manjšine. Ob koncu svojega obiska na Koroškem se je senator Mutvihitt udetežit še kutturne prireditve v Žetezni Kapti.
Se niso izčrpane vse možnosti
Lastniki tovornjakov so zahtevali preklic cestnega davka v stavkah in raznih demonstracijah, kot rtapri-mer v Celovcu, in predvsem z blokado skoraj vseh važnejših avstrijskih mejnih prehodih. $ to blokado so vozniki povzročili precejšno škodo avstrijskemu turizmu in gospodarstvu, saj so bile skoraj vse važ-
Na Dunaju je bit pred nedavnim občni zbor Avstrijske tige za človekove pravice, ki mu je generalni sekretar dr. Erich Komer obširno poročat o delovanju organizacije v zadnjem obdobju. Pri tem je kritično ocenit razvoj pri uveljavljanju človekovih pravic in posebej opozoril na dolžnost vseh, da mora današnja gene* racija tudi bodočim rodovom zapustiti še znosno okolje. V vodstvu organizacije je občni zbor v glavnem otrdil dosedanji odbor s predsedni-om Alfredom Stroerom in generalnim sekretarjem dr. Erichom Korner-jem na čelu. Gradiščanski deželni svetnik dr. Gerald Mader pa je udeležencem predaval o ..humanosti v bolnišnici".
V svojem prizadevanju za uveljavljanje človekovih pravic se je liga vedno zavzela tudi za enakopravnost narodnih manjšin v Avstriji in je bito o tem problemu govora tudi na letošnjem občnem zboru. Sklenjena je bila zahvala zveznemu predsedniku in pravosodnemu ministru,
nejše meje tudi za osebne avtomobile neprevozne ali pa je prevoz bil povezan z dolgotrajnim čakanjem na meji, in to ravno v času najhujšega dopustnega prometa.
Medtem ko so se sindikati za trgovino, transport in promet distancirali od teh akcij prevozniških podjetij, so razni govorniki OVP in FPO,
ki sta ustavila kazenski postopek zoper štiri selske fante, ki so proti diskriminacijskemu jezikovnemu štetju protestirali s tem, da so odnesli popisne liste.
Vendar pa je v zvezi s to zahvalo potrebna tudi kritična pripomba. Povsem nerazumljivo je, da tudi liga postavlja napako na isto raven rasistični izbruh nemškega nacionalizma v obliki zloglasnega „tafelsturma" leta 1972 ter upravičeni protest koroških Slovencev proti statističnemu genocidu, kot ga je z vsemi usodnimi posledicami predstavljalo štetje leta 1976. Prav tako pa tudi ni mogoče molčati k poskusu uvajanja nove kategorije Slovencev, tako imenovanih „Austroslowenen", kajti takšno poimenovanje ne odgovarja ne jezikovnim zakonom in še manj zgodovinskim pojmom. Želeti bi bilo, da bi očetje te novotvorbe spoznali nesmisel svojega početja prej, preden bi morali doživeti podoben poraz, kot ga je znanost prizadejala zagovornikom vidišarskc teorije.
med drugimi fudi reprezentant socialnega partnerstva Mussil, v svojih govorih simpatizirali s kaotičnimi akcijami in celo skušali izrabiti situacijo v svoje strankarsko politične namene. Nekateri krogi celo domnevajo, da je opozicija (DVP in FPO) bita duhovna pobudnica blokade.
Zadržanje podjetnikov ter DVP in FPO je bilo v tem primeru neodgovorno, saj je bilo v škodo avstrijskemu gospodarstvu. Situacija na delovnem trgu, ki postaja v Avstriji vsebolj kritična, se lahko s takim ravnanjem še bolj poslabša.
Ta novi cestni davek je sicer huda obremenitev za avstrijske podjetnike, ki so v veliki meri odvisni od transporta težkih tovornjakov. Na drugi strani pa se ravno ti podjetniki ne bi smeli pritoževati, saj vedno spet dobe razne davčne popuste, ki so v razmerju veliko višji kot novi cestni davek.
Kreisky in drugi zastopniki avstrijske vlade so se pogajali s predstavniki lastnikov tovornjakov in se dogovoriti, da bo vlada povrnila škodo, ki bi nastala lastnikom tovornjakov s tem novim cestnim davkom. V tej zvezi je padel tudi predlog, da bi se ta davek lahko zvalil na cene. To pa bi bilo spet v škodo potrošnikom, ki v takšnih pogojih vedno spet nosijo največja bremena. Davčno breme bi se v tem primeru potisnilo na hrbet konzumen-tov s tem, da bi se povišale cene za razne potrošne predmete.
V zvezi z zahtevo po ukinitvi novega davka je OVP proti ministru za finance in vicekancerlju Andro-schu predlagala nezaupnico in zahtevala njegov odstop. Zvezni kancler Kreisky pa je na zadnji seji parlamenta pred poletnimi počitnicami dejal, da bo zakon o cestnem davku ostal kot predvideno in je zavrni) tudi predlog nezaupnice nasproti ministru Androschu, ki je ta zakon vpeljal. Obenem pa je vlada ugodila tudi lastnikom tovornjakov. Obljubila je odškodnino, predvsem za obremenitve, ki bi jih avstrijski cestni davek za tovornjake povzročil v inozemstvu.
Končno so lastniki tovornjakov razpustili blokade skoraj na vseh mejah in predali ceste valu avtomobilov dopustnikov.
Or. Joža Vi!fan
je obhaja! 70-!etnico
Prejšnji re^en je znan! slofens^l In ;agos!ovaws^J družbenopolitični delavec dr. /oža VH/an praznoval wojo sedemdesetletnico. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih počastitev, med baterlml pa je gotovo posebnega pomena In vrednosti „dar!!o", bi mn ga je poblonlla boprsba založba Lipa, bi je Izdala jubilantovo bnjlgo z naslovom „De!o, spomini, srečanja".
Dr. /oža Vll/an je sin dr. /osipa Vll/ana, bi je med obema vojnama postal znan predvsem po svojem delovanja na mednarodnih manjšlnsblh bongreslh. Zato niti ne začadl, da je tadl njegov sin, rojen v Prsta, vellb del svoje bogate politične In dlplo-matsbe dejavnosti posvetil boja za pravice zamejsblh Slovencev, posebej na Pržašbem. Saj je po vojni zavzemal vlsobe položaje.' bil je med dragim generalni sebretar jagoslovansbe delegacije na parlšbl mirovni bonfe-rencl, potem je vodil fagoslovas&o delegacijo v OZN, bil je pomočnlb zananjega ministra, veleposlanlb ter generalni sebretar predscdnlba repab-llbe.
Ob svojem žlvljenjsbem jablleja je bil — bot že povedano — deležen številnih počastitev. Neštetim čestlt-bam, bi jih je prejel jabllant, se prl-dražajemo tadl borošbl Slovenci/
Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, je Gospodarska zbornica SFR Jugoslavije zdaj tudi v Celovcu odprla svoje predstavništvo (svoj sedež ima na 8.-Maistrove 19/1), ki se bo prizadevalo za utrjevanje že obstoječih gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Avstrijo, in to predvsem na območju Koroške, Štajerske, Tirolske in Predarlske. Poseben poudarek pa naj bi bil na vzpostavljanju novih stikov v smeri višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot so ustanav-tjanje avstrijsko-jugoslovanskih oz. jugoslovansko-avstrijskih mešanih družb na osnovi skupnih vlaganj, dalje močnejše povezovanje na področju poslovno-tehničnega sodelovanja in — kjer bi bile možnosti — skupno nastopanje na tretjih tržiščih.
Do ustanovitve predstavništva, in sicer predvsem na pobudo Gospodarske zbornice SR Slovenije, je prišlo spričo spoznanja, da kljub očitnim prednostim, ki jih pomenita sosedstvo in dejstvo, da se gospodarstvi Avstrije in Jugoslavije v marsičem dopolnjujeta in izmenjujeta svoje proizvode, na tem področju še nikakor ni bilo doseženo vse tisto, kar bi bilo možno in v korist obema državama. To velja tako glede obsega gospodarskega sodelovanja kakor tudi glede njegove vsebine in oblike.
Nasprotno, v zadnjem obdobju ugotavljajo celo vidno nazadovanje. Medtem ko je vrednost blagovne menjave v I. 1974 znašala okrog pol milijarde dolarjev, je v letu 1977 padla na okroglo 366 milijonov dolarjev, pri čemer je delež jugoslovanskega izvoza znašal sploh samo 95 milijonov dolarjev. Ker je tudi v letošnjem letu opaziti v tej smeri neugodne tendence, so potrebni obojestranski napori, v katerih okviru naj bi tudi predstavništva jugoslovanskega gospodarstva (poleg sedaj odprtega predstavništva v Celovcu že dalj časa de-tuje podobno zastopstvo na Dunaju) v Avstriji zavzemala določeno mesto.
Zlasti pa se kaže tudi nujna potreba po vsestranskem razvoju dolgoročne industrijsko-tehnične koo-
peracije. Čeprav obstaja določen napor in prizadevanje, je obseg tovrstnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo namreč še zelo skromen in nerazvit. Obseg takega sodelovanja ne presega niti 2% skupne menjave, pri čemer velja interes avstrijskih gospodarstvenikov zlasti plasmaju tehnologije, licencam, opremi in inženiringu. V kolikor so dosedanji skupni napori v tej smeri rodili konkretne rezultate, se kaže, da obstaja zanimanje za tako obliko sodelovanja na obeh straneh. Vendar pa tozadevne možnosti še nikakor niso izkoriščene in se je število zaključenih dogovorov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju v zadnjih letih celo občutno zmanjšalo. To je najboljše potrdilo, da bodo potrebni nadaljnji napori tudi na tem področju.
Gospodarstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem v okviru sodelovanja med Avstrijo in Jugoslah vijo doslej skoraj ni igralo nobene vloge. Ne moremo namreč mimo dejstva, da gospodarstvi obeh držav nista in ne izkoriščata prednosti, ki bi se ponujala ob intenzivnejšem vključevanju manjšine kot ,mostu" tudi na gospodarskem področju. Razumljivo pridejo v pošfev za takšno vključevanje le podjetja, ki so primerno organizirana. Takšna podjetja pa bi vsekakor lahko znatno prispevala k povečanju turistične menjave in transportnih uslug, k povečanju proizvodnje ter izvoza in uvoza, ne nazadnje pa tudi k povečanju trgovinske menjave v obmejnem prostoru, kjer je iz dneva v dan opaziti večji priliv kupcev iz Jugoslavije.
Sploh je bilo obmejno področje v okviru gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo v preteklosti vse preveč zanemarjeno in torej ni naključje, da je predstavnik Gospodarske zbornice SFRJ ob otvoritvi celovškega predstavništva še posebej opozoril na obojestranske koristi in na potrebe razvoja sodelovanja v maloobmejnem prometu. Ravno v tem okviru pa bi lahko odigrola svojo vlogo tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem.
Kongres A!DLCM
bo tetos v Katatoniji
Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kuttur [AiDLCM) bo svoj tetošnji 7. kongres imeto v Barcetoni, in sicer v dneh od 22. do 26. juiija.
Ta mednarodna organizacija se že od teta 1964 zavzema za pravice nesvobodnih narodov in narodnih skupnosti, zato se njeni čtani vsaki dve ieti zberejo na svojem kongresu pri eni od ogroženih skupnosti. Tako je bit na primer 4. kongres teta 4972 v Cetovcu, 5. kongres pri Baskih v Ustaritzu na Franzoskem in 6. kongres v Aostski dotini.
Letošnji kongres pa bo v Barceioni, gtavnem mestu Kataionije, ki si je pred kratkim priborita avtonomijo. Prav zaradi te nenavadne pri-iožnosti, da je organizacija gost dežete, ki je nedavno še na skrivaj pošitjaia svoje predstavnike v tujino, je primerno, da se kongresa udeie-žijo števitni zastopniki skupnosti, ki še dateč ne uživajo tistih pravic, ki so v Kataioniji zdaj postate vsakdanja resnica.
Vsakdo se iahko kot prijatetj udeieži kongresa, zakaj že od samega začetka, to je od ustanovitve združenja, vetja, da morajo udeieženci sami poskrbeti za stroške potovanja in bivanja. Tudi turistu, ki odhaja predvsem zaradi mika novih krajev, se udeiežba na takem mednarodnem srečanju izpiača, saj nova poznanstva samo utrjujejo vezi, ki že zdaj na daijavo povezujejo skupnosti, ki se zavzemajo za pravično rešitev narodnih, etničnih, jezikovnih pravic.
Kdor bi se kongresa žeiei udeiežiti, se iahko javi na nastov: Jordi Pou i Vidai, c. Amigo 28, Barcetona 21; teteton 228.74.30 ati 200.78.47. Omenjeni bo rezervirat sobo v hotetu.
V Ceiovcu so prevozniki s svojimi tovornjaki ..biokiraii" sedež dežeine viade
7Ve moremo moičaf/
^ uva/an/u nove 4rafegrori/e SVovencev
Nekaj misli in ugotovitev
ob koncu šolskega leta na slovenski gimnaziji
Do neke mere spričevala vsako teto zrcalijo uspeh ali neuspeh skup-nego napora dijakov in učiteljev. Niso pa edino veljavni dokaz za to. Letna poročila dajejo zanimive informacije o delu na tej šoli, prav tako tudi maturantski listi, poleg tega pa še razne publikacije dijakov.
Pred nekaj leti je mlada generacija na gimnaziji kazala močno zanimanje za narodno politiko. Ali moremo to trditi tudi še danes? Kulturno osveščanje naše dijaške mladine je glavni namen te ustanove. Bivši ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik je cb proslavi 20-letnice obstoja SG nakazal njeno poslanstvo s temi besedami: ,Slovenska gimnazija utrjuje položaj in obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem s tem, da ji
nudi narodno zavedno inteligenco, ki bo z uma bistrim mečem znala braniti svoj narod." Pomembnost slovenske gimnazije pa sc spoznali tudi naši nasprotniki. KHD in koroški šovinisti neprestano hujskajo proti tej šoli. Zato, ker vzgaja naše dijake v narodno zavedne in kulturne ljudi in s tem ogroža in moti nekulturno dejavnost koroških nestrpnežev.
Dober vpogled v delo slovenske gimnazije dajejo njena letna poročila. Tudi letošnje poročilo prinaša dosti informacij — predvsem zanimive statistike, poleg tega pa razne članke o prireditvah gimnazije. Glavnino poročil zavzemata šolska akademija in obisk zveznega: kanclerja dr. Kreiskega. Omembe vreden je ta obisk prav gotovo. Ob celem ducatu slik Kreiskega v let-

Borštnikovo srečan e v Marthoru
Kakor vsako feto, se bodo tudi letos spomnila slovenska gledališča slavnega slovenskega igralca Borštnika in se v ta namen srečala s svojimi najboljšimi komadi pretekle gledališke sezone v Mariboru in le-te tam predstavila širši publiki.
