Leto VI., štev. 52 („j«tr»« m, ster. 298«) Ljubljana, torek 27• decembra 1932
Cena 2 Din
UpravniAtvo Ljubljana, Kj»afl)ev« ahca 6 - Telefa« Si M 22. 312& «124 «25, 5126 h« u i bih, »ddelak Ljubljana, Beieo-ttargova ul - Tel 8492 bi 2402 PtAruinica Maribor Aleksandrov« seeta M 18 - Telafno 4t 2456 Podružnica Celje Kncenors ulic«
H l - TeMoo U ISO Port>"^nie» Jfwiniee: pri' kolodvora •t S«
Podružnica	BMto: Ljubljanski
cesta tt C Podružnica Trbovlje: t biftl dr. Baum-
<*» rnv^rja
Ponedeljska izdaja
P— adaljaka uda i* »Jutra« txba)a
ponedeljek »jutra) — Naroča a« poaebej ia r*»lj» p« po6ti pr*)e-mana 4 Din, po r&ziuAaloik ■tarijaoa 6 Din si«m6m
Uredništvo: LjaKasa: Knafljeva aliea ft. Taista«
it «122. 8123 8124. Sl2fi te 812«. Maribor: Aleksandrova ee«ta 18 leten it 2440 (ponoči 2M2)
Cel}«: Koranov« uL 8 TeMoa M. 190
Rokopisi aa a* rračaja — Ogla«! o* turi hi
Mussolinijeva zmot
Italijanski manevri proti Jugoslaviji so rodili nasprotne uspehe,
kakor pa so Jih pričakovali v
Pariz, 26. decembra. M. »Matin« piše, v svoji božični številki, da ie jugoslo-venska čestitka za božične praznike izražena v besedah »Srečen Božič« bHa letos posebno vesela, ker so tuji manevri in tuji pritisk dovedli do medsebojnega zbližania vseli treh struj in vseh socialnih slojev jugosfovenskega naroda. Nadalje poudarja, da se jc Mus-solmi zelo prevaral, ker je bil zapeljan v zmoto po svojem prijatelju, ki mu }e popolnoma zaupa!, senatorju Cipicu, človeku, ki je s svojo znano interpelacijo izzval neumestno izjavo predsedni-
ka italijanske vlade v italilanskem senatu. »Malin« naglaša, da je senator Ci-pic po rodu iz Zadra in da velja v Rimu kot strokovnjak za jugoslovenske zadeve, kakor tudi, da je njegova teza v tej stvari znana. List zaključuje svoj članek z ugotovimo, da .ie bila vsa ta afera dobra lekcija vsem onim diplomatom in državnikom, ki neprestano iščejo muhe za svojega političnega slona. ki nai jim pomaga iz zagate in pripomore do izpolnitve ne i zp olju jenih želja .
TrogirsM dogodek v luči svetovnega tiska
Poročilo francoskega novinarja, ki se je na licu mesta prepričal o resnici
1'a.riz. 26. decembra. M. Med številnimi inozemskimi novinarji, ki so spričo italijanske kampanje zaradi trogirskih levov po-setili Trogir. da se na licu mesta prepričajo. za kaj prav za prav gre, je bil tudi ugledni francoski publicist FIenry de Corab. ki objavlja sedaj v >Matinu< svoje poročilo. V svojem poročilu predvsem ugotavlja, da ra vsej stvari ni ni? političnega in da so poškodovali trogirske leve dalmatinski il<r-rnarini r odgovor na izzivaiofo protijugoslo-vensko propagando v Italiji. Pri tem og«>-tavlja. da klinb ostankom nekdanjih rimskih zgradb nikjer ni čiii italijanske besede, marveč samo srhohrvatsko govorico. >Ce hi kdaj sedanja napetost do*edla do problema.« poudarja v svojem poročilu, »potem ln predstavljalo to spor med porušenim prestižem prošlo«ti in živo silo rase. ki se je tu nastanila, razmnožila in izbrisal]« zgodovino Tej živi silj * takih okoliščinah niti ni bilo potrebno, da briše prošlost 9 kame-nitih reliefov.«
V s>voiem nadaljnjem poročilu opisuje kako so iugosloveneke oblasti vedno strogo oazile. da se ohranijo zgodovinske starine.
Henrv de Corab je govoril tudi z omla-dinci, ki so se sami prijavili oblastem, da «o poškodovali trogirske leve. Podrobno opisuje njihove izjave. Med drugim so izjavili:
Storili »mo to, k«t tre smatrajo v Italiji :ea najboljši dokaz upravičenosti italijanskih aspiracij na Dalmacijo, Italijanski
znanstveniki, pa celo ministri javno o tem cjovore. Če bi to storil prj nas nižji uradnik, ali če bi vsaj poskušal odgovoriti, bi ga takoj pozvali k redu. Neprestano nam groze z vojno, a njihove besede spremljajo tudi dejanja, kar se vidi že po tem, da neprestamo grade na naši meji nove trdnjave in strategične ceste. Nam odrekajo vsako pravico. Z našimi rojaki pod Italijo postopajo naravnost barbarsko, a nam je prepovedano, da bi se zaradj tega pritoževali. V italijanskih šolah, ki jih je jugo-slovonska vlada prisiljena vzdrževati na svojem ozemlju, se javno vr§i najbolj Iju-ta propaganda proti naši državi. V učnih knjigah teh šol se med drugim tudi trdi, da se Je srbska vojeka v svetovni vojni obnašala nehrabro in da jo je rešila samo italijanska vojska. V čitanki, ki jo uporab-bljajo v italijanski io|| v Trogiru, je na 159 strani napisano tudi to: »Kdor sprejme ljubezen, mora sprejeti tudi mržnjo. AH moremo mi ljubiti Srbe? Ali se nam more postaviti vprašanj®, da-li ljubimo Kafre aali Patagonce?«
Mi se ne bi prijavili, ker smatramo, da bi se moglo naše dejanje kot anonimno pravilnejše smatrati za izraz Gplošnega ogorčenja, toda glede na to, da se skuša to dejanje podtakniti Srbom, ki da so prišli od drugod, ker jih v Dalmaciji ni, smo se prijavili, da b. preprečili tako podtikanje in da bi ne Izgledalo kot da v Dalmaciji r»l nacionalistov.
Deplasirana intervencija
a a a
ženeva, 26. dec. M. Ves ženevski tisk de vedno piše o govoru jugoslovenskega zunanjega ministra o odmevu v svetovni javnosti. »Giornal" de Gcnei piž\ da je ves nepristranski svetovni tisk izrazil priznanje dostojanstvenemu zmernemu ; u zunanjega mini?' Ta Jevtiča zakadi dogodkov v Trogiru v odgovor m italijansko gonjo proti Jugoslaviji. List izraža svoje začudenje zaradi intervencije italijanskega
predstavnika, 1 jo Imenuje deplasirano, ker premestitev reliefov nekdanjih beneških grbov v muzej nikakor ne žali interesov naJij-v P ^ ga posvečajo Sv* -ar-s1 list- tudi mnogo pozornosti jugosloven skemu pojmovanju o zg' -iovinskih spomenikih in - eti, 'd Sv jim izkazuje na jugo-slovenski strani ne g "de na čas, iz katerega izvirajo, čeprav spominjajo na tujo oblast v riretek1--ti