5. Štev.
Murska Sobota, dne 1. februarja, 1925.
Poštnina v gotovini plačana
II. leto
M IS E 101
H'r
INL
Uredništvo in upravništvo v MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina: ra celo leto za pol leta za četrt leta . za 1 meseč .	.	.
48 D 24 „ 12 „ 4 „
ODGOUOR HLEKLHOfllM „N0VIN9M".
Slednja numera Kleklnovih ,Novin“ je puna besnih napadov na demokratsko stranko. — Za nas je pa tou najbougše svedo-čanstvo od toga, da idemo po pravoj pouti te, da se bijemo za pravico liidstva Cajt je že mino, gda je bila Kleklnova partaja sama gospodarila v Prekmurji Kleklna najbole tuo boli, ka smo mi evangeličani njegovi par-taji hrbet obrnoli. Klekl pravi v svoji „Novinaj“ ka šččjo demo-kratje vere razcejpiti. Tou je nej istina. Istina je pa tisto, ka mi trdimo, namreč, ka je ravno g. Klek! sam tisti, šteri je napravo bojno med verami. On je tisti, Šteri se je brigao samo za katoličane, sploj je pa pozabo na nžs evangeličane. Te, da je njegova partaja bila na vladi (v kormanj-parti). je poskrbo za katoličanski diački dom v Murski Soboti 25000 Din podpore. Zdaj pa prosimo gospoda Kleklna, naj nam povej, ka je poskrbo on za naš evangeličanski diački dom? Ah je tou pravica, da je doubo katoličanski diački dom tak veliko sumo pejnez za podporo, naš evangekčanski pa nikaj nej! Mi evangeličani tildi gnes nebi meli diačkoga doma, če nebi sami dosta aldtivali, pa pobirali pejneze za njega.
Te. da je Kleklnova partaja prišla na vlado, je oprvim povišala plačo svojim katoličanskim duhovnikom, če je tildi dobro znala, da .so dostakrat bougše plačani, kak naši siromdcke fararje, šteri komaj mžjo, z koga bi živeli. Ka je pa delao glede plače naših fararov? Na tou je pa lepo pozabo.
Pravte gospod Klekl, je tou pravica ?
Mi smo se že navčili od Vas, što ste Vi, mi na vaše lejpe reči i na vaše obečavanje nika več ne damo.
Pokazali ste zadosta vašim oponašanjem, pa z tistim, ka ste dosegamao včinoii, ka se za našo versko skrb i težkočo nika ne brigate.
Mi poštujemo vse tiste kato-ličanske duhovnike, šteri včijo ludstvo v cerkvi na pošteno, pobožno živienje, ne gučijo pa nanč edne rejči od politike. —
Ka pa delate Vi ? preganjate svoje lastne duhovnike, če v politiki z vami ne držijo. — Ešče nej dugo je toga, zato te se tildi Vi spominjali na tou, ka so delali Vaši pajdaši prouti gospoudi kanonoki Szlepczi. — Šli so ga toužiti k pušpeki, pa so piišpeka prosili, ka naj kanonika odstrani od tec.	Pa
zakaj ?
Samo zato, ka nešče politike v cerkvi, pa je zato nej piisto notri v cčrkev vaše politične korteše, Orle! Jeli, je po-sliihno Vaše toužbe i prošnje gospod piišpek? Nej, ar se je vopokazalo, ka je gospod kano-j nik Szlepecz hvale i poštenja; vrejden duhovnik. — Tak je tou, j gospoudje ! Potomtoga pa Vam morem dati eden čeden i dober tanač: pometžvajte oprvim pred svojov hižov, pa če ste že z tom fertig, samo te idte po-metavati pred drugo!
Mi evangelišani mo našo bodoučo gospodo (Inteliigenco) že sami gorihranili in podporo dobimo od nacijonalnega bloka.
Takši norci smo pa tildi nej, ka bi dopustili, da bi Vi nas včznilcali za svoje poli tiesne čile.
Mi idemo vsi z ednini srconi' ino z ednov dušov z tistov strankov, štera je nej na edno ali drugo stranko zezidana, — z tistov, štera poštuje vsakšo vero, i je proti vsakšoj pravična.
Preveč žao nam je za našega gospouda Siftara, šteroga ste Vi zapelali z svojimi obe-čavanjami i ste ga samo tak dobiii za kbvetjelolta na vaš > listo.