Izbira komadov letos prvič ni več prepuščena volji raznih nastopajočih skupin, marveč jih je izbral mariborski kritik Lojze Smasek in tako tudi določil dokončni spored letošnjega Borštnikovega srečanja, ki so ga pred nedavnim predstavili javnosti.
Tako bo ljubljanska Drama gostovala s Krleževo igro „Gospoda Glem-bajevi" v režiji Franceta Jamnika, medtem ko bo mariborska Drama uprizorila dramo „Equus" znanega Britanca Toma Shafferja. Kar dvakrat bo letos zastopana španska dramatika: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo prinaša Cervan-
tesove „Tri medigre" v režiji Mirana Herzoga. Mestno gledališče Ljubljana pa gostuje z dramo „Donja Rosita" Larce (režija: Zvone Šedlbauer).
Letošnji spored Borštnikovega srečanja bo torej dokaj pester in bogat in obsega dela mednarodne, jugoslovanske in slovenske dramatike, tako iz sedanjosti kot tudi iz preteklosti.
Skupno bo v Mariboru zastopanih devet slovenskih gledališč iz Slovenije in Italije; kot gost pa se bo predstavil beograjski Atelje 212 z igro „Ka-men pod glavo", ki jo je napisala Milica Novkovič.
V času Borštnikovega srečanja, ki bo od 18. do 28. oktobra, bo tudi strokovni simpozij, ki se bo ukvarjal s problematiko praktične dramaturgije, samoupravnimi odnosi v gledališču ter odnosi med t. i. izvajalci in uporabniki teatrskega dela.
ZA UKtNtTEV POUTtČNtH PROCESOV „
M	6^3
T«di ida), ko imajo dijaki počitnice, jih ne bodo pozabiti: rojake, ki jih hočejo iz poiitičnih raziogov postaviti pred sodišče. Svojo solidarnost so dijaki pokazati med soiskim ietom, ko so protestirati proti kriminaiizaciji svojih sovrstnikov.
nem poročilu pa človek skoraj pozabiš, da gre za očeta prctimanj-šinskega trostrankarskega sporazuma. V smislu celovitejšega prikaza dogajanj na gimnaziji bi bilo, če bi odmerili vsaj nekaj vrstic na primer fudi protestni stavki dijakov proti političnim procesom. Letno poročilo bi bilo kar bolj slovensko; v večji meri bi odgovarjalo koroški stvarnosti. Da so se dijaki potegovali za svoje sošolce in druge politične zasledovance — tega se nam vendar ni treba sramovati, rekel bi, da je to že naš vsakdanji kruh: solidarnost med manjšino.
Pred kratkim je izšel tudi maturantski list. Malce neresnosti si av-forji-maturantje že lahko očitajo, ker so prav gotovo več zmožni kot je videti v imenovanem listu. Nekaj karikatur in poslovilna beseda razrednika, zakaj ne? Pičlo pa je kljub temu.
Kakor po vseh avstrijskih šolah, tako tudi na naši gimnaziji polagajo malo važnosti na politično izobraževanje dijakov. Tako se tudi ni čuditi, če ima ta ali oni dijak težave pravilno ocenjevati kak političen pojav danes in v zgodovini. Kdor pa je bral pamflete, ki so jih vsaj podpisali nekateri dijaki za Koroško dijaško zvezo, se pa ni mogel znebiti neprijetnega občutka in zaskrbljenosti. Politična ost — omalovaževanje antifašizma itd. — ter nekulturna beseda spominjajo bolj na dobo hladne vojne, ko sta avstrijska in mednarodna reakcija besneli v surovem antikomunizmu, ali pa tudi na povojni čas, ko so nekateri hoteli zasukati kolo zgodovine zopet nazaj. Predsednica KDZ ter predsednik političnega odseka iste organizacije ter z njima mnogi člani KDZ so se jasno distancirali od teh sramotilnih spisov. To kaže, da organizacija ni v tako slabih rokah. Pač pa bo treba v bodoče take izgrede preprečiti — v interesu KDZ, slovenske gimnazije in vseh nas, ki nam je kulturna in demokratična vzgoja naših mladincev pri srcu. V prvi vrsti pa jasno v korist mladine, ki ji gotovo najbolj škoduje to, če se pusti z ene ali druge strani zlorabiti v ozke strankarske namene. Zato je toliko bolj občutiti pomanjkanje lista, ki bi kot resnično dijaško glasilo dosledno zastopal interese dijaške mladine ter ji pomagal spoznavati in izpolnjevati njeno vlogo znotraj narodne skupnosti.
MnrosRav KrReža
pelinosemdesetletnik
Pred dnevi je praznoval svoj 85. življenjski jubilej eden najbolj priznanih sodobnih literatov v Jugoslaviji — Miroslav Krleža. Njegova razumska obzorja, ki dajejo svoje dragocene plodove v dramaturgiji, prozi, poeziji, eseistiki, publicistiki in leksografiji, težko najdejo enakopravno primerjavo v sodobni hrvaški in jugoslovanski kulturi.
Pisatelj se je rodil 7. julija 1893 v Zagrebu, tu končal nižjo gimnazijo, nato obiskoval svojo akademijo Ludoviceum v Budimpešti. Prvič je začel objavljati leta 1914, prvi knjigi, zbirki pesem Pan in Tri simfonije pa je izdal leta 1917. Kot petindvajsetletnik je ustanovil in urejeval revijo Plamen. Od leta 1950 je ravnatelj Leksikografskega zavoda v Zagrebu in glavni urednik Enciklopedije Jugoslavije. Zgodaj se je začel ukvarjati z dramatiko. Omeniti je treba Legendo (1914), Salomo (1918) in Michelangelo Buonarottija (1919). Ostale so izšle leta 1933 v knjižni obliki kot Legende.
V drugem dramskem ciklu Krleža najdemo Galicijo (ki je bila leta 1920 prepovedana uro pred krstno predstavo), Golgoto (1922) in Vučjaka (1923). V tretji cikel pa uvrščamo dramsko trilogijo o Glembajevih.
Vojna je velika Krleževa tema. V dveh njegovih delih pride še prav do izraza. Vojni kril (1918 in 1919) ter v zbirki novel Hrvaški bog Mars (1922). Miroslav Krleža je ustvaril tudi enega največjih lirskih dosežkov v Jugoslaviji — Balade Petriče Kerempuha. Ni literarne zvrsti, ki bi se je Krleža ne lotil. Popolna bibliografija njegovih del bi zajela kar obsežno knjigo.
Jubilant je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu ter nosilec visokih odlikovanj in dobitnik številnih literarnih nagrad. Leta 1953 je bil za svoje delo odlikovan z Redom heroja socialističnega dela.
O Krleževi ustvarjalnosti je torej mogoče zapisati, da je to rudnik, iz katerega bodo poleg današnjega bogato črpali še prihodnji redovi. Z vso močjo se je oglasila v času svetovne vojne, ob zori oktobrske revolucije in v času ustvarjanja jugoslovanske državne skupnosti.
Jubitejni nastop Akademske fo!k!orne skupine „France Maroit" v Križankah
Pretekli teden je Akademska folklorna skupina .France Marolt" — znana in priljubljena tudi pri nas na Koroškem — praznovala 30-let-nico svojega obstoja.
Križanke v Ljubljani so bile spet prizorišče praznovanja jubileja mednarodno znane slovenske kul-turno-umetniške ustanove. Skupina .France Marolt" — imenovana po svojem ustanovitelju slavnem etnografu in zborovodji — je znana posebno po svojih živih interpretacijah in proučevanju slovenskih narodnih plesov in pesmi. Po smrti neutrudnega delavca na področju slovenske folklore, Franceta Marolta, je njegovo mesto v Akademski folklorni skupini prevzel profesor Mirko Ramovš. Pod njegovim vodstvom je AFS .France Marolt" spremenila in dopolnila repertoar plesov in pesmi, v celoti pa je ohranila vso slovensko koroško folkloro, ki je bila zajeta v programu.
Akademska folklorna skupina .France Marolt" ni znana samo po Sloveniji, temveč po vsej Jugoslaviji in v mednarodnem svetu. Za ohranjevanje in nego slovenske narodne kulturne in umetnosti je prejela sku-
pina že dosti priznanj. Tako jo je ob priložnosti 25. obletnice odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito z redom bratstva in enotnosti s rebrnim vencem, ob isti priložnosti je dobila tudi srebrno plaketo ljubljanske univerze.
Da pa uživa skupina .France Marolt" ugled tudi v mednarodni javnosti, dokazuje Evropska nagrada za ljudsko umetnost, ki jo je prejela od mednarodnega komiteja za ljudsko kulturo v Nemčiji.
Slavnostni nastop skupine .France Marolt" ob 30-letnem jubileju je publika, zbrana v Križankah, navdušeno sprejela; z narodnimi plesi in pesmimi iz vseh predelov Slovenije in slovenskega življa je AFS dokazala svojo visoko raven na področju folklore. Tudi ob tej priliki je bila deležna številnih čestitk in priznanj: med drugim je bila odlikovana tudi s plaketo Ljubljane ter prvim slovenskim folklornim priznanjem, ki ga podeljuje ZKO Slovenije.
Koroški Slovenci se čestitkam pridružujemo in upamo, da bomo kmalu tudi pri nas lahko uživali nastop skupine .France Marolt"!
mi
TONE ZORN
Manjšinsko vprašanje
in jugos!ovansko-avstr!jski odnosi
Vzrok za nazadovanje jugoslovansko-avstrij-skih odnosov je pripisal grožnji o preštevanju manjšine, postopek, ki po mnenju Jugoslavije ne pomeni le pritiska na manjšino, ampak tudi poskus revizije državne pogodbe; drugi vzrok tega nazadovanja pa je dosedanje avstrijsko .izpolnjevanje" člena 7 državne po-godbe.m
Vendar pa je kanclerjevo zagotovilo, da uveljavljanje manjšinske zakonodaje ne bo odvisno od določenega števila pripadnikov manjšine, veljalo le nekaj dni, natančno do 20. februarja. Tega dne so se namreč vse tri avstrijske parlamentarne stranke na sestanku, ki ga je Vodil kancler Kreisky, dogovorile izvesti ne le ..štetje posebne vrste", ampak na podlagi tega ..štetja" postaviti dvojezične krajevne table le tam, kjer bi ob tej priložnosti našteli vsaj 25 odstotkov slovenskega prebivalstva.^** Gre za akt, pri katerem so avstrijski socialisti kot vladajoča stranka iz strankarskih vzrokov postavili na preizkušnjo ne le svoje dotedanje poglede na manjšinsko vprašanje, ampak tudi odnose republike Avstrije s sosedno Jugoslavijo.
Jugoslavija je ob objavi trojnega sklepa takoj opozorila, da je dogovor treh strank v nasprotju z duhom in črko državne pogodbe in da bi vsak konkreten ukrep v tej smeri sprožil tevizijo državne pogodbe. Zvezni sekretariat
zunanje zadeve je tudi poudaril, da se SFRJ kot podpisnica državne pogodbe zavzema za
to, da Avstrija čimprej in v celoti izpolni obveznosti iz te pogodbe, in to brez kakršnih koli poprejšnjih pogojev in na način, ki bi ga določili v neposrednem dialogu slovenske in hrvaške manjšine z avstrijsko vlado.^s Značilno je, da je avstrijski tisk jugoslovansko opozorilo ocenil kot ponovno poslabšanje ju-goslovansko-avstrijskih odnosov.*^
Po drugi strani pa je avstrijska vlada skušala ohraniti vtis nespremenjenih dobrih odnosov z Jugoslavijo. Tako je kancler Kreisky tiste dni izjavil, da .štetje posebne vrste" nikakor ne more motiti diplomatskih odnosov Avstrije z Jugoslavijo. Dejal je tudi, da ima vsak pravico iskanja potrebnih statističnih podatkov, zatem pa menil, da napovedanega .štetja posebne vrste" ni mogoče imeti za .ugotavljanje manjšine", ampak le za .orientacijsko pomoč". Videti je bilo tudi, da se je skušal Kreisky obraniti očitkov, da je krivec za nastali položaj, saj je odgovornost za sprejem sklepa o 25-odstotnem deležu pripadnikov manjšine kot pogoju za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel prevrgel na zadevno željo koroških političnih strank. Hkrati pa je menil, da bi se v posameznih primerih dalo iti tudi pod mejo 25 odstotkov.*??
Značilno je, da je skušala avstrijska stran ob tej priložnosti znova ustvariti vtis, da je jugoslovanski sekretariat za zunanje zadeve do avstrijskega protimanjšinskega nastopa bolj za-
držan kot pa Ljubljana;*^ viden pa je bil tudi avstrijski poskus, da bi v odnosih z Jugoslavijo obšli manjšinsko problematiko na račun drugih vprašanj.12?
Med protesti jugoslovanske javnosti na februarski sklep avstrijskih parlamentarnih strank je v koroškem tisku še posebej odmevalo tozadevno stališče Predsedstva SR Slovenije. Zadevna izjava med drugim pravi, da je omenjena odločitev očiten pristop k reviziji avstrijske državne pogodbe, ter opozarja, da v državni pogodbi .glede uresničevanja varstva manjšin niso predvideni nikakršni pogoji in kvalifikacije, kar je bilo po nedavnih pogovorih ... priznano tudi s Strani najodgovornejših avstrijskih državnikov. To predstavlja — nadaljuje izjava — tudi popuščanje antidemokratičnim neonacističnim silam, zaradi česar protestirajo proti temu v Avstriji ne samo prizadeti manjšini (Slovenci in Hrvati), temveč vsi, ki se zavedajo takšne politike."^" Dogovor treh strank in predlog vlade glede takoimenovanega štetja posebne vrste pa po izjavi Predsedstva SR Slovenije kršita načela sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evro-
m
Iz razumljivih vzrokov je Jugoslavija postavila avstrijsko manjšinsko politiko tudi pred komisijo Organizacije združenih narodov za človekove pravice, in sicer med razpravo o poročilu podkomisije za preprečevanje rasne diskriminacije. V odgovoru na izvajanje jugoslovanskega predstavnika je zastopnik republike Avstrije, izvedenec za meddržavno pravo Felix Ermacora pojasnjeval, da poleg Nemcev in Slovencev živijo na Koroškem tudi .mešan dialekt govoreči elementi". Gre torej za izjavo, ki kaže, da je skušala sedaj Avstrija zanesti
nemškonacionalni pogled na koroške Slovence tudi pred enega od forumov svetovne organizacije.