Trnok dobro znamo pa, ka mate zdaj slejdnjikrdt evangeli-čanca, kak kandidata na Vaši listi, — tildi znamo tou gviišno, ka de tildi gospod Šiftar sam prevido, ka je nej valon med Vas pa pri Vas nejma nikšega iskanja.
Zdaj pa pri tej voiitvi si mi evangeličani vsi odeberemo ko-' veta z nacionalnega bloka, ino idemo z njim v bitke z drugimi partijami, ar mamo samo v nacionalnem b!oki zaviipanje, ka de se brigao za naše pravično po-stavlene želje.
S GLASUJTE VSI •
• ZA 4. LADICO. •
V nedeljo 1. febr. 1925 se vrši ob 11. uri dopoldne v Dittrichovi dvorani v M. Soboti
VELIKI SHOD Mš)
VLilDNEGi) BLOKil (fcornrfnpđrt)
Govori minister n. r. Dr. KUKOVEC iz Maribora in nadučitelj Ivan Titan iz Kupšinec.
Poštenost, mir, red in istino ščemo!
Doj s komunisti i đriigimi zapelavci prekmurskega liistva!
Pridite, da čiijete istinsko rejč Vaših liidi! Što šče mir med brati, naj pride.
Strta ladica je prava!
8. februarja bo tisti den, šteri bo .pokazao cejloini svejti, ka se mi evangeličani ne njamo voznilcati nanč od edne zamazane politike nej!
Gori pozovem zato vse evangeličane, ka naj vsi idejo na volišče (mesto odeberama kovetov) i tam n -j dajo svoj glas na nacionalni blok, .to je. da vržejo svoje kruglice v škrinjico.
Mi ireščemo verske bojne, tisto šče gospod Klekl, šteri heš-čejo biti Lpci njegove, za n&s nesrečne politike
Prekmurje je malo, donok ma dosta liidstva. D^sta mamo za želeti, pa se nam tou tildi more spuniti. Klekl je pa nej človek za tou, ar on toga nemre, pa nešče.
Mi doživemo spuuitev naši želj samo te, če mo vsi, nej glede na vero ednoga ali drtigoga šii z tistov strankov, šteroga ma rnouč i volo, ka nam pomaga Takša stranka pa, je samo nacionalni blok.
Luteran z goričkoga.
— Iz državne službe. Oblastni kmetijski referent 5. sknpi-ne prve kategorije, g. inž. Josip Zidanšek, je imenovan za polje-privrednega oblastnega referenta v 4. skupini prve kategorije na svojem sedanjem službenem mestu.
— Dramatični odsek Sokolskega društva v Murski Soboti priredi v sredo, dne 4. II. 1925. ok 8 h. zvečer pri Dittrichii veseloigro trodejanko * Prekmurska železnica". K obilni udeležbi vabi.	ODBOR.
— Državna podpora obmejnim občinam. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil prekmurskim občinam, in sicer Križevcem 15.000 Din, Puconcem 10 000 Din in Vučji gomili 10.000 Din podpore, da se jim olajšajo bremena občinskega poslovanja.
— Ob zaključku našega lista izvemo, da je vlada po posredovanju gosp. velikega župana naklonila podporo še sledečim občinam: občini Panovci za zgradbo novega mostu 5000 Dinarjev, občini Gornja Lendava 5000 D. za prizidek ene učne sobe na šoli.
NOVICE.
— Volilni shodi. Kandidata vladnega bloka Koder in Titan sta obdržala v nedeljo 25. I. 1925 volilne shode v Kančovcih, Križevcih in Gornjih Petrovcih. Če ranč sta na vožnji mela nesrečo in sta v Kančovce prišla edno uro kasneje, je ljudstvo čakalo na nje, ka jih čuje. Bio je lejpi shod. V Križevcih pa je iiidstvo nanč hej melo mesta v hiši, ka bi vsi mogli notri biti. pa so na cesti stali, pa skozi odprto okno poslušali. Tudi v Gornjih Petrovcih je bilo preveč dosti ljudi. Na tem shodi je šteo eden Kleklnov korteš protigučati, pa je včasih dobo od naših govornikov odgovor, ka njemi je sapo vzelo. Proti istini se je nej mogočno boriti. Vsepovsedik je lUstvo navdušeno in zmaga naših kandidatov 8. februarja gvišna.
— Oče ustrelil svojo hčer. V Šulincih je dne 22. t. m. posestnik Nikolaj Bdlec obstrelil svojo hčer Kristino in jo smrtno-nevarno ranil pod srcom. Sumi se, da je Boleč storil to dejanje namenoma, je bil aretiran in oddan okrajni sodniji v Murski Soboti. Težko ranjeno Kristino BOlec so pripeljali dne 26. t. m. v sobočko javno bolnico, vendar je rana tako nčvarna, da je malo upanja, da bi okrevala.
— Veržej. Že smo mislili, da so pri nas prenehale tatovine, ki so se pred kratkim časom skoraj vsako noč vršile, enkrat tu, drugič tam. Vendar pa še tatinska druhal, katere še dosedaj ni bilo mogoče razkinkati in dobiti vedno ne miruje. Zopet so začeli svoj tatinski posel ter so v to svrho uporabili temno noč od 26. na 27 t. m. V Osterčevi kovačnici so vrgli dol vrata, vzeli razno vlomilno orodje in se oboroženi s tem orodjem podali v prostore podružnice gospodarske zveze Kako so tam odprli vrata, še se ne ve, vendar je pa jasno, da bili pri tern tatinskem poslu zaposleni zelo kvalificirani in premeteni vlomilci, Odnesli so iz trgovine več raznega blaga. Drugi dan je orožništvo po napornemu iskanju našlo en del ukradenega blaga v slami posestnika Gaberca, kateremu je bilo isto noč ukradenih mnogo kokoši. Sled je vodil proti Muri V upanju pa, da pride prihodnjo noč nekdo po ukradeno blago, ki je bilo skrito v slami posestnika Gaberca, je žandarmerija, podpirana od domače trške garde stala na preži, da bi ujela onega, ki bi prišel po v slami skrito blago. In pnšel je. Toda, menda je opazil žen-darmerijo. Dasi ^o ga preganjali, jim je vendar ušel skozi razne luknje v plotih in izginil. Da so bili tatovi domači ljudje, dokazuje jasno dejstvo, da je oni, ki je
Gustav Lederer
piišel drugi večer po skrito blago, poznal dobro vsako luknjo v plotu, česar tujec v tamošnjem kraju ne bi mogel znati. Zaprli so sicer dva osumljenca, vendar se jima do sedaj ni moglo ničesar dokazati. Upamo pa, da se bode vendar enkrat posrečilo priti tej druhali na sled in jo vtakniti na varno, da bodo potem ljudje, utrujeni od dnevnega dela, zamogli mirno in brez skrbi leči k počitku.
— Bodonci. Hartnerova stranka mšlih kmetov „Ali bogše rečeno stanke malih milijonarov je že sprevidla, ka zagstonj išče v Prekmurji svojega kdveta. V Bo-doncih je Hartner na shodi z rokopodavanjem kriiglice lovilo pa je nanč ene ne mogo zgrabiti. Mi Prekmurci neščemo miljonarov za kčvete. Mi iz Bodonec gremo vsi za not. Kodra in nadučitelja Titana. Toti dva se bota borila za naše pravice. Najbogše za Hart-nera je, ka 8. februarja v svoje ladice nasipie melo, ker drugače bodo prazne.
— Sv. oča papa in naši duhovniki. Pa bojna je kriva toj vezdašnjoj velkoj dragoči na cejlom svejti, bojna je pa tildi krijva, da ItlStvo ne žive v tškšoj liibčzni, kak pred bojnov, v bojni je liistvo pozabilo, ka je lii-bčzen do bližnjega, zdto ka so je vsi včili odurjavati drugoga. Tildi tisti, ki so namestniki Kris-tuša, duhovniki, so blagoslžvlali i
Mici Lederer
navdiisavali, ka so šli v boj. Kristuša veliko včenje liibiti svojega bližnjega, kak pa samoga sebe, je pozableno, zato ki bi mogli tou včenjč lilstvi razložiti i včiti so ostaii lapci politike i včili: idite i se dobro bojiijte! Kristušovi namestniki tildi po bojni so tou naslediivali. Ttidi po bojni neščejo biti tou. zakaj so bili posvečeni. I s predgance se čuje mesto Bože reči — politična rejč, mesto Itibčzni sovraštvo, Kristuš bi vOzbičiivao takše duhovnike z cerkvi, kak nigda v Jeružžlemi, da so bauto napravili z cčrkvi, če bi ešče ednok prišo na svejt. Hvžla Bogi, da mžmo ešče pršvoga namestnika Kristuša v Rimi. Tč je zdaj prepovedo duhovnikom v cerkvi i venej politizejrati. Sprevido je, če bodo duhovniki vodili politiko, da de liistvo bole divje. Tou je prav, duhovnik naj bou duševni pastčr nej pa korteš.