Ermacora je dalje dejal, da je Avstrija doslej izpolnila tri od štirih osnovnih zahtev sedmega člena državne pogodbe (šolstvo ter sodni in pravni jezik), ne pa tudi četrtega, ki se nanaša na postavitev dvojezičnih napisov (določila o prepovedi manjšinam sovražnih organizacij pa sploh ni omenil). Kar zadeva trojni sporazum parlamentarnih strank z dne 20. februarja, je Ermacora dejal, da gre za zidaj le za sporazum med strankami, ne pa za sklep vlade ali parlamenta. Menil je, da je namen predvidenega zakona o narodnih skupnostih ne morda poslabšanje, ampak okrepitev položaja in pravic članov (narodne) skupnosti ali skupnosti same. Glede napovedanega .štetja" pa je smatral, da gre za notranjo zadevo Avstrije, kajti ni v nikakršnem nasprotju z meddržavnim pravom in človekovimi pravicami, če vlada za izvedbo zakona skuša ugotoviti sestav prebivalstva. Meja 25 odstotkov — je še dejal — morda ni najboljša pot, je pa dopustna in možna, kajti državna pogodba ničesar ne predpisuje v tem oziru.
(Dalje v prihodnji številki)
123	Siovenski vestnik, 20. februar 1976, št. 8.
113 Prim. De!o, 30 december 1975, št. 296.
124	Sudost-Tagespost, 21. februar 1976, št. 42.
125	Večer, 24. februar 1976, št. 45.
126	Prim. Die Presse, 25. februar 1976, št. 8371.
127	Votkszeitung, 25. februar 1976, št. 53.
128	Satzburger Nachrichten ter Kieine Zeitung, 25. februar 1976, št. 46; Deio, 26. februar 1976, št. 47.
129	Prim. Karntner Tageszeitung, 28. februar 1976 št. 48
130	Deio, 2. marec 1976, št. 51; Sudost-Tagespost in Kieine Zeitung z dne 3. marca 1976, št. 51 in 52.
131	Deio, 8. marec 1976, št. 56.
PL!BERK
Podjuna je praznovala
Podjuna je praznovala. In s Podjuno smo praznovali in čestitali vsi koroški Slovenci. Vzrok je bil vreden praznovanja — 50 tet umetniškega delovanja našega Foltija Hartmana in 45 let našega Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" — društva, ki je po vojni neločljivo povezano z osebo Foitija Hartmana.
Vzrok dovolj torej, da je bila dvorana v Schwarzlovi gostilni napolnjena do zadnjega kotička. Kdo ne bi čestital našemu Foltiju, ne-umorljivemu delavcu na področju koroške slovenske pesmi? Kdo ne bi čestital SPD .Edinosti", društvu, ki je in bo naprej prenašalo našo pesem vsem našim rojakom na Koroškem, po Sloveniji in v zamejstvu?
Mnogo častnih gostov smo videli ki jih je predsednik SPD .Edinost" Joško Hudi pozdravil: jugo-
slovanskega konzula Petra Zupančiča, zastopnika ZKO Radovana Gobca, zastopnika Kulturne skupnosti Slovenije tov. Mrdavčiča, predsednika NSKS dr. Grilca, tajnika ZSO dipl. inž. Wieserja, tajnika SPZ Andreja Kokota, podpredsednika KKZ Jankota Zerzerja in številne druge zastopnike kulturnih organizacij s Koroške in iz Slovenije.
Četudi stoji Folti Hartman že dolgih pet desetletij v ospredju prosvetnega delovanja koroških Slovencev, ta dolga doba zanj še vedno ni vzrok, da bi prenehal v svoji aktivnosti: saj se zaveda, da kulturno in prosvetno delovanje pri nas ni samo izraz vzvišenega umet-
Mežnarjev Hanzej -80-!etnik
PrerZ #0 /ft: je 7. /%/:;% pr: ^wow-&K v Do/d/? pr: Pože&K zcg/e&d /dč sveP: PZdnzej ScAzpcn pj. Mežnar v Log: Ms:. Kd^o naj Z?: Mo rZrKgaee, da so ga o/? njegove??: ž:vZjenjs^ew prazn:M oMM/Z (ovc:, zastopn:^: požarne Z?rawZ?e, Slovenskega prosvetnega drastva „SvoZ?oda" ter domač: pevc: pod vodstvom Stanka Čermcd. A.'ot /ovce trna zake/ežen;k ce/o vrsto rdz?::7? /ovsktk č/ož/vct/; po korosktk, gorc?:;s^:7? /n spor/rrjesfdjer-sk:k /og;'k. V tek je mars/kaj dož:ve/ na /ova na medvede, dtvje svtnje, je-/ene :n drago dtvjad. Do/ga /eta je k:'/ akt/ven č/an požarne kramke :n tako gas:/ :n kran:7 /astn/no k/:'žnjega pred an/čenjem. Predvsem pa je zvest č/an našega teptanega naroda. Po pr-v: svetovn: vojn: Zn v dragZ svetovnZ vojn:', ko je š/o za kZtZ a/Z ne kZtZ s/ovenskega naroda na ččoroškem, je kZ/ vedno na stran: svojega /jadstva Zn je zastav/ja/ Zn še zastav/ja vse svoje močZ v prZd /e-tega. čč/jak Zetom je še vedno akt/ven č/an SPD „Svokoda" v Log/ vas/, saj je njegov podpredsednZk.
TVašema jakZ/anta že/Zmo še mnogo dožZvetZj na /ova, kot č/ana Zn pod-predsedntka SPD „Svokoda" pa še mnogo /et aspešnega sode/ovanja v draštva.
ništva, marveč narodno-palitična nujnost v življenju koroških Slovencev. Ta zavest, za katero je že toliko žrtvoval in trpel, je v Hartmanu ostala živa do današnjega dneva in v tej zavesti ni samo vzgajal svojih otrok, marveč jo je širil tudi med pevci njegovega zbora.
Dolgo šolo izkušenj ima Folti Hartman za seboj:	kot zaveden
Slovenec in slovenski prcsvetaš je moral nastopiti pot v koncentracijsko taborišče Dachau; in niti tam
ni klonil: s svojim legendarnim pevskim zborom sredi taborišča smrti je s kulturnim programom sredi nekulturnosti zapel ves srd in up slovenskega naroda nemškim fašističnim biričem v obraz, dokler niso partizanske puške oznanjale dan zmage pravice nad krivico.
Škofiče z okolico so se tekom let razvile v pomembno turistično področje, katerega atrakcija so Vrbsko in Habnarjevo jezero ter Tratnikov birt. Tudi bližnje Hodiško jezero, ki pa je v sosednji občini, daje pokrajini med Gurami in Vrbskim jezerom še posebno romantično idiličen pečat. Kakor so prijetni ti kraji, takšni so tudi prebivalci tega območja, ki slove po tem, da so vesele in prijazne narave in da radi prepevajo in ljubijo zabavo. To ljudstvo, ki je po večini slovensko, je pred več kot 70 leti ustanovilo svojo prosvetno organizacijo Slovensko prosvetno društvo ..Edinost", katerega osrednja dejavnost je danes petje. Ker je škofiška občina turistično močno zajeta, to se pravi, da je v teh krajih vedno mnogo turistov; prirejajo škofiški pro-svetaši že leta v poletni sezoni pevske koncerte z namenom, da tuje goste, ki prihajajo z vseh koncev Evrope, seznanijo z našo domačo slovensko kulturno dejavnostjo.
Letošnja kulturna prieditev, na kateri sta sodelovala domači moški pevski zbor iz Škofič, ki ga vodi Folti Pavlič in mladinski tamburaški orkester iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik, se je odvijala v Burgerjevi gostilni v Škofičah. Kakor vse prejšnje prireditve, tako je bila tudi tokratna popoln uspeh, popoln še zlasti zaradi tega, ker se je je udeležilo precej tujih gostov, ki so tako imeli priložnost seznaniti se s kulturno dejavnostjo koroških Slovencev, avtohtonih prebivalcev Koroške. Ker uradna Koroška zlasti pa turistični dejavniki zavestno zamolčijo prisotnost naroda soseda na Koroškem, je pač naloga slovenskih prosvetnih organizacij na Koroškem, da te mahinacije razkrijejo in predočijo nepoznavalcem Koroške, resnico.
Predsednik SPD ..Edinost" Škofiče Herman Jager je v polni dvorani pozdravil navzoče, mod njimi župana Burgerja in številne goste z željo, da bi preživeli nekaj prijetnih uric za-
Spel doma na Koroškem, se je Hartman takoj vključil v prosvetno delovanje koroških Slovencev. Kot dolgoletni centralni pevovodja SPZ je širil slovensko pesem med našim ljudstvom in narodom sosedom. In še danes stoji Hartman v prvih vrstah prosvetnega dela kot član odbora SPZ; kot povevodja .Edinosti" je mentor mladih pevcev in čuvar starih slovenskih pesmi.
Za svoje požrtvovalno delo je prejel Hartman že vrsto priznanj, med njimi Drabosnjakovo priznat-nje SPZ, .odličje svobode" in najvišje odlikovanje Socialistične republike Slovenije za dosežke na glasbenem področju:	Gallusovo
plaketo.
Med slavnostno prireditvijo v nedeljo v Pliberku, ki jo je povezovala Anita Hudi, je burni aplavz publike dokazal hvaležnost za dovršeni spored narodnih pesmi in pa tudi zahtevnih novih skladb. Najbolj pa so odmevale zopet partizanske pesmi — dokaz, da tradicija naših borcev za svobodo še živi v našem ljudstvu.
V	kratkih nagovorih so obema jubilantoma, namreč Foltiju Hartmanu in pa SPD .Edinosti" čestitali v imenu svojih organizacij dr. Grilc, dipl. inž. Wieser, in Radovan Gobec, ki je ob tej priliki podelil večini pevcev .Edinost" Gallusove značke za dolgoletno članstvo v slovenskem zboru.
Folti Hartman pa je prejel plaketo .Prežihov Voranc" in bil imenovan za častnega člana Združenja pevskih zborov občine Ravne.
V	imenu SPZ sta se tajnik Andrej Kokot in centralni pevovodja Han-zi Kežar pri jubilantu zahvalila za njegovo delo in mu čestitala k visokemu jubileju. Tem čestitkam se pridružuje tudi redakcija Slovenskega vestnika!
bave. Oba nastopajoča zbora — tako tamburaški kot pevski — sta poka-zaia, da znata pritegniti poslušalce in sta za to biia tudi nagrajena z navdušenim aplavzom. Važno vlogo pri tem pa je igral seveda Kori Perč, ki je imel kot po navadi pomembno vlogo povezovalca. Povezovalčeva duhovitost in kakovostna izvajanja obeh nastopajočih zborov, so tvorili posrečeno celoto polno prijetne harmonije, ki je bila tudi temu primerno nagrajena. Takšne in podobne prireditve so seveda v veliko korist naši narodni skupnosti, ki ima tako priložnost prezentirati svojo kulturo in prisotnost slovenskega življa na Koroškem.
Pet tet tržaškega partizanskega zbora
Mam vsem znani tržaški partizanski zbor, ki je že nekajkrat gostova) pri nas na Koroškem, je pred kratkim praznovat peto obtetnico svojega obstoja. Ustanovijen je bi) 2. februarja 1973. Mastopai je tudi že izven države — v tugosiaviji in Avstriji. V nasiednjih dneh pa se bo zbor odpravit na datjšo turnejo po osrčju Jugoslavije.
Tržaški pevski zbor šteje z godci vred okrog HO čianov. Ob njegovi ustanovitvi je biio povedano, da hoče vso pozornost posvetiti protifašističnemu boju. To obtjubo je v teh petih ietih zvesto izpoinjevai. istočasno, ko visoko povzdiguje duh odporništva, opravijo tudi ne-precenijivo viogo posianika miru, prijateijstva in sodeiovanja med narodi. Ob peti obietnici obstoja za-siuž) partizanski pevski zbor vse priznanje. Na njegovi poti naj ne bo nepremagijivih ovir, kot jih ni biio za zmagovito narodnoosvobodiino vojsko.
SkoHee ob Vrbskem jezero
& črnki
V	ponedeljek 10. julija je delegacija Slovenske prosvetne zveze v Celovcu — predsednik upravnega odbora SPZ Valentin Polanšek, predsednik nadzornega odbora SPZ dr. Franci Zvvitter, tajnik SPZ Andrej Kokot in predsednik SPD .Vrtača" iz Slovenjega Piajberka dipl. inž. Feliks Wieser, predala zastopnikom Ljubljanske banke — Združene banke veliko piaketo SPZ v zahvalo za doigoletno sodelovanje in pomoč pri delu.
Predsednik SPZ Valentin Polanšek je ob priliki podelitve priznanj poudaril, da se sodelovanje z Ljubljansko banko že dolga leta dobro razvija in da se je še posebno stopnjevalo v jubilejnem letu naše centralne kulturne organizacije. To je živ dokaz, kako se ustanove matičnega naroda zanimajo za razvoj in razcvit kulturne dejavnosti koroških Slovencev.
V	imenu Ljubljanske banke — Združene banke je njen podpredsednik, tovariš Janko Smole prevzel Veliko plaketo SPZ.
Malo plaketo SPZ pa je predsednik Polanšek podelil tovarišem Jankotu Smoletu, Mirku jamarju in Dušanu Omahnu za dolgoletno sodelovanje s prosvetnimi društvi na Koroškem.
V	prijateljskih razgovorih so se zastopniki Ljubljanske banke še dolgo po uradni podelitvi priznanj menili z zastopniki SPZ o nadaljnjih možnostih sodelovanja.
Novosti iz Bitčovsa
Čebelarsko društvo v Bilčovsu, ki obstoja že približno od začetka tega stoletja in ima svojo tradicijo v tem, da je bilo ustanovljeno že v cesarski Avstriji, si močno prizadeva našim čebelarjem pokazati pot, kako zboljšati donosnost čebelarjenja. Kmalu bo minilo sto let odkar so se naši očetje začeli zbirati na poučnih sestankih in razgovorih o naprednem čebelarstvu. Med tem časom se je na področju čebelarstva že mnogo spremenilo, ostala pa je ljubezen do teh malih in pridnih živalic. In prav iz tega razloga je prišla pobuda, da bi se ta podedovana ljubezen do čebelic poživila. In tako je na predlog mlajših čebelarjev prišlo do sklepa, da se priredi čebelarsko veselico. Le-ta je bila v soboto 24. junija zvečer v kavarni Koren v Bilčovsu. Čeprav je bilo slabo vreme in smo računali s slabo udeležbo, je le-ta bila razveseljiva.
Prireditelji se tem potom zahvaljujejo vsem, ki so ta večer obiskali čebelarje in jim s tem dali vzpodbudo, da se še z večjo vnemo posvetijo čebelarstvu. Ne na zadnje naj še omenimo, da so se te čebelarske prireditve udeležili tudi maturanti slovenske gimnazije v Celovcu, ki so imeli isti dan tam svoje srečanje.