— Gospod Vesnik 1 Ali ste že poslali prvo številko „Našega Doma" češkim nar. socijalistom vpogled in za v album? Pošljite hitro, da Klofačeva stranka zazna, kake programatične točke imate slov. nar. soc. Če bi na tak način razvijali program NSS pri Čehih kakor ga pri nas v vašem revolverju, bi bili iz češ^e nar. soc. stranke radi neveščega soc. programa že zdavnaj izključeni. Zdaj vemo, zakaj NSS pri nas nima razmaha. Torej le hitro!
Nadporočnik Lederer in njegova žena.
Zadnji čas pišejo vsi listi o morilcih Gustava Lederer in njegove žene Mici, ki sta na zverinski način umorila v Budimpešti tamošnjega klobasičarja Koudelko in sta hotela njegovo razkosano truplo vreči v Donavo, a ju je policija pravočasno zasledila. Nadporočnik Lederer in njegova žena imata, kolikor se je zamoglo do sedaj dognati, na vesti 10 do 12 umorov. Če ju je kdo obiskal vu njedvinem stanovanju, se navadno ni nigdar več vrnil, posebno če jč bil količkaj premožen. Žena nadporočnika Ledererja, ki je bila baje velika krasotica, je zvabila žrtve v svoje mreže in jih mamila z svojo navidezno ljubeznijo, medtem pa je njeni mož koval načrte, kako bi jih najhitreje spravil na drugi svet.
Žena Ledererja, Mici ki je doma iz Štajerskega in je hčerka nekega železničarja, je bila že iz svoje mladosti na zelo slabem glasu, ter ima burno in zelo temna preteklost za seboj. Mladost Ledererja samega ni tako temnu, kakor mlada leta njegove žene. Bil je dobro vzgojen, le še kot oficir je zašel v slabe družbe in se tako izpridil, da je pod vplivom svoje žene postal morilec. V našem listu prinašamo slike teh dveh zločinskih morilcev.
— Gospod*KlekI in pisci njegovega lista. Odkar je Prekmurje zdjuženo z našo državo, Vaše Novine neprestano — na najgrši način; napadajo vse one Slovence, ki so prišli v Prekmurje. Gospod Klekl! Ti Vaši napadi so tako ostudni in grdi da niso vredni poštenega človeka, še manj pa enega duhovnika. V zadnji številki Vaših „Novin" imenujete vse one prišleke, ki ne trobijo v Vaš rog „brezverce in brezdomce.11 Stem svojim očitkom ste žalili naše najsvetejše čute. Imamo mi svoj dom, g. Klekl, imamo tudi očeta in mater, ki sta nas v^mladih letih tudi vodila v cerkev, Nisno pozabili na tiste najglobokejše vtise, ki smo jih zadobili v cerkvi kot otroki. Tam smo se učili: „ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, mislimo, da ste se tudi Vi to učili. Mi jih nismo pozabili, pozabili ste jih Vi, ker mečete ogenj in žveplo na nas Oh, tudi mi spoštujemo vse one duhovnike, ki se ravnajo tako, kot to odgovarja njihovemu stanu. Tudi Vas smo sedaj kot človeka, kot duhovnika spoštovali, izpodbili pa ste nam sedaj s tem svojim grdim očitkom, s to grdo žalitvijo vse čute spoštovanja. Nismo mi prišli sem nabirat bogastva, prišli smo zato sem, ker nas je naša vlada poslala, da izvršujemo svoje dolžnosti Kljub Vašim klevetam imamo zaupanje med ljudstvom in na to smo ponosni. Vi ga pa boste izgubili, če boste na tak načm delali sovraštvo proti prišlekom, ki niso pristaši Vaše stranke. Prišlek.
— Priporočamo trgovca Josipa Kosija iz Križevec na štajerskem Pri njem se dobi pristno ljutomersko vino in hrastov les vsake vrste po poštenih cenah.
[rOtf=i
Hartner Geza je dao štampati edno pesem, gde samo sebe povišuje. Na konci pesmi pravi :
Ka miszlis tak, guesi zdaj brat,
Na koga das voutom szam rad!
Tou je malih miljonarov zveza,
Nas kovet ne-de Hartner Geza.
— Glasi iz Medjimurja. Iz Medjimurja smo dobili iz večih strani poročila, ka je tam vso ludstvo za nacijonalni blok. Što ne verje naj se sam prepriča, Ludstvo se je navolilo demagogije in šče^ednok v miri živeti, Tudi naši Prekmurci imajo za-dosta od političnega laganja in tudi ščejo mir meti. 8. februarja vrže vse svoje kruglice v 4 ladico. Demagogi pa se bodo poskrili v luknje tak, kak Radič.
— Vabilo. Mursko Sobotški obrtniki priredijo dne 14. tebruarja 1925. v vseh prostorih hotela Dobray, dobrodelno plesno veselico združeno z šaljivo pošto, na katero Vas vljudno vabi	ODBOR.
— Velika občina Murska Sobota. Štev. 158/1925. RAZGLAS. Murska Sobota, dne 15.-ga januarja 1925. Velika občina Murska Sobota naznanja, da se vršijo na podlagi starega prava in starega dovoljenja veliki *b-čini M. Soboti v tekočem letu torej v 1. 1925 veliki letni kramarski živinski in ob enem konjski sejmi sledeče dneve: 1.) 16.-ga februarja 1925. (ponedeljek pred pustno nedeljo.) 2.) 30-ga marca (ponedeljek pred cvetno nedeljo.) 3.) 1 i-ga maja (četrti ponedeljek po Veliki noči). 4.) 24-ga junija (sredo na Ivanovo). 5.) 24-ga augusta (ponedeljek, na Bertalauovo). 6.) 15-ga oktobra (četrtek, na Trezi-no). 7). 7-ga decembra (ker spadne Miklošov den 6-ga na nedeljo). Ti veliki letni sejmi so dovoljeni ne samo za kramarijo, ampak tudi za vsakovrstno živino, toraj za govejo in konje ter tudi za drobnico. Konjski sejmi so med vojno in po vojni malo zaostali, zatorej jih velika občina sedaj zopet hoče pozdignoti. Pridejo na prodajo konji vseh plemen, kojih je dovolj na razpolago. Vsled tega se vabijo trgovci in kmetje na obisk teh sejmov. Za konje je na razpolago povekšan sejfnski prostor. Konji so sejemske stojnine prosti, ne plačajo nič.
Občinski odbor.
Ka dela Radič v vozi:
Pet let je kričao po našem orsagi ka on šče ludstvi na tom sveti nebesa napraviti. Vse vlitde so ga pustile pri miru ar so mislile, ka se on v istini bojtivlje za pravice ladstva. Meo je d^sta prilike, ka v parlamenti pokaže, kak on šče Itidstvi pomagati On pa je ne šteo iti v parlament. Ostao je v Zagrebi in se je norca rćdo iz vlade in krala. Sedo je v svojoj palači, štero so jemi sirmašni kmeti za 40 miljonov dinarov kupili. Gda so ednok vsi trezni lUdje vidli, ka Radič zdrave pameti nema, je vlada sklenila Radiča zapreti.
Radič pa je šteo pobegnoti na Švičarsko. Ar je ne mogo se je rajši skrio. Njegovi prijatelji pa so ludstvi lagali, ka Radič na Svičarskem dela za Hrvatsko Republiko. Policija pa je sledkar Radiča najšla skritega. Za pete so ga vbpotegnoli. Zaj pa sedi v vozi in pije vino, pa si igra. Hrvatski kmeti pa so sprevidli ka je Radič eden všista navadni nore in ga zaj preklinjajo, ker jih je tak dugo za norca meo. Hvala Bogi, ka je ednok konec Radičeve lumprije.
— Oj te nesrečne ladice. Stirnajst ladic bo stalo 8. februarja na volišči in vsi bi radi kčveti bili. Vsakši si je nekaj zmislo, ka ludstvi laže. Naj bole slabo pamet pa majo gospodje od bratskoga sporazuma. Oni so tak dugo premišlavali, ka naj napišejo na svojo ladico, ka je njihova ladica zadnja. Ker autonomija ni republika, več ne vela pa so si zmislili novo farbarijo in so ga krstili za „bratski sporazum*.