Sredi minulega meseca je imelo naše Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v gosteh prosvetno društvo .Dobrava" pri Ljubljani. Nekoliko prej pa so bili naši pevci in pevke gostje omenjenega prosvetnega društva, kjer sta mešani in moški pevski zbor nastopila z našo koroško slovensko pesmijo. Na Dobravi smo bili prisrčno sprejeti in tudi naša pesem je pripomogla, da smo postali pravi prijatelji. Na tem prisrčnem sre-
čanju so jih ob slovesu naši prosve-taši povabili na protiobisk, ki je bi) kot omenjeno sredi meseca junija. Naše goste — prosvetaše iz Dobrave — smo prav prisrčno sprejeli in pozdravili v naši sredi v Miklavževi dvorani, kjer so se predstavili z moškim in mešanim zborom ter z odlično folklorno skupino. Dobravčani so ob tej priložnosti pripeljali s seboj še godbo, ki je skrbela za prijetno družabnost. Ta dan oziroma večer nam bo ostal v prijetnem in nepozabnem spominu. Seveda je naša želja, da bi nas še večkrat obiskali in tako še bolj utrdili medesebojne vezi. Prihodnjič bomo poročali o prijateljskem obisku iz Fur-lanije-Julijske krajine.
ČEST!TAMO
Pred nedavnim sta absoiven-ta slovenje gimnazije v Ce-iovcu prejeta akademske na-siove:
#	Magister Anton Koren iz St. Jakoba v Rožu je na ekonomiki fakuiteti na Dunaju preje) podeiitev doktorske časti
#	Rehiman Franc iz Vetrinja pa je na tehnični univerzi posta) dipi. inž. za visoke in nizke gradnje
iikreno čestitamo!
APZ,,7bne Tomšič" vJenZ/aZrobu navduši/
Prevzela nas je, pesem pevcev iz Ljubljane. Napolnila je šentjakobsko dvorano in osvojila srca kulture lačnih in žejnih. Vznemirila je nas, hvaležne poslušalce, v prelepem in čistem akordu. Nekaj časa teh pevcev že nismo slišali na Koroškem. V ponedeljek 10. julija zvečer jih je Slavko Sticker v imenu SPD .Rož" ter šentjakobskega pevskega zbora prisrčno pozdravil.
V prvem delu koncerta je zbor zapel predvsem klasične in sodobne skladbe. Za razvedrilo je skrbela .pesem" švedskega skladateljo; melodije sicer ni imela, pač pa smo tu občudovali mojstrsko disciplino ljubljanskega pevskega zbora. Nastopajoči so se izkazati pri obvladovanju disharmonij in pri artikulaciji mnogovrstnih akustičnih izrazov kot pravi pevski akrobati.
Drugi del koncerta pa so začeli s pesmijo .Lipa". Ta pesem opominja na ponosno tradicijo APZ-ja. Decembra 41. leta so APZ-jevci na slavnem koncertu slovenske pesmi v okupirani Ljubljani peli to pesem. Ganljiva melodija in besedilo posebno zadnje kitice dajeta pesmi v tem času poseben pomen. To ni več tista solzava vdanost v usodo, tu se že napoveduje novo obdobje v slovenski zgodovini, nova narodna pomlad, za katero se premnogi APZ-jevci niso borili le na odru. Narodni heroj Tone Tomšič je bil tudi navdušen pevec v tem zboru, ki se je kmalu po junakovi smrti po njem poimenoval. Njegovo in svoje ime je nesel že po vsem svetu. Tudi tokrat so prišli ravno od mednarodnega tekmovanja mešanih pevskih zborov v Spitta-lu ob Dravi, od koder so odnesli prvo nagrado. Pripovedovali so nam, kako se je v neki špitalski kavarni nabrala celo množica ljudi, ko so si zapeli za kratek čas. Kdor jih je slišal v Šentjakobu, se temu ne bo čudil. Utrujeni, a veseli — tako so pravili — so prišli v Šentjakob. Pred koncertom so se še pomerili s šentjakobskimi pevci — v nogometu. Vsaj v tej disciplini sta bila zbora enakovredna, tekma se je končala neodločeno (3:3). Tudi po koncertu se je to prijateljsko srečanje dveh zborov nadaljevalo. Vsaj potem, ko je APZ .zbežal" z odra, kamor ga je za več dodatkov pribil divji aplavz v nabito polni dvorani. Skupna pesem šentjakobskih in ljubljanskih pevcev je utrdila te bratske vezi. V pozno noč je odmevala, kljubovalno in prijateljsko...
Kulturni dom nam bo porok za še uspešnejšo kulturno dejavnost
Požari z večjo škodo
6. julija 1978 je bil simbolično položen kamen za gradnja kulturnega doma Slovenskega prosvetnega društva „Danica". Vsekakor zadovoljivo in razveseljivo dejstvo, če pomislimo, da SPD „Danica", eno najbolj aktivnih prosvetnih društev do sedaj ni imelo lastnih prostorov
in so bili prosvetaši odvisni od radodarnosti in razumevanja privatnikov oz. zasebnikov.
Z ozirom na to, da imajo kulturniki v škocijanski občini, kjer obstajata dve kulturni društvi — „Da-nica" in ,Vinko Poljanec", zelo pestro dejavnost, je postajalo vprašanje prostorov vedno bolj pereče. Pevska, instrumentalna, odrska, mladinska in otroška dejavnost obeh društev so sicer dosegli že precejšen nivo, seveda pa bodo lastni prostori pripomogli k intenzivnejšemu in kvalitativno še boljšemu delu.
Prosvetno društvo .Danica" je že skozi leta, zaradi težav, ki so se pojavljale v zvezi z nastopi in valjarni, načrtovalo gradnjo ustreznega poslopja, vendar do realizacije načrtov ni prišlo. Pri Voglu v Šf. Primožu kjer je društvo .Danica" našlo svoj domicil in ima še sedaj svoje nastope, je bila planirana majhna dogradnja, vendar je tudi ta načrt padel v vodo.
Po propadu tega načrta so odgovorni ljudje društva prevzeli iniciativo. Zasebnica Marija Rutar je s Posojilnico Dobrla vas zamenjala zemljišče, na katerem bo zrasel novi kulturni dom. Sledil je razgovor z občino in s strani le-te je bilo obljubljeno, da bo storjeno vse, da bo prišlo k čim hitrejši realizaciji projekta, iz tega sledi, da občina pri gradnji ne bo delala težav.
Glede gradnje so si v Št. Vidu že na jasnem. Prosvetaši in mladina bodo z udarniškim delom vodili okcijo. Z gradnjo je seveda povezano tudi ogromno finančno breme,
katerega pa društvo samo ne more in ne bo moglo nositi. Ravno zaradi tega pa je .DANICA" navezana na podporo obeh centralnih organizacij, zvezne vlade, deželne vlade, slovenskih kulturnih društev ter raznih drugih ustanov. Vsem tem instancam SO' bila poslana pi-
sma s prošnjo za denarno pomoč. Društvo vsekakor pričakuje pozitiven odmev. Naloga slehernega izmed nas sedaj je, da z dejanji dokažemo povezanost s prosvetaši škocijanske občine in pripomoremo k čimprejšnji dograditvi te stavbe, ki naj bi predstavljala tudi kulturni center Podjune, ki ga do sedaj še nismo imeli. V projektu pa leži tudi
Že oB priložnosti j^Bifejne proslave 30-fetnega oBstoja 5fovensBe športne zveze, se je preJseJniB ZSO Jr. Franci Ztvitter spomnil prezgodne smrti aktivnega člana Sit Z in še posebno Športnega Jraštva ZaBomec, Bo je zvedel za žalostno in sBorajJa nepojmljivo vest, Ja je daleč v tajini, na otoBiB BermaJc prišei oB življenje šefe fet stari rojaB TinBi Wfege!e, p. J. Petrov iz ZaBomca v ZifjsBi Jofini.
Čeprav je TinBi skoraj 20 fet preživel v tajini, v Vejici Britaniji in na BermaJiB, je Bil prifjafJjen pri vseB, Bi so ga poznafi. Doma iz zaveJne sfovensBe Petrove Jražine v ZaBom-ca, ni niBofi pretrgaf vezi s KorosBo in posejmo z Zifjo. Čas svojega Brat-Bega, prezgoJaj pretrganega življe-nja, si je želel, Ja Bi čimprej našef pot v Jomovino in se nasefif v oBofici rojstnega Braja. Neizprosna JeBfa smrt ma te žefje ni izpofnifa in ga je ajefa, Bo se je pefjaf z motornim Bo-fesom oJ delovnega mesta na začasni Jom, Ber so ga pričaBovafi njegova
globok pomen, namreč narodnopolitični, saj je kultura za nas koroške Slovence tisto rožje, ki nam je dajala in daje moč, da bomo uspeli v naši trdi vsakdanjosti in nam bo ona dajala tisto samozavest, ki nam je danes bolj potrebna kot kdajkoli poprej. Naša kultura slovi tudi izven naših meja, saj so jo prav prosvetaši .Danice" ponesli še v daljnjo Ameriko, Kanado in ZR Nemčijo. Tudi v številnih drugih krajih je že zadonela naša slovenska pesem. Pa tudi turisti različnih narodnosti, ki preživljajo svoje počitnice v naših krajih intenzivno zasledujejo našo kulturno razgibanost.
Obstaja pa še drug problem, ki dela precej preglavic društvenikom .Danice" — namreč otroški vrtec. Škocijanski otroški vrtec .deluje" samo v nemščini in občinski očetje ne vidijo nobene potrebe, da bi se to spremenilo. Morda pa se bo še tudi v tej zadevi kaj spremenilo!? Podprimo pobudo in požrtvovalno delo prosvetašev škocijanske občine z denarno podporo. Saj bomo vsi ponosni, ko bo gotova ta naša kulturno .palača"!!!
mfaJa žena m Jva sinova. Zaman so čaBaff moža m očeta ...
Ogromno števffo pogreBcev je zadnji peteB fzBazafo FfnBfja zaJnje slovo na Jomačem poBopaffšča na Bistrici v Zilji, Bar je prepričljiv do-Baz, BaBo prffjaBfjen je Bff pri Joma-čfnfB zn taJf pr: JragfB (jaJeB Jvoje-zzčne KorošBe.
AaBo je Bff priljaBljen pri vseB znanciB, JoBazaje taJf jejstvo, Ja so strošBe za prevoz trapfa z Berma-Jov v Zvstrijo, poravnaff Jefovnf tovariši poBojnega in ma na ta način izpofniii njegovo zaJnjo prošnjo.* Ja Bi Bij poBopan v Jomači zemfji.
Bo pogreBa, pri Baterem je maše-vaf Jomači žapniB Trap, se je v oz-Bem Broga Jomačinov in soroJniBov, stric poBojnega, Jr. Mirt Zwitter, v ganijiviB in pretresijiviB BeseJaB po-siovii o J TinBi ja, Baterega živijenjsBi čas je mnogo preBitro minii.
Ženi in otroBoma ter gfoBoBo pri-zaJeti Petrovi Jražini izreBamo naše isBreno sožafje.
Iz letnega poročila delovnega zasedanja deželne komisije za preprečitev požarov na Koroškem, ki se je odvijal v celovški deželni šoli za gasilce, je bilo razvidno, da je bilo lansko leto (1977) za tretjino več škode po požarih kot leta 1976 in to kljub zmanjšanju števila požarov.
Kljub zmanjšanju števila požarov (634 požarov z 634 milijoni škode), se je škoda povzročena po požarih v primerjavi z letom 1976 precej zvišalo tako da je povprečna višina škode na en požar narasla od 90.000 na 120.000 šilingov. Ta razlika ni nastala zaradi tega ker se je v lanskem letu nominalna vrednost zvišala, marveč predvsem zaradi tega ker požari zlasti v industriji zajemajo ogromne komplekse in tako občutno povečajo vrednost škode. Poleg tega igrajo veliko vlogo tudi novi postopki proizvodnje kakor tudi vnetljive surovine in drugi materiali. Na Koroškem so vzrok velikih požarov požigalci, katerih namen je narediti drugim čim več škode. V lanskem letu je bilo na Koroškem 20 požarov z nad 1 milijon šilingov škode, katerih skupna višina je znašala skoro 46 milijonov šilingov. Samo ti omenjeni požari znašajo 57 odstotkov vse škode narejene na Koroškem.
V	okviru takoimenovanih riziko-skupin — kmetijstvo, industrija, obrt in ostalo (stanovanjske hiše, pisarniška poslopja itd), je kmetijstvo še vedno na prvem mestu in sicer z 41,2 milijona šilingov škode. Vendar je treba pripomniti da tudi delež industrije in obrti zajema vedno večje kroge. Tako je bilo v industriji in obrti v letu 1976 zabeleženih 18 milijonov šilingov škode, v letu 1977 pa že preko 29 milijonov.
V	geografskem pogledu je v
zadnjih osmih letih težišče, kjer je škoda po požarih največja, politični okraj Spittal/Drau. V lanskem letu je ta okraj zabeležil 23,8 milijona šilingov škode, to je skoro 30 odstotkov skupne škode na Koroškem. Spittalu sledijo okraji Celovec-de-žela z 21 °/o, St. Vid ob Glini s pri-bližno 16% in Beljak-mesto s približno 10 °/o. Porast škode v Beljaku
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljonec" v Škocijanu vabi na
..KULTURHf VEČER"
ki bo v soboto, dne 1$. julija ob 20. uri pri Franciju Picej-u na Žamanjah.
Sodelujejo: Moški zbor SPD .Vinko Poljanec", Magda Koren in The Spiders
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
.KULTURHf VEČER"
v soboto, dne 22. julija 1978 ob 20. uri pri Voglu — Valentin Picej v Št. Primožu.
Prisrčno vaBljeni/
gre predvsem na račun tega, da se je v akciji združevanja občin tudi mesto Beljak precej povečalo.
S pomočjo gasilstvo so v preteklem letu 1977 rešili pred propadom blizu 200 milijonov šilingov vrednosti. Posebno razveseljivo je, da v preteklem letu pri požarih ni bilo nobene smrtne žrtve, čeprav je bilo 29 poškodovanih.
SLOVENSKf ATLETSK! KLUB vabi vse prijatelje na
vrtno veselico
ki bo v soboto IS. julija 1978, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Za ples igra ansambel FANHE TREH DOLIH
Prisrčno vaBljeni
Smrt v tujini je zapustila doma globoke rane

JANEZ ŠVAJNCER	28
Pridi k potoku
15
Nova trgovina je vsem po vrsti izpolnita upe in pričakovanja. Ženske iz najbližnjih hiš so prihajale v njo kar bose 'n z natikači do tiste ure, ko je predsednik krajevnega urada Franc Firnež obsodil ta pojav.
Zbrali so se v šolski dvorani, začeli kot zmeraj s cestami potkami, končali pa z novo trgovino. Sijale so mu oči, ko jo je omenil in ocenil za največjo pridobitev, že je pa tudi Pripomnil, da nekateri stopajo v prenovljene prostore kot doma v stranišče. Ker nikoli ni imel dlake na jeziku, je tudi 2daj vrgel naravnost.
„Ne bom trpel vseh teh naših spozabljivk, ki si niti vevljev ne obujejo. Na občini nas tako že imajo za zaostale, Pa naj zvedo, kako se obnašamo. To je prava sramota, tovariši! Čeprav nimamo tovarne, dokažimo vsemu svetu, da stio za napredek in da korakamo vštric s civilizacijo."
Gregorju Šipku je bila najbolj všeč predsednikova pripadnost civilizaciji. Ko ne bi bil sedel v drugi vrsti, kjer so mu delali napoto sedeči moški in ženske pred njim, med Phmi ravnatelj Gvido Zorec in učiteljice, bi mu bil takoj Podal roko in čestita). Tako pa je le nekoliko skrivil hrbet T* se kujal, ker so ga posadili prav sem in mu dali vedeti, "a je krvav začetnik, ki si še ni pridobil dovolj ugleda niti pa Šoli niti v kraju. Tudi to zapostavljenost je hladno prestal 'n v znamenje protesta potem takoj izginil v svojo sobo.
V trgovini sta stregli Dora Plebec in Zala Merhar. Sled-B)a je Lila pravzaprav poslovodkinja in blagajničarka in je Večino časa sedela za mizo s steklenimi stenami.
. Ko je Gregor Šipek prvič vstopil med razloženo blago, ^ obstal na vratih in se razgledal po prostoru. Prodajni pult 'n naložene police se mu niso zdeli nič posebnega, zato pa je
toliko dalj časa ogledoval blagajniško mizo. Nanjo je pošev padala dnevna svetloba, tako da ni takoj opazil Zale Merhar. Pomoto je spoznal šele tedaj, ko se je že nekaj časa pogovarjal s prodajalko Doro Plebec.
,,Deklica z novim belim plaščem in v novih belih prostorih," je občudujoče rekel. ,,Če se ne motim, ste od tukaj. Naša, domača."
^Tukajšnja, gospod učitelj."
"Prosim, kakšen gospod. Za šolarje sem tovariš, pa naj bom tudi za vas. Sicer pa, kakor hočete. Važno mi je, da končno lahko dobim vse, kar iščem in potrebujem. O, časnike tudi imate."
"In uvožene cigarete." Oglasila se je Zala Merhar in pritegnila učiteljev pogled.
"Čudno, vas sem kar prezrl. Oprostite, nisem vas videl. Dekle v stekleni kletki. Stal bi in jo občudoval."
No, no, nikar ne pretiravajte. Vaši komplimenti so bolj na mestu za Doro kot zame." Zala Merhar je vstala. ,,Sem že prešla rosno mladost, ki vznemirja fante vaših let. Kolikor sem poučena, ste fant, a ne? Pa še zardevate. Nikar ne, mi-dve z Dorico vam nisva nevarni."
Gregor Šipek je zajecljal: ,,Veste, gospa, saj ste to, ne, takoj ste me prijetno presenetili. Nekaj imate... kako bi rekel... nekaj drugega kot druge."
,,Vi ste poredni. Lahko si privoščite in izzivate, saj ste edini moški na šoli."
"Fant. Neporočen. Vi ste pa poročeni, seveda, naslovil sem vas z gospo. Gotovo se ne motim."
Dora Plebec je spreminjala barvo iz rdeče v bledo in obratno. Zamerila je Gregorju Šipku, da se je nenadoma začel zanimati za poslovodkinjo bolj kot zanjo. ,,Gospa je vdova."
^ "Zanimivo," je zategnil Gregor šipek. "Kdaj vam je umrl moz? Niste v črnem, menda je minilo že kaj precej časa." S to pnpombo je pokvaril vzdušje. Zala Merhar ni bila več tako razpoložena kot pred tem. Pogled ji je pobegnil skozi veliko zastekleno izložbo, za katero je starejši moški gnal kravo po cesti. Krava mu je nategovala vrv, da se je mučil in nemočno poskakoval okoli nje.
..Horvata poznam že dolgo," je rekla Zala Merhar. ,,Bil je močan in z rokami ukrotil pobesnelega bika. Zdaj še kravi
ne pride do kraja. Odtekla mu je moč. Je že na poti za______In
moral se bo pripraviti za počitek."
,,Gospa, vam se tako vsakdo smili," je rekla Dora Plebec. "Tu se ne da nič pomgati. Jaz mu ne bom peljala krave. Če jo hoče spraviti domov, bo pač moral malo potrpeti in se izkazati."
,,Dora, postrezi in ne pusti čakati mladega učitelja!"
"Rekli ste, da imate uvožene cigarete." Gregor Šipek je stopil k polici in se zagledal v naložene škatlice. Obračal je glavo in šepetaje prebiral napise na hrbtnih straneh. "Poskusil bom Astor. Za spremembo ne škodi, a ne?"
,,Pridite še kaj k nam," je sladkobno rekla Zala Merhar in pospravila denar v mizne predalčke.
,,Bom, bom," je voljno odgovoril Gregor Šipek in odšel do vrat. Tam se je obrnil, pogledal po obeh in jima obetajoče pokimal.
Srečanje s prodajalkama je pustilo Gregorju Šipku posledice. Čutil je, da se je v njem nekaj prelomilo. Kadar koli je premišljal, si o tej spremembi v sebi ni prišel na čisto.
Prodajalko Doro je poznal s priložnostnih srečanj na cesti, za poslovodkinjo Zalo se pa ni mogel spomniti, ali jo je že kdaj videl. Dopovedoval si je, da mu niti ena niti druga nič ne pomenita. Sta le med njegovimi sopotnicami, a ker sta tukaj, ju mora sprejeti za dejstvo.
Dora Plebec se je čutila užaljeno, ko se je začel zanimati za Zalo Merhar. Namesto nje je odgovorila, da je vdova. Zala mu ni hotela spregovoriti o sebi. Zakaj je nenadoma utihnila in prigovarjala prodajalki, naj bi ga postregla. Ali se ga je hotela takoj otresti? Menda je ni užalil s svojo pripombo? Morda je načel njeno preteklost in se je imela za prizadeto? Ne bo brskal, kako je živela, sploh nima razloga, da bi se moral zanimati zanjo.
Ali ni bila tudi Zala Merhar v gostilni pri Karbi? Kdo je tedaj sedel za mizo v kotu? Ne more se spomniti, preveč ga je imel v sebi, vino mu je zameglilo jasno predstavnost. Motovilil je med gosti in se zadeval v plesalce. Zato mu je Zinka zame-
30 let aktivnega slovenskega športa na Koroškem
Pod tem geslom je priredita Slovenska športna zveza dne 1. 7. 1978 štafeto po vsem dvojezičnem ozemlju Koroške, iz Brda pri Šmohorju do Blata pri Pliberku, s stranskimi vejami iz Kostanj, Gospe Svete, Sel, Kaple, Djekš in Suhe. Uspeh te prireditve so bistveno sooblikovali dijaki Slovenske gimnazije, saj so sam predsednik Slovenske športne zveze in večina organizacijskega odbora, krajevnih odbornikov in še aktivnih športnikov bivši maturantje in dijaki našega zavoda. Iz vsega ozemlja, ki ga je zajela štafeta, izvirajo dijaki Zvezne gimnazije za Slovence, ki že 21. leto ustvarja temelje aktivnejše športne bodočnosti koroških Slovencev.
.Aktiven šport" pomeni merjenje sil v prijateljskem duhu, v slogi, s plemenitim ciljem. Aktiven šport pomeni telesno udejstvovanje z namenom rekreacije, to je obnavljanja duševnih rezerv ter stopnjevanja in ohranjevanja telesne zmogljivosti.
Na svetovnih prvenstvih, kot pravkar minule dni v Argentini, pri Olimpijskih igrah in mednarodnih športnih sreča-vanjih se uresničuje duh Charte človekovih pravic. Tam je prostora za udeležence vseh narodnosti, vseh veroizpovedi in za pripadnike raznolikih ideologij. V udeleženih narodih in posameznikih se zrcali pluralistični ( = množinski) ustroj človeške družbe brez diskriminacije ( = zapostavljanja). Edino, kar loči sotekmovalke in sotekmovalce, in edini pogoj udeležbe je kvalifikacija (= usposobljenost).
Tako gledanje športa bi morali smatrati za vzorno na vseh ostalih življen-skih področjih, v najoijem življenjskem okolju, na delovnem mestu, v šoli. Zlasti nam, koroškim Slovencem, naj bi začrtalo edino izhodišče iz trenutne zagate, izpodrivanje in neupoštevanje drugih mnenj, smatranje enotirne poti za edino zveličavno, zatiranje dobrih idej, ker so se rodile v tujih možganih, je neživljenjsko, nazadnjaško, nevzgoj-no, nedemokratično! Cim širša bo osnova vzgoje, tem lažje si bo mladi človek tvoril samosvoje gledanje in tem lažje se bo znašel v življenju.
Šport vzgaja k tovarištvu, k složnosti, k plemenitosti in poštenosti, k soupo-števanju in k samozavesti, zahteva samoiniciativnosti ( = podjetnosti), odpornost, vztrajnost in uveljavljanje po kvaliteti.
To so lastnosti, za katerimi bi morali neprestano stremeti, mimo malenkostnih medsebojnih trenj in sebičnih gledanj. Saj vsaka izmed navedenih lastnosti zase pogojuje obstoj naše narodne skupnosti v dani situaciji.
Izhodišče iz trenutne slepe ulice v narodnostnem vprašanju vidim le v stremljenju po solidni, kakovostni izobrazbi, v temeljiti demokratični vzgoji, v ubiranju novih poti, v najširšem sodelovanju nas vseh (saj več glav več vel), v navezovanju širokih prijateljskih
OPOMBA: Isti prispevek je bil priobčen v letošnjem Letnem poročilu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, kjer pa odlomki, ki so tukaj debelo tiskani, iz neznanih vzrokov niso smeli biti objavljeni.
stikov naših mladincev z mladino naroda soseda tu in onkraj meje, v miroljubnem merjenju sil ob diskusijah in ob tekmovanjih na vseh področjih kulturnega in političnega udejstvovanja. Ojačeno vzpodbujanje mladine k samoiniciativnosti ob mentorstvu ( = svetovanju) vzgojiteljev smatram kot bistveno smernico bodočega vzgojnega dela. Mladi so neobremenjeni po hipoteki preteklosti, so duhovno razgibani in polni plodnih idej. Našli si bodo pot!
Posebni športni dogodki
1977/78
Naša dekleta so se s še mlado košarkarsko ekipo udeležila v tem šolskem letu razpisanih tekem višje stopnje splošnoizobraževalnih višjih šol. V ta namen je ekipa posebej trenirala
terem je igralo nekaj aktivnih igralcev 1. moštva celovške Avstrije, ki igra že v 2. diviziji, ozm. igralcev tako imenovanega ..Leistungszentrum", kjer se zbirajo najboljši mladinski nogometaši dežele. Naše številne napade je izničil prvovrstni nasprotni vratar in s fintam; (tudi skritimi nešportnimi) bogata obramba. HAK je zmagala 2:0 in pokopati smo morali nado v napredovanje na finalne tekme.
Mentor nogometne ekipe je bil kol. Malle. Obema, tako ge. prof. Maji Kupper kot g. prof. Malleju gre zasluga in priznanje, da nista bila le duhovna voditelja in negovalca svojih ekip, temveč sta za pripravo in izvedbo tekem žrtvovala svoj prosti čas in dekliško ekipo celo prevažala na svoje stroške na tekmo v Beljak.
V preteklem šolskem letu so tekla poleg obvezne telovadbe v okviru neobveznih vaj pod označbo .interesna
vsak petek popoldan po eno uro pod vodstvom ge. prof. Maje Kupper. Kot pričakovano, so ob hrabrem odporu klonile v obeh tekmah dne 10. 3. 1978 proti 2. Zvezni gimnaziji Celovec 18:30 (12:17) ter dne 12. 4. 1978 proti Beljaški dekliški gimnaziji 54:16 (26:4) in s tem izpadle iz kola. Visoki poraz naših v tekmah še enizkušenih deklet proti Beljaški gimnaziji je pogojila skorajda .poklicna" igralka košarkarskega društva Radenthein v vrstah beljaške ekipe.
Domena in veselje naših fantov je nogomet. Kaj čuda, da so sodelovali na nogometnem prvenstvu višje stopnje splošnoizobraževalnih koroških višjih šol.
Svoj visoki igralski nivo so dokazali v vseh dokaj napetih kvalifikacijskih igrah. Po prvih dveh izredno visokih zmagah dne 20. 4. 1978 proti HTL Celovec z 8:4 (4:2) — gole so dali Po-lanšek (4), Lessiak, Velik, Hobel S. (2) — in dne 25. 4. 1978 proti 2. BG Celovec z 8:1 (2:0) — Polanšek (3), Velik (2), Hobel S. (3) — so naši splošno veljali kot favoriti na zmago v kolu celovških šol. V poteku tekme proti moštvu HAK Celovec so se kazali naši na polju povsem enakovredni, če ne močnejši od nasprotnega moštva, v ka-
skupina" (Neigungsgruppe) tedensko dvourna popoldanska vežbanja v plavanju, atletiki in nogometu. Plavanje je zelo uspešno vodila kol. Maja Kupper, ki je rešila celo nekaj maturantov prvega dela očitka starih grških učenjakov neizobraženim ljudem: ,ne zna
V čast si štejemo, da smemo vsako leto tekmovati proti vrhunskim športnikom SSD Ravenske gimnazije, saj ima v svojih vrstah prvakinje in prvake ne le republiške temveč tudi zvezne reprezentance. Hkrati se zavedamo svoje šibke pozicije. V koroško-avstrijskem merilu bi pomenilo to meriti svoje sile z vrhunskimi atleti KLC-ja. Tako gledano so naši porazi razumljivi in častni za naša dekleta in naše fante.
Letošnje srečanje je bilo poteg tega obremenjeno po internih težavah. Maše
(Dd/je na ndsAJnj: sfrarn)
ne plavati, ne brati". Poleg tega je kol. Maja vestno in vzorno kot vedno pripravila nastop dekliške skupine iz nižjih razredov za akademijo. Med njene dejavnosti iz samega idealizma šteje še priprava nastopa jazz-gimna-stike višješolk na skupni prireditvi Vetrinjske in naše gimnazije v koncertni dvorani dne 18. maja 1978 ter povratni nastop naših mlajših deklet v Šentjakobski gospodinjski šoli v nedeljo, dne 25. junija 1978.
Izredno požrtvovalnega se je pokazal tudi kol. prof. Malle, ki je vodil interesno skupino atletike. Svoje varovance je poleg predvidenih dveh popoldanskih ur prostovoljno še dodatni popoldan po dve uri tedensko temeljito pripravljal za atletske tekme proti Ravenski gimnaziji in za ..Štafeto bratstva in enotnosti" ob pohodu „Po poteh partizanske Ljubijane". Uspeh potrjuje visoko kvalifikacijo mladega kolega športnika, ne da bi ga moral kdo hvaliti. Izmed 28 udeleženih jugoslovanskih in inozemskih moštev se je pri .Štafeti bratstva in enotnosti" 3 krat 1000 m za moške ekipe dne 9. maja 1978 placirala 1. ekipa Slovenske gimnazije Celovec (Zeichen — Čertov — Dragaschnig) z izvrstnimi 8:37,94 minutami za vrhunskimi klubi Slovenije, Atletskim klubom Ljubljana (8:19,99), Selekcijo Celje (8:24,13), Tehniško šolo za lesarstvo Cerknica (8:31,44), TVD Partizan Ptuj (8:35,32) na odličnem 5 mestu. Zaostala je za zmagovito ekipo na 3000 m dolgi progi le za 18,95 sekund. Drugo naše moštvo (Ottovvitz — Schu-mer — Ošina) je zavzelo z 8:55,55 min. še zelo dobro 11. mesto in ekipa Dija-
škega doma Celovec je postala 19.