— Odgovorni fiškališ dr. Ves-nik je že telko zaslužo, ka lejko nam svoje novine vo davle. Njegove novine pa agiterajo za nacijonalni blok, ker majo na vsakši strani napisano ka je štrta ladica ta prava. Mi se jemi za to lepo delo zahvalimo.
— Bratski sporazum. Fiškališ dr. Vesnik šče napraviti bfatski sporazum. Da to delo pile dosenge je začeo vodavati svoje novine v šterih pa že dela za bratski sporazum. On namreč tak grdo laže o nacijonalnem bloki in njegovem kandidati notarju Kodru, da smo trdno uver-jeni ka on bratski sporazum v istini napravi. V Murski Soboti je imel strašno velik shod. Bilo je v edem reci in piši 30 ludi. Na listi bratskega sporazuma kandidira tudi oštarjaš Talanyi. On tudi šče napraviti bratski sporazum. No mi bi lepo vo vidli če bi nam komunisti in oš-tarjaši s koli delali bratski sporazum. Mi Prekmurci komunistični bratski sporazum že poznamo, ker smo ga čutili na svoji koži. Ostante na Štajeri gospod Ta-lanyi.
Podpirajte

Fiškališ Vesnik in Tala* nyi lovijta po Prek-murji voutome.
Narodna-socijalistična stranka, štere vodite! je v Prekmurji g. fiškališ Dr. Vesnik, je te dnij jadala novine pod imenom „Naš Dom,“ štere bodo izhajale samo do konca volitev, da polovijo nekaj kruglic za 14 kišto.
Trn v peti njim je naša domača demokratska partaja, ar se ta briga za lUdski hasek, in ar znajo, da bou dobijla pri volitvaj največ votumov. KaHa partaja ./e ta narodna-socijalistična ? Tou je partaja, v šterom vodstvu na ovom kraji Mure sidij nikši vojni dobičkar, šteri je bUo pred bojnov srmaški školnik, pa se je (ned bojnov obogato. Spravo si Je vkUper ogromno milijonov. Že
s toga se vijdi, ka ta stranka je nej za srmaško ludstvo. Tou je stranka bogatcev, štera je prouti kmetom, delavcem, meštrom, in validom in vojnim sirotam. Či majo rejsan tak smileno srce kak pišejo in gučijo, naj njuv vodite!, šteri sidij na krivičnih milijonih, bar da bi par jezerk šenkao invalidom in vojnim sirotam, šteri so v bojni zgUjbih vse. On se je obogato, cejlo bojno sedo doma io deio zakotne kšefte, gda so drUjgi v strelskih jarkih lačni zmrzavali.
In kandidata te korumpirane stonke za Prekmurje sta: Josip Ribarič, profesor v Maribori, njegov namestnik Franc Talanyi gostilničar pri Sv Jurji ob Ščavnici. Pazite! Prekmurci, da pri volitvaj ne vržete kruglice v 14 kijšto ! Kda pvijdete do š t r t e kijšte, vriite v njou svojo
k ruglo, v 14 kijšto pa pokažite samo figo. Či prijdeta teva dva kandidata ali Dr. Vesnik na kak-ši gyUlejš, ka bi Vas norili zgrabite gnojne vile in jih naženite!
Ešče nekaj! Pri volitvaj v konstituanto je dobijla ta partaja samo dva poslanca v cejli državi. Pri volitvaj 18. marciusa 1923. leta pa niti ednoga nej. Tou je dokaz, ka narod takše stranke, štero vodita Dr. Vesnik in TaD-nyi nešče. Tou stranko naj volijo samo vojni bogatci! Kaj pa more napraviti takša stranka za hasek ludstva, štera nema nikših kčvetov v parlamenti?!
Ar so gvUžni, da pri volitvaj propadejo, so napravili kompromis z Davidovičevcem. Dali so si firmo: .Bratski sporazum.4 V tom sporazumu so voditelji, ki so jih že drUjge stranke pometale na cesto. Tak so se naj-
šli vkUper in postavili kandidatno listo „za bratski sporazum*.
V novinaj „Naš dom“ nam demokratom očitajo, ka hodimo v cerkev, ka se ščemo od Ljubljane vkraj odtrgnoti (tou je isti-rta, ar znamo, da se Ljubljana za Prekmurje nika ne briga), ka ščemo, kak predvideva ustava, državo razdeliti po madjarsko-grofovskem načini na komitate (megye), itd, itd.
Vse tou je istina! Mi ščemo, da se Vidovdanska ustava izvede, narod pa bou nam zahvalen, ar zna, kakšo politiko vodimo demokrati, kaj in kelko smo že dobroga napravili za Prekmurje.
Dom ačini Prekm ure i! Zaton 8. februara vrtite vsi kru-gle v 4 kijšto, za zmago „vladnega blokau. Naš kovet naj bou notaruš Koder in školnik Titan!

$mamEisg&wi
MLADINO
Murski
® Soboti.
CEBH^ag^Egssaa^ap DOVOLJENO m
V PONEDELJBK 2. februarja popoid. 3., in zvečer obSuri
Kartaši-
varalice
Tragedija u 6 čin. od Rudoif Strauss-a i Lea Heller-a.
FALSCHSPIELER.
Ker Og. G. društvo obdrži svojo zabavo v nedeljo zato se predstava Kino-ja bo vršila 2. feb. 1925.
•A;-*-’	4

VSTOPNINA: Gornje lože 10 Din., spodnje lože 8 Din, In II. prost. 3 D. Lastnik kina GUSTAV D1TTRICH.

Posilstvo.
Dne 20. t. m. zvečer je na kolodvoru v Dol. Lendavi čakala služkinja Kata U. svojega gospodarja, ki bi imel priti z vlakom. Ker ga ni bilo, se je napotila domov proti Dol. Lakošu. Že na kolodvoru so jo nadlegovali trije željni fantiči in sicer Franc Tuške, Jožef Hunyadi in Franc Vugrinec pvri iz Dol. Lakoša, slednja iz Dol. Lendave. Eden izmed fantov se je ponudi! Katici v spremstvo in jo spraševal, ko-jiko je stara, kje služi, kako se ji godi i drugo slednjič pa jo je zgrabil, vrgel na tla in poskušal posiliti. Katica se je močno branila, medtem pa sta prišla na kraj nesreče tudi ostala dva fanta in z združenimi močrni so si vsi trije, vsak zase privoščili šiloma iz prepovedanega sadu.
Katica je kričala, fantje pa so ji omotali njeno ogrtačo okoli ust ter tako nemoteno opravili svoje rabeljsko delo na komaj 15 letni Katici. Še le potem jo je rešil neki železničar, ki je prihajal z lučjo po cesti in fante pregnal. Katica je ležala na posledicah dva dni bolana in naznanila tretji dan stvar orožnikom. Sprva se za storilce ni znalo, ker jih dekla ni poznala toda po Opisu in pridnem zasledovanju tukajšnjih orožnikov se je posrečilo storilce izslediti in so to uvodoma navedeni fantiči. TtiŠke in Hunyadi sta že pod ključem, Vugrinec pa se je poda! baje na Hrvatsko delo iskat in bode gotovo kmalu tudi on v rokah pravice. Oba aretirana priznata deloma svojo krivdo, trdita pa, da se je Katica šele po ponovnih združenjih začela braniti.
Omenjeni železničar pa je že od daleč zaslišal ženski jpk, stvar pa se bo tekom sodne preiskave pojasnila.
^SP()Rjr-
Pomladanska prvenstv. nogometne tekme S. K. “;V.ura„
LNP je izžrebal slede če' tekme v pomladanski sezoni:
II. razred mariborsko okrožje.
22. marca v Mariboru:
MURA—SVOBODA 19. aprila v M. Soboti:
MURA-PTUJ 21. maja v M. Soboti:
MURA-MERKUR. Semifinalc zmagovalcev se vrši dne 7. junija v Celju ali Ptuju, finale dne 14. junija v Ljubljani.
Vsi klubi so opozorjeni, da se bo v primeru sirove igre najstrožje postopalo proti krivcem, zato naj klubi opozorijo svoje igralce na ta opomin.
Tekma za podsavezni pokal za prvi termin: se vrši dne 7. junija med MURA—PTUJ.
Odbor.
aOBPODASISTVO.