Prva ekipa naših deklet (Kreutz — Keuschnig — Hedenik) pri isti štafeti 3 krat 600 m za ženske ekipe ni zaostala dosti za uspešnimi fanti. Izmed 20 konkurenčnih ekip je dosegla z dobrimi 5:06,02 minutami za zmagovitim ŠŠD Ravne na Koroškem (4:33,21) še kar lepo 7. mesto. Drugo naše dekliško moštvo (Tratar Silvija — Incko — Ko-rotaj) je s 5:33,74 minut zavzelo 14. mesto.
Pozimi je kondicijo svoje interesne skupine dvigal prof. Malle s športnimi teki na smučeh. Na svoje stroške je prevažal dijake na sončne Radiše ter jim posvečal več časa, nego je ustrezalo njegovi obveznosti. Tekaške smuči in čevlje je našemu zavodu izposlovala od tovarne Elan Slovenska športna zveza z njenim agilnim predsednikom Danilom Prušnikom na čelu. Zveza je tudi posredovala, da dobivamo odslej telovadni kolegi na gimnaziji od Šolskega centra za telesno vzgojo Ljubljana brezplačno in redno strokovne športne mesečnike kot so .Trener", .Šolsko športno društvo", .Telesna Kultura" in od tovarne Elan .Naša smučina". Vsem ustanovam, ki jim gredo tozadevne zasluge, prisrčna hvala v imenu zavoda, dijakov in telesnovzgoj-nih kolegov!
V nogometni interesni skupini smo skušali usposabljati predvsem kadre za bodoče naše šolsko moštvo in hkrati kadre za naša slovenska nogometna društva. Glede talentiranega naraščaja si nam trenutno ni treba delati preglavic.
Rezultati prijateljskega športnega srečanja z gimnazijo Ravne dne 8. junija 1978 v Ravnah na Kroškem

*«**************<**«********************************************'
aa*aaaaM*an*a***a**'**'*n**"'*MH'"**'*"" ""'M'**«"''M****'*'*
rila, druge učiteljice tudi, vendar so mu krivične. Zares je plesal s Tildo Čok; če se ne moti, se mu je sama ponujala. Ferencu Palirju se ni ljubilo plesati, pa mu je ustregel, pravzaprav obema.
Zale Merhar nikakor ni mogel izriniti iz misli. Nenehno se mu je vračala njena podoba. Sem pa tudi norec, da se toliko ubadam z njo, se je slišal. Starejša je od mene, škoda da je nisem vprašal, koliko let si je naložila. Gotovo bi mi odgovorila, če že ne naravnost, bi mi vsaj dala slutiti, da bi bil potešen. 2e zaradi tega se ne bom več zanimal zanjo. Tudi jaz ji lahko dokažem, da mi nič ne pomeni. Sploh pa ima svojega oboževalca. V teh letih še ni čisto okrnela.
Ravnatelj Gvido Zorec se je lahko postavljal s presneto dobrim razvitim čutom za opazovanje. 2e je spoznal, da se je v Gregorju Šipku nekaj premaknilo. Fant je postal redkobeseden. Komaj mu je odgovarjal, kadar ga je vprašal. Skoroda ga je moral nadlegovati, in prisiliti, da je pomagal pri šolski proslavi. Špela Hreščak je že obupala in prišla k njemu v pisarno pa potožila, da ji Šipek noče pomagati. Odšel je skupaj z njo v učilnico in rekel Gregorju Šipku:
„Ne predlagam in te ne nagovarjam. Zahtevam, da se pridružiš Špeli v njenih naporih za šolsko proslavo."
..Tovariš ravnatelj, zelo ste ostri do mene," je odgovoril Gregor Šipek. „Čakam, čakam. Špela mi še ni ničesar naročila, čeprav ima izkušnje. Samo od nje je odvisno, kaj bomo pripravili in kako bomo delali, da ne bomo doživli poloma."
Trčila sta. Špela Hreščak je vidno drhtela od razburjenja. „Jaz naj bi te prosila za pomoč? Gregor, zelo se matiš, če si domišljaš, da sodelovanje ni enako tvoja kot moja dolžnost. Določen si bil v odbor ali v komisijo, reci kakor hočeš, a do zdaj ni bilo od tebe nobenega haska."
„Lepo me vrtiš. Tovariš ravnatelj ti bo že verjel. Pred njim si me hotela postaviti na laž. Ne boš me strla, niti ne upognila." Gregor Šipek se je zravnal. „Reci torej, kaj naj delam, da bo mir. A ne, tovariš ravnatelj, da si moramo pomagati? Špela je starejša od mene. 2e zato ji nočem segati v njene pravice. Slavo bo tako ona požela, mi drugi bomo le za-
silne kulise. Poznam to. Nikar me ne imejte za popolnega ne-vedneža in naivneža."
„Pomiri se, Gregor. Ni razloga, da bi se prepirali. Proslava bo, četudi ne boš trenil z očesom. Samo . . . potem se nikar ne čuti prizadetega. To ti lahko rečem, da se boš zameril ne samo svojim kolegicam, ampak tudi našim ljudem. Dobro poznajo in ločijo delavne in lenuhe."
„Ne brenkajte na to struno, tovariš ravnatelj. Toliko časa govorite in naju zadržujete. Zdaj je najboljša priložnost, da začneva in popraviva zamujeno. Kaj ti misliš, Špela?"
..Strinjam se s tabo, da vsi začnemo," je pomirljivo pritrdila Špela Hreščak.
Ravnatelj Gvido Zorec je kuhal jezo na mladega učitelja. Zakuha in potegne drugega v neprijetnost, nato pa si ko Poncij Pilat opere roke in prevali krivdo na svoje nadrejene. Dovolj se je že namučil z njim, da bo temu storil konec. So še možnosti, da ga ukloni, trmoglavca. Predlagal bo, da ga premestijo na drugo šolo. Jih je še dovolj v odročnih krajih, tam se bo že ohladil. Ne, ne bom ga odposlal, si je rekel, popustil je, toda pazil bom in ukrepal, če se bo ponovilo.
Na proslavi je Gregor Šipek pripravil presenečenje. Ni bilo na programu, sam si je izmislil posebno točko. Ko bi moral nastopiti pevski zbor, je smuknil pred spuščeno zaveso in spregovoril polni dvorani: „Spoštovani gledalci in poslušalci! Proslava je tokrat zelo pomembna. Naš ravnatelj Gvido Zorec slavi danes svoj petdeseti rojstni dan. Zaploskajmo mu!" Otroci in odrasli se niso dali prositi. 2e je zabučalo v dvorani.
Učiteljice so onemele, še bolj pa ravnatelj Gvido Zorec. Zagorelo mu je pod nogami. Toliko da ni poiskal Gregorja Šipka in mu očital, da njegov rojstni dan ne sodi k programu. Srečala sta se pred preklano zaveso. Mladi učitelj je žarel, ravnatelj pa bledel.
..Spodobi se, tovariš ravnatelj, a ne? Vi ste naša gonilna sila. Naš um, pa ne bi jaz tega povedal publiki."
„Kdo ti je naznanil, da ima danes naš ravnatelj rojstni dan?" se je oglasila Špela Hreščak. Roke je imela na prsih, dajalo jo je pa silno vznemirjenje, kar je tudi omenila. „Po-kvaril si nam celo proslavo! Boš že odgovarjal za to."
„Ti si posrečena," je mirno odvrnil Gregor Šipek. „Ali ni tu najbolj prikladno, da v hipu zvedo vsi, koliko let ima naš tovariš ravnatelj? Jih vsaj ni treba obveščati po šolarjih. Zamešajo in ga naredijo še starejšega, kot je."
„Kaj si brskal po moji kartoteki in izbrskal moj rojstni dan?" je radovedno vprašal ravnatelj.
„0 ne, hišnica Hilda Frecko me je ustavila preden se je začela proslava, in me vabila k sebi. Vsaj toliko me poslušajte, mi je rekla, da vam povem, da ima danes naš ravnatelj rojstni dan. Petdeseto leto se mu je navesilo na grbo."
„Tega ni rekla," je zamerljivo vzkliknila Špela Hreščak in sočutno pogledala ravnatelja.
„Če ne čisto tako, pa vsaj približno," je mirno odgovoril Gregor Šipek.
„Kaj tako vpijete, se ja sliši v dvorano," je zategnila Zinka Meglič in krilila z rokami. „Bodite vendar tiho, pokvarili boste celo proslavo. Dokler ni bilo med nami tega .. ." sovražno je ošvrknila Gregorja Šipka, „nismo imeli problemov. Ni se še prav ogrel med nami, pa je že važen ko marela."
„Prosim nobenega obrekovanja," je mirno rekel Gregor
Šipek.
Ravnatelj Gvido Zorec je storil, kar se mu je v danem trenutku zdelo najboljše. Kratko in malo je odšel z odra V garderobo. A ni se še prav ogledal, že je Gregor Šipek prihitel za njim in zadihano vzkliknil: ..Tovariš ravnatelj, gledalci vas hočejo videti! Pridite z mano, sicer ne bodo nehali ploskati.
Stopila sta pred zaveso in val navdušenja v dvorani se m* kakor ni polegel. Ravnatelj Gvido Zorec se je začel zadničkj umikati. Gregor Šipek ga je spretno prijel za roko, potegnil nazaj in glasno rekel: „Tovariš ravnatelj, publika pričakuje vaš odgovor."
„Tako je, hočemo slišati našega ravnatelja," so priletel' glasovi iz dvorane.
Ravnatelj Gvido Zorec je svoj nagovor oblikoval z neka) stavki. Bili so neurejeni, prišli so mu pa iz srca, tako da se je poslušalcem še bolj prikupil.

(Dd/je v prihodnji števd^J
30 !et aktivnega slovenskega športa na Koroškem
ekipe iz tega razloga v zadnjih treh rednih !p!oh ni:o več trenirate, name-!to da bi stopnjevate svoje napore. Do irečanja je potem te prišio dobesedno od danes na jutri.
Edino zmago je slavilo naše nogometno moštvo, ki je moralo nastopiti oslabljeno, brez petih poškodovanih najboljših nogometašev. Priznamo, da je bilo neurje med tekmo le nekoliko našim v prid. Naša dekleta so se v košarkarski tekmi še kar pridno borila in so zlasti v drugem polčasu popravila prvotno porazno stanje.
Razveseljivo je dejstvo, da si je Keuschnig Rozvita osvojila 6 let stari
rekord v teku na 400 m v času 69,4 sek. Presenetljivo je še, da je naš Han-zi Dragaschnig, kljub otežkočenim pogojem, postal tretji in da je zaostal za Sagmeistrom Miranom, ki brez dvoma šteje med najboljše jugoslovanske mladinske tekače, v teku na 1000 m s časom 2:48,1 samo za 4,4 sekunde. Manj razveseljivo je, da je naše tajno upanje na 400 m, Lizika Hedenik, hudo padla s Kreutz Marto vred na prvih metrih po štartu. Kljub bolečim poškodbam sta obe deklici zelo športno tekli svojih 400 m do konca. Liziki je celo uspelo popraviti dobršen del zaostanka, a postala je samo še 5.
ATLETIKA
Dijakinje:
Tek — 100 m: 1. Skuk Darinka (R) 13,2; 2. Sagmeister Ljuba (R) 13,3; 3. Šteti Darinka (R) 13,9; 4. Korotaj Tatjana (C) 14,6.
400 m: 1. Šteti Darinka (R) 64,0; 2. Bari Andreja (R) 64,3; 3. Skuk Tatjana (R) 65,6; 4. Keuschnig Rozvita (C)
69,4	(šolski rekord!).
4 x 100 m: 1. Gimnazija Ravne (Šteti
—	Lihteneger — Sagmeister — Skuk) 55,1; 2. Gimnazija za Slovence v Celovcu (Korotaj — Tratar S. — Hribernik
—	Incko N.) 61,1 (najboljša postava izpadla zaradi poškodb pri padcu).
Dijaki:
Tek — 100 m: Kadiš Mitja (R) 11,2; 2. Sagmeister Miran (R) 11,3; 3. Hovnik Marko (R) 12,1; 4. Lesjak M. (C) 12,3.
1000 m: Sagmeister Miran (R) 2:43,7; 2. Strmčnik Dušan (R) 2:46,3; 3. Draga-schnik Hanzi (C) 2:48,1.
4 x 100 m: 1. Gimnazija Ravne (Zorman — Hovnik — Sagmeister — Kadiš) 47,9; 2. Gimnazija za Slovence Celovec (Zeichen — Lesjak — Kelich
—	Wutte) 50,4.
Košarka: Gimnazija Ravne — Gimnazija za Slovence Celovec 39:13. Sestava ekipe: Apovnik, Keuschnig, Klinar, Korotaj, Kuschej, Mischkulnig, Tratar, Vavti, Verdel, Miki.
Nogomet: Gimnazija Ravne — Gimnazija za Slovence Celovec 2:6 (2:2). Sestava ekipe: Sadjak, Kupper S., Do-mej, Kelich, Velik (2), Schellander, Gas-ser, Wieser M., Kupper M. (2), Hobel S. (1), Smrečnik (1), Kuess.
Namizni tenis: Gimnazija Ravne — Gimnazija za Slovence Celovec 5:2. Sestava ekipe: Kupper M. (4:1), Kupper S. (3:2), Velik (5:2). V oklepaju so osebni rezultati iger.
Končna razvrstitev po točkah:
1.	Gimnazija Ravne 80 točk
2.	Gimnazija Celovec 60 točk.
Prehodni pokal je ostal Ravenski
gimnaziji.
Vsako drugo leto predvideni športni dan Zvezne gimnazije za Slovence je letos odpadel zaradi internih težav.
Pro/.
PREGLED ŠOLSKtH REKORDOV
Dekleta
Troboj:		Koren Magda	130,5 točke	1970
Tek na 400 m:		Keuschnigg Rozvita	69,4 sek.	1978
		(Schiapper Sonja)	70,6 sek.	1972
Tek na 100 m:		Stornik Marica	13,3 sek.	1974
Tek na 75 m:		Stornik Marica	10,2 sek.	1976
Tek na 60 m:		Stornik Marica	8,3 sek.	1972
Tek na 50 m:		Hribernik Marica	7,8 sek.	1976
Skok v daljavo:		Hartman Andreja	4,59 m	1972
Suvanje krogle 3 kg:		Kraut Eva	8,94 m	1972
Suvanje krogle 4 kg:		Stornik Marica	7,65 m	1976
Met žogice:		Koren Magda	50,00 m	1970
Štafeta 4X 100 m:	Velik E. — Stornik M. — Koren M. — Tithler M.		55,6 sek.	1972
Fantje				
Troboj:		Prušnik Danito	143,5 točke	1966
Tek na 1000 m:		Poianšek Justin	2:45,4 min.	1977
Tek na 100 m:		Prušnik Daniio	11,6 sek.	1968
Tek na 60 m:		Maile Anton	7,5 sek.	1960
		Prusnik Danilo	7,5 sek.	1966
Štafeta 4X 100 m:	Šimenc — Brumnik — Mečina St. — Wieser J.		48,2 sek.	1974
Skok v daljavo:		Maiie Anton	5,95 m	1960-62
Suvanje krogle 6 kg:		Grobiacher Ernest	11,19 m	1964
Suvanje krogle 5 kg:		Kušej Franc	11,25 m	1962
Met žogice:		Kropivnik Ferdi	62 m	1961
		Abid Anton	62 m	1961
		Zwittnig Franc	62 m	1961
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 14. 7.:	13.45 Cetovški radijski
dnevnik — Od popevke do popevke.
SOBOTA, 15. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 16. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 17. 7.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Zborovska gtasba.
TOREK, 18. 7.: 9.30 Pisani svet — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Šport — Zabavna gtasba.
SREDA, 19. 7.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Komorna gtasba.
ČETRTEK, 20. 7.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Mtadina in šport.
18.00	Živatski raji — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ugankanje — 20.55 Maškarada — 21.40 Jenny, Lady Churchit! — 22.25 Poročita.
SREDA, 19. 7.: 10.30 Dame z Bois de Bou-togne — 17.00 Lutkovna predstava — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Strašne zgodbe — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Mož gre skozi steno — 21.40 Poročita in šport.
ČETRTEK, 20. 7.: 10.30 Mož gre skozi steno
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ptemeniti gospodje — 21.35 Poročita in šport.
		A V S T R i J A 1
a		PETEK, 14. 7.: 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Lepe ženske,
trdi dotarji — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Le počakajte, da pride oče — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Derrick
—	21.20 Btage atternative — 22.05 Šport — 22.15 Ustretit sem Jesse Jamesa — 23.35 Poročita.
SOBOTA, 15. 7.: 15.30 Hote) „Forettenhot"
—	16.30 Rust, arhitektonski dragutj Gradiščanske — 17.00 Kdo rokodetči z nami?
—	17.30 Btack Beauty — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.20 Pregted sporeda — 18.25 Evropa pteše —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Dan mirovanja — 21.55 šport — 22.15 Nig-ger Chartey — 23.55 Poročita.
NEDELJA, 16. 7.: 15.05 Kratj morskih razbojnikov — 17.00 Toby in Tobias — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Poj z nami — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Maria Morzek — 21.50 Šport — 22.00 Nočni izbor — 23.00 Poročita.
PONEDELJEK, 17. 7.: 10.30 Sergeant York
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 „Vedno ne moreš zmagati" — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.55 Ceste San Francisca — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 18. 7.: 10.30 Dotge noge, dotgi prsti — 17.55 Otrokom za tahko noč —
A V S T R ! J A 2
PETEK, 14. 7.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Portret — 19.20 Jaz, Ktavdij, cesar in bog — 20.15 Novo v znanosti — 21.20 Washington — za zaprtimi vratmi — 22.05 Čas v stiki s kut-turo — 22.40 Att you Need is tove.
SOBOTA, 15. 7.: 16.00 Mednarodni nastop tetovadcev — 18.00 Hans in Lene — 18.20 Pregted sporeda — 18.25 Brez nagobčnika
—	19.30 Kavarna Hungaria — 19.55 Gate-rija — 20.15 En večer s Samyjem Davisom
—	21.40 Bourbon Street.
NEDELJA, 16. 7.: 14.50 Forme) — Grand Prix Angtije — 17.30 O 9 (Gradiščanska) —
18.00	Sergeant York — 20.15 Semenj — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 17. 7.: 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Liechtenstein — 19.10 Otroška govorica stik — 19.30 tgraj z nami harmoniko — 20.00 Jenny, Lady Churchit) — 20.50 Vesetje z gtasbo — 21.35 čas v stiki —
22.05	Ura votka.
TOREK, 18. 7.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Novo v znanosti — 19.30 Vesetje ob gtasbi — 20.00 Cotumbo — 21.35 čas v stiki s kutturo — 22.10 Ktub 2.
SREDA, 19. 7.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	O 9 (Nižja Avstrija) — 18.55 Vetike bitke — 20.00 Teteobjektiv — 20.50 Z dežnikom, šarmom in metono — 21.40 čas v stiki s kutturo — 22.15 Jarry Lewis.
ČETRTEK, 20. 7.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Portret: Svet Fernanda Botera — 19.30 Spottight — 20.00 Mutec — 21.55 čas v stiki s kutturo — 22.30 Ktub 2.
Praznik občine Ljubijana-Bežigrad
v spomin na junaško pretektost in v znamenju uspešnega razvoja
Pred nedavnim je obhajala ljubljanska občina Bežigrad svoj občinski praznik. Kakor druge občine v Sloveniji, ob svojih praznikih, tako so se tudi Sežigrajčani ob tej priložnosti še posebej spominjali slavnih dni iz junaške narodnoosvobodilne borbe. To so za bežigrajsko občino zlasti junijski dnevi 1941, ko so črnuški delavci odšli v rašiške gozdove, da bi prižgali plamenico opora proti okupatorju in se borili za svobodo.
Aprila 1941 je bilo območje današnje občine Ljubijana-Bežigrad razdeljeno med nemškega in itali-
janskega okupatorja: Črnuče so zasedli Nemci, Posavje in Bežigrad Pa Italijani. Po določitvi meje med okupatorjema maja 1941 je bil ilegalni prehod prek Save za Črnuča-Oe življensko nevaren, zato so črnuški komunisti po navodilih okrožnega komiteja KPS Ljubljana in okolica Ustanovili svoje partijsko središče izvolili člane v partijski biro KPS ^-rnuče, ki je deloval na območju bivših občin Črnuče in Trzin.
Razdelitev območja današnje ob-oine Ljubijana-Bežigrad med nem-skega in italijanskega okupatorja je Vplivala tudi na način boja proti ^jim nasilnikom. Na Ježici in za "sžigradom so ob pripravah na ^sl&jo y Sloveniji ustanavljali tudi Odbore OF, v Črnučah in Trzinu pa ^ letu 1941 ni uspelo razviti teh od-
borov, vendar so se bolj poglobljeno pripravljali na oboroženo vstajo proti Nemcem. V akciji pri zbiranju orožja so zbrali toliko pušk, da so se z njimi oborožili vsi
prvi partizani iz Črnuč in Trzina.
Napad Nemčije na Sovjetske zvezo 22. junija 1941 je pospešil odhod črnuških delavcev v partizane. Prvi so se zbrali 24. junija, na dan predvidenih aretacij, na; Malem hribu nad vasjo Črnuče in kmalu nato ustanovili črnuško partizansko skupino. To je bila prva partizanska skupina na tem območju takratnega ljubljanskega partijskega okrožja. Pozneje pai sta bili ustanovljeni še dve skupini — 14. julija šmarno-gorska in nekaj dni nato še gameljska partizanska skupina.
Dne 28. julija je prišlo do združitve črnuške, gomeljske in šmarno-gorske skupine v Rašiško četo, ki je delovala kot samostojna partizanska enota. Ko je pozneje glavno poveljstvo slovenskih partizanskih
čet sklenilo vse enote v kamniškem okrožju in na severnem območju ljubljanskega okrožja združiti v Kamniški bataljon, so se vse enote 17. avgusta 1941 zbrale na Rašici in zaprisegle pod zastavo Rašiške čete. Borci te čete so že pred njeno ustanovitvijo izvedli vrsto sabotažnih akcij, kot sestavni del Kamniškega bataljona pa so še bolj aktivno nadaljevali boj proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem.
Vsakodnevne sabotažne akcije in napadi na nemške avtomobile so resno vznemirjali Nemce, ki so se zato odločili napasti Rašiško četo. V okviru priprav za napad je 18. septembra 1941 prišla na Rašico posebna vojaška komisija z namenom, da na mestu samem ugotovi položaj in napravi načrt za obkolitev in uničenje partizanske enote. Toda borci so komisijo napadli in pobili vse njene člane. Dva dni zatem, 20. septembra 1941, je nemški okupator požgal vas Rašico, vaščane pa izgnal na Hrvaško. Rašica je bila tako prva požgana slovenska vas. Teden dni nato je sledil napad na Rašiško četo. Zaradi sovražnikove premoči bi bit vsak odpor usoden za nadaljnji obstoj čete, zato so se borci porazdelili na skupine in se umaknili iz rašiških gozdov.
Rašiško četo prištevajo med najbolj borbene partizanske enote v letu 1941 na Gorenjskem. S svojo prisotnostjo pred vrati Ljubljane in s svojimi junaškimi dejanji proti okupatorjem je spodbujala Ljubljančane k uporu. V tem predelu Gorenjske je ustvarila vse pogoje
za nadaljni razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.
Na vstajo proti okupatorjem pa so se pripravljali tudi v Posavju in za Bežigradom. Vendar so priprave na vstajo v tem predelu potekale pod drugačnimi pogoji, kakor na območju onstran Save, kajti italijanski okupator je imel spočetka drugačno taktiko boja. Že v prvih mesecih okupacije je bilo vzpostavljeno široko omrežje odborov OF. Ob pozivu partijskega vodstva in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet na vstajo so organizirane sabotažne skupine takoj začele z akcijami proti Italijanom, po izvedenih akcijah pa so člani teh skupin
odhajali v partizane; vključevati so se v razne čete in v Krimski bataljon. Spomladi 1942 pa je narodnoosvobodilno gibanje v Posavju organiziralo množičen odhod mladincev v partizane, kjer so se priključili enotam H. grupe odredov in odšli z njo na pohod na Štajersko.
Tako se je na območju današnje občine Ljubijana-Bežigrad narodnoosvobodilno gibanje uspešno razvijalo vse do osvoboditve in spominu na tedanja junaška dejanja je posvečen tudi vsakoletni občinski praznik. Hkrati pa ta praznik velja tudi uspehom, ki jih občani beležijo iz leta vleto pri razvijanju svoje občine. Občina Ljubijana-Bežigrad, ena izmed petih ljubljanskih občin, meri 546,33 km?, ima 21 naselij in šteje danes okroglo 52.000 prebivalcev, kar priča o njenem skokovitem povojnem razvoju, saj je pred vojno imela le 13.000 občanov. V gospodarstvu je zaposlenih 28.000 ljudi, narodni dohodek pa je lani znašal 4.800 din na prebivalca. V občini so takultete ter srednje in nižje šole, močno razvite so industrija, gradbeništvo in trgovina. Na področju občine Bežigrad je tudi ljubljansko Gospodarsko razstavišče, ki mu z ozirom na lego Ljubljane no stičišču treh držav pripada še poseben pomen.
Ob takem razvoju, ki ga je zabeležita občina Bežigrad po osvo-
boditvi, so prav gotovo upravičene besede, ki jih je izrekel slavnostni govornik na svečanosti ob občinskem prazniku: „Povojni družbeni in gospodarski napredek naše občine v sklopu Ljubljane je tolikšen, da lahko mirno zremo v jutrišnji dan ..."
Dnevi hrvaške mladine v Velikem Borištofu
Hrvaški akademski klub na Dunaju je tudi letos organiziral Dneve hrvaške mladine — tokrat že šestič, v Velikem Borištofu na srednjem Gradiščanskem. V soboto 8. in v nedeljo 9. julija so se vrstile kulturne, športne in zabavne prireditve. Največji pomen je prireditev imela v njenem narodnostnem obeležju.
V velikem Borištofu se je zbralo nad tisoč mladincev in mladink iz vseh gradiščanskih narodnostnih naselij, navzoči so bili tudi zastopniki kulturnih narodnostnih društev in predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju.
Slavnostni govor je imel novoizvoljeni predsednik Hrvaškega akademskega kluba Werner Varga. Opozoril je zlasti na temeljna, že več let ne-
slovensko prosvetno društvo ..Vinko Poljanec v Skocijanu vabi na
..PESTRI VEČER"
v nedeljo, dne 23. julija 1978 ob 20. uri v farni dvorani v Skocijanu.
Sodeiujejo: moški zbor SPD „Vinko Poijanec", foikiorna skupina ..Karavanke" iz Siovenije in mešani pevski zbor SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni
rešena vprašanja na Gradiščanskem. To so predvsem narodnostna vprašanja glede šolstva, informiranja v hrvaškem jeziku in uporabe hrvaškega jezika v uradih. Hrvatske dneve je ocenil kot možnost za neposredno srečanje mladih in prizadevanja za poživitev narodnostnih dejavnosti na podeželju.
Na prireditvi je sodelovala poleg domačih folklornih skupin tudi iniciativna skupina za narodnostne pravice na Dunaju, ki je ob tej priliki predstavila prvo številko mesečnika Enotnost/Die Einheit. Mesečnik pri-
Farna skupnost Št. Jani vabi na
PASiJON
v farno cerkev v št. Jani v R. v soboto 22. juiija ob 20. uri v nedeijo 23. juiija ob 20. uri
naša pogovore z nazvidnejšimi predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov: Francijem Zwit-trom, Matevžem Grilcem in Jurico Čemarjem.
Bistrica na Zilji
Pred nedavnim smo spremljali k zadnjemu počitku na naše domače pokopališče Franceta Mejača iz Št. Petra pri Št. Jakobu. Kljub letom, saj se bil star že 94 let, je bil še čil in zdrav. Smrt mu je pretrgala nit življenja nepričakovano, če se lahko tako izrazimo ob njegovi visoki starosti. Pokojni je bil doma v Zalogu pri Ljubljani. Po vojni je šel v Ameriko in se pred leti vrnil na staro celino in živel v oskrbi šolskih sester v Št. Petru. Njegova druga domovina na Koroškem pa je bila Bistrica na Zilji pri Pippu, kjer živi njegova hčerka z možem in otroci. Pri nas na Zilji je našel pokojni tudi svoje poslednje počivališče.
Pogreba se je udeležila velika mno-
NOGOMETNA TEKMA
Krajevni odbor ZSM v Žeiezni Kapii vabi na nogometno tekmo, ki bo v nedeijo, 16. juiija 1978 ob 13.30 uri proti Krajevnemu odboru ZSM iz Pii-berka na nogometnem igrišču v Žeiezni Kapii
Prijateiji nogometa prisrčno vabtjeni!
žica ljudi, med njimi tudi delegacija zaloških gasilcev iz Slovenije, ki je s svojo navzočnostjo manifestirala spoštovanje in hvaležnost svojemu zadnjemu soustanovitelju gasilskega društva v Zalogu. Poleg sorodnikov in domačinov se je pogreba udeležilo tudi 16 duhovnikov, med njimi pokojnikov sin iz Amerike. Velika udeležba na pogrebu je prepričljiv dokaz, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni pri našem prebivalstvu.
Pokojnega Franceta Mejača bomo ohranili v častnem spominu, svojcem in sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje.
Dopustni dnevi v Domu s/ Tinjah
Od ponedeljka 13. novembra ob 9. uri do sobote 25. novembra 1978 ob 13. uri prireja Dom v Tinjah, skupno s socialno zavarovalnico za kmete, dopustne dneve za kmetice in kmete, aktivne in penzioniste.
Ta dopust je zelo ugoden, ker socialna zavarovalnica plača 80 % vseh stroškov. Interesenti dobijo tozadevne formularje ali pri socialni zavarovalnici v Celovcu ali v Domu v Tinjah.
Ponudba je res zanimiva, saj se bodo interesenti pri tej priložnosti lahko spoznavali z domačimi rojaki v domačem okolju, na sporedu pa bo tudi pester kulturni, izobraževalni, duhovni in zabavni program.
O B i Š Č i T E
Bergovo gaierijo
V P L i B E R K U
odprta vsak dan od 10. do 12. In od 16. do 18. ure
OBVESTiLO
Kmečki fanti, ki žeiijo obiskati Kmetijsko šoio Šentjur pri Ce-iju aii Tehniško kmetijsko šoio v Mariboru dobijo vse potrebne informacije na sedežu Siovenske kmečke zveze v Ceiovcu, Gasometergasse 10.
Slovenska ^rncčAa zveza
SLOVENSKO PLANiNSKO DRUŠTVO V CELOVCU
vabi čiane in prijateijje društva na iziet na
REiSSKOFEL (2371 m)
v nedeijo 23. juiija 1978 Zbiraiišče in odhod: ob 6. uri na parkirnem prostoru pred restavracijo „Wurzengriii" na Ločiiu.
Prisrčno varjen:/
!§ ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK g
IJv...  .......................................... .......
NAVRATILOVA IN BORG LETOŠNJA KRALJA TENISA V W)MBLEDONU
Martina Navratilova (po rodu Čehinja, ki pa živi v ZDA) in Bjorn Borg (Švedska) sta si osvojila zmagi na najbolj znani teniški prireditvi v letu-na all-England teniških prvenstvih v Wim-bledonu. Wimbledon je svetovno znan prav zato, ker tam ne igrajo na pesku, temveč na travi. Kot pri ženskah je letošnji turnir potekal zelo razburljivo tudi pri moških. V ženski finale sta slednjič prodrli ChrisEvert (ZDA) in Martina Navratilova. Da je zmagala Navratilova ni nobeno naključje. Ne samo, da je Evertovo premagala že pred )4-imi dnevi, tudi v tem finalu se je izkazala na vseh področjih kot boljša igralka. Izredno je servirala, boljša je bila ob mreži, imela pa je tudi boljše živce, kar jo je končno privedlo do zmage 2:6, 6:4 in 7:5. Tako je prvič zmagala igralka iz vzhodnih držav, ki pa je leta 1975 emigrirala v ZDA. Njena največja želja pa je, kot je dejala po tej igri, da bi se po treh letih spet srečala s starši. Dobesedno je rekla: .Čeprav živim v eksilu, sem in bom ostala Čehinja, zato pojmujem današnjo zmago kot zmago za Češkoslovaško.*
Pri moških je bila situacija stična. Kljub temu, da ni manjkalo napetih iger, sta v finale prodrla brez dvoma najboljša teniška igralca, kar jih začasno poznamo. Bjorn Borg in Jimmy Connors. V tej igri Connors ni imel no-
bene šanze. Borgu je vse uspelo, igrai je po lastni izjavi tako dobro, kot še nikoli ne. Zmagal je 6:2, 6:2 in 6:3. S to zmago si je tretjič zaporedoma osvojil zmago v Wimbledonu. Borg je demonstriral vse svoje vrline. Vsi tisti, ki so pričakovali napeto igro kot v finalni tekmi 1977 so bili razočarani. Borg je bil brezsrčen, vsako možnost za točko je izkoristi). Connors spričo tako dobrega nasprotnika ni mogel igrati svoje igre, zapustil je teniško Meko že tretjič kot poraženec. Le enkrat 1974, mu je uspelo doseči zmago na najbolj popularnem teniškem igrišču sveta. Borg je s to zmago zasiužil približno 530.000 šilingov, za poraženca je ostalo .samo* 280.000 šilingov.
Za veliko senzacijo je v ženskih dvojicah skupno z Romunko Ruzicevo poskrbela Slovenka Mirna Jaušovec. S partnerko je zmagala na turnirjih v Parizu in Hamburgu, tudi v Wimbledonu sta se izkazali kot dobro uigrani dvojici, poraz sta doživeli te v finalu. Tu sta izgubili proti dvema igralkama iz Avstralije in sicer s 4:6, 9:8 in 6:3. Moško dojico sta zmagala Južna Afričana Hewitt/Mc Millan, mešane dvojice pa Stove/Mc Millan.
INTERTOTO
Nogometne igre Intertota, katere služijo predvsem k pripravam raznih klubov na novo sezono, so se pred 14-imi dnevi pričele. Na tem tekmovanju so ekipe razdeljene v skupine po štiri, sodeluje pa tudi šest avstrijskih klubskih
moštev. Uspehi so različni, najbolj se je uveljavil GAK, ki vodi v deveti skupini mednarodne Intertotolige. Rezultati avstrijskih klubov 3. kola:
Rapid — Bohemians Praga	0:0
Innsbruck — Odenske BK	3:0
Zurich — Vienna	2:0
L. Koscice — Sturm Graz	4:0
Sportclub — Esbjerg	0:1
GAK — KRISTIANSAND	4:1
SOLARSKO IM JUMIORSKO MOŠTVO CELOVŠKE AVSTRtJE PODLEGLO V FtMALU
Sele v streljanju enajstmetrovk sta podlegli šolarsko in juniorsko moštvo Austrije Celovec v finalnih tekmah za avstrijsko prvenstvo mladih ekip. Šo-iarji so na domačem igrišču imeli v gosteh Rapid z Dunaja. Po reguiarnem času se je rezultat glasil 1:1 neodločeno. V streljanju enajstmetrovk so Dunajčani zmagali s 4:3. Prav tako se je godilo juniorjem Celovčanom. Na Dunaju so po 80-ih minutah remizirati proti Dunajski Austriji 2:2. V enajstmetrovkah so Dunajčani imeli nekoliko več sreče in zmagali prav tako 4:3.
CELJAN) PONOVNO ORGAN)Z)RAJO SKOKOV MEMORtAL
Ob občinskem prazniku občine Celje, je atletski klub tudi letos organiziral že tradicionalno prireditev atletov za SKOKOV MEMORIAL. Nastopilo bo več kot 150 domačih in tujih atletov. Prireditev bo 20. julija, obeta se resnično kvalitetna prireditev.
RADIO — TELEVIZIJA
		JUGOSLAVUA
n		PETEK, 14. 7.: 18.10 Obzornik — 18.20 Viking Viki —
18.50 Pevski tabor 78 — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja — 21.15 Razgiedi — 21.45 Dnevnik
—	22.00 Jaz, Kiavdij — 22.50 Kontrapunkt Jehudi Menuhina — 23.10 Poročita.
SOBOTA, 15. 7.: 16.25 Smučanje na vodi —
16.55	Pred šahovskim dvobojem Karpov: Korčnoj — 17.15 Obzornik — 17.30 Gibtjive stike B. Jakca — 18.15 črni petek — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bajtarja — 20.50 Sever — severozahod — 23.00 Dnevnik
—	23.15 625.
NEDELJA, 16. 7.: 9.10 Poročita — 9.15 Za nedetjsko dobro jutro — 9.40 625 — 10.00 Dimitrije Tucovič — 11.00 Hunterjevo ztato
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita
—	17.05 Pesem Norveške — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 S potno paro — 21.05 Gremo se zabavat ... — 21.35 Dnevnik —
21.55	športni pregted — 22.25 šahovski komentar — 22.55 Poročita.
PONEDELJEK, 17. 7.: 18.10 Obzornik — 18.20 Britanska enciktopedija — 18.45 Mta-dizamtade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik— 20.00 tzsitjevanje— 20.55 Kulturne diagonate — 21.35 Dnevnik.
TOREK, 18. 7.: 18.00 Obzornik — 18.10 Datj-nogted — 18.45 Pretom s pretektostjo — 19.20Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ze-iena maternica — 20.35 Maja z viharnega otoka — 21.35 Giasba takšna in drugačna
—	22.25 Dnevnik.
SREDA, 19. 7.: 17.10 Obzornik — 17.25 Prezimovanje v Jakobsfetdu — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Boriz Cavazza in Rifte — 20.35 Moskovsko Vetiko gtedatišče — 21.35 Muppet Show — 22.05 Dnevnik — 22.20 šahovski komentar.
ČETRTEK, 20. 7.: 16.25 Poročita — 16.30 Attetika za Skokov memoria! — 18.00 Obzornik— 18.10 Ljubezenske pesmi Johan-
nesa Brahmsa — 18.45 Po stedeh napredka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Fahrenheit 451 — 21.55 Dnevnik
—	22.10 Jazz na ekranu.
R A D i O LJUBLJANA
PETEK, 14. 7.: 4.30 Dobro jutroi — 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani— 9.20 Zabaval vas bo orkester Love Unlimited —
9.55	iz giasbene tradicije jugosiovanskih narodov in narodnosti — 10.00 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Znano in priljubljeno — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 Glasbena pravljica — 14.19 Naši umetniki mladim poslušalcem — 14.30 Voščila — 14.00 Vrtiljak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Z opernih odrov — 19.45 Z ansambiom štirje kovači — 20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program — glasba do 4.30.
SOBOTA, IS. 7.: 4.30 Dobro jutroi — 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik
—	9.35 Mladina poje — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.20 Svetovna reportaža — 11.40 Mi pojemo — 12.40 Veseli domači napevi — 14.05 Od arije do arije
—	14.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.05 Poletni divertimento — 19.45 Z ansamblom Franci Puhar — 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 21.30 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Popularnih dvajset — 0.05 Nočni program — glasba do 4.30.
Sfovensko prosvetno druJtvo ,Danica" v št. Vido v Podjuni vabi na
VEČER SLOVENSKE PESM) )N NARODNiH PLESOV
v petek f4. juiija 1978 ob M. uri na Breznikovem campu ob ZabiatnHkem jezeru.
Sodeiujejo: Foikiorna skupina SPD .Zarja" iz Zei. Kapie, tamburaJki zbor SPD .Zarja" in meJani zbor SPD .Danica"
VaJega obiska se veseiijo pevke in pevci.
Siovensko prosvetno druMvo .Jepa-Baiko jezero" v Ločah vabi na
FOLKLORN! VEČER
ki bo v petek 21. juiija 1978 pri Pušniku v Ločah. Nastopajo: tamburaM SPD .Jepa-BaJko jezero" iz Loč, ansambei .Drava" iz Bo-roveij in pevci domačega druMva iz Loč
Prisrčno
NEDELJA, 14. 7.: 4 30 Dobro jutro! — 4.15 Danes je nedeijo — 8.07 Radijska igra zo otroke — 9.42 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši) — 10.05 Nedeljska panorama lahke giasbe — 11.00 Poročita
—	11.15 Voščiia — 14.05 Nedetjsko popoi-dne — 19.45 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna giasba za vas — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program — giasba do 4.30.
PONEDELJEK, 17. 7.: 4 30 Dobro jutroi — 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Pesmice na potepu — 9.40 Vedre melodije — 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.05 4. oddaja iz tekmovanja „Naša pesem 78" v Mariboru — 14.30 Voščiia — 14.00 ..Vrtiljak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Izročilo tisočletij — 18.25 Zvočni signali — 19.45 Z ansamblom Toneta žagarja — 20.00 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugosiovanskih studiev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ljubiteije jazza — 24.00 Poročila.
TOREK, 18. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Glasbenamatineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani— 9.20 Mladi koncertant — 9.40 Vedre note — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Promenadni koncert — 12.40 Po domače —
14.00	..Vrtiljak'.' — 17.00 Studio ob 17.00 —
18.05	Poletni sprehodi z našimi solisti ...
—	19.45 Z ansamblom Bojan Adamič — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi —
20.30	Radijska igra — 21.15 Zvočne kaskade — 22.20 Skupni program JRT — 23.05
Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo — 24.00 Poročila — 0.05 Nočni program — glasba do 4.30.
SREDA, 19. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Igrajo majhni zabavni ansambli — 9.40 Zapojmo pesem — MPZ Maribor — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Po Talijinih poteh — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture — 14.30 Voščiia — 14.00 Loto vrtiljak — 17.00 Studio ob 17.00 —
18.05	iz deia Giasbene miadine Siovenije
—	18.30 Siovenska in svetovna zborovska glasba — 19.45 Z ansambiom Milana Feriei — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v minuli sezoni — 21.20 Soiistlč-
22.20 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne glasbe — 24.00 Poročiio
—	0.05 Nočni program — glasba do 4.30.
ČETRTEK, 20. 7.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08
Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Počitniški pozdravi — 9.40 Narodne in pona-rodefe — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Uganite, pa vam zaigramo ... — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 ..igraj kolce" (zborovske pesmi) — 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.00 „Vrti-ijak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 S poti po mediteranu ... — 19.45 Z ansamblom Mojmir Sepe — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe melodije — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Oliver Dragojevič — naš nocojšnji gost —
24.00	Poročita — 0.05 Nočni program — glasba do 4.30.
Siovensko prosvetno druMvo .Trta* v Žttar) vas) vab) na
VEČER SLOVENSKE PESM) )N FOLKLORE
v nedeijo t6. juiija 1978 ob 20. ur) pr! Rutarju v Žitar) vasi
Sadetujejo: moJki in meJani zbor SPD .Zarja" tz Žeiez-ne Kapte, fa)k)orna skupina SPD .Zarja )z Že). Kapie in maJki zbor naJega druMva
Ljubiteij) )n prijateiji siovenske pesmi in narodnih piesov prisrčno vabijeni!
Oržlžor
Siovensko prosvetno druMvo .Obir' na Obirskem vabi na vsakoietni
POHOD NA OBiR
v nedeijo 23. juiija 1978. Zbi-raiiJče od 12. do 13. ure na vrhuOjsterca.
Vabijena so vsa Siovenska prosvetna druMva. Do Žeiez-nokapeiike koče je cesta asfaltirana.
Prisrčno vdK/eni/
izdajatelj, založnik In tastnlk: Zveza s!01 venskih organizacij na Koroškem; glavm urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik; Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 90?' Kiagenfurt - Celovec, Gasometergasse
tel. 32 5 50 —Tiska: Založniško In tiskarsk"
družba z o. ]. Drava, Celovec — Borovlje*