Gospodarske stvari.
Drevesne jame. Letos imamo milo zimo brez snega. Brez dvoma pa še bo zapadel sneg in tudi mraza bo še meseca febr. zadosti. — Ker so zdaj tako lepi dnevi, naj bi si kmetovalci, ki še imajo prostor, kjer lahko zasadijo sadno drevje (jablane ali hruške), zdaj kmalu izkopali drevesne jame, da se vun iskopana zemlja meseca februarja lahko dobro premrzne.
Najprej si je treba razmeriti svet, kjer hočeš saditi sadno drevje. Ako je to večji prostor, se določijo vrste, ki naj bodo najmanj 8—10 m narazen. Potem se s količi določi prostor za drevesa v vrsti. Drevesa naj so 8—10 m drugo od drugega. Najrajši sadijo drevesca (cepike) v kvadratu, redkeje v trikotniku. Kdor hoče to dobro razmeriti more imeti že nekaj prakse.
Potem vzamem motiko in lopato (šanflo) in grem kopat jamo okoli kolca, ki sem si ga pri razmeritvi zabil v zemljo. Jama se koplje navadno v krogu (okrogla) in mora imeti v premeru vsaj 1 i pol metra, ali pa še več. Gornja, boljša zemlja se zmeče na eno stran, spodnja slabša pa na drugo stran. Kako globoka naj bo jama, to se ravna po legi zemljišča in po kakovosti zemlje. Kjer je n. pr. svet nagnjen in zemljišče suho, zemlja pa bolj težka ilovica, tam se izkoplje jama do pol metra globoka. Do te globoščine se zemlja zmeče vun. dno pa še se skoplje gor, a zemlja pusti notri.
Ako pa je svet močvaren ali peščen, tedaj pa se izkoplje plitva jama — do 1 pedenj. Na močvarnom (mokrem) svem je namreč treba posaditi drevesce (cepiko) na jamo in ne v jamo, d:i pride drevo više, jc treba zemljo dovažati.
Tako izkopana jama ostane odprta blizu do začetka pomladi, da izkopana zemlja dobro premrzne in je iz nje rahla prst. Zakoplje se jama 14 dni pred sajenjem cepik, da se v tem času zemlja dobro uleče. Pri zakopavanju pride prej gornja, boljša zemlja na dno, slabša spodnja pa na vrh. — Zdaj pozimi še je treba oskrbeti okoli 2 m 80 cm dolge in dovolj debele drevesne kole. Kako se drevesce prav po sadi, o tem prihodnjič. Ne pozabite zdaj izkopati jam!
Z bolše hiše
fanta in deklico
spreme za
učenca
Prekmurska tiskarna.
Slovenski in madjarski jezik potreben !
NA PRODAJ lepo posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in gozdov meri 23 oralov. Oddaljeno je četrt ure od trga Sv. Lenatt v Slov. gor. Velika zidana hiša krita z opeko in gospodarsko poslopje. V hiši se je nahajala že veliko let gostilna. Cena se izve pri lastniku. — i. Nerad posestnik, Zamarkova, pošta Sv. Lenart, v Slov. gor.
5-	1
Na prodaj I V ljutomerskih goricah na prodaj krasen vinograd v NAJBOLJŠI legi, gozd za sekanje, sadonosnik in zidano poslopje, vse v najboljšem stanju.
Pojasnila daje uprava lista.
6—	1
r
Najboljša
i
|vma|
■ini	Esa
ipo ugodnih cenah| ima v zaiooi
■H-V ©	»	V *
Divjačino
28-12
i n.
Perutnino
kupuje po najvišji ceni, ter prodaja
Perje
gosje, račje, jpurje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4,
brzojavni naslov:
VAJDA, ČAKOVEC.

Čitajte in razširjajte
iMiranii!
vinogradnik 54-3 | (tik
kolodvora)
lili
NA PRODAJ. “
iz 2 sob, kuhinje, shrambe za jedila in predsobe, ter gospodarsko poslopje, vrt in njiva ne zelo prometnem mestu v Dolnji Lendavi Kolodvorska ul. št. 183 se poceni proda. Natančnejša pojasnila daje lastnik istotam.
IUISIE NOVINE!
<$/>■<m&'. .v
Se dobijo
MOLITVENE HNIEE
I HAHN
trgovina z papirjem v M. Soboti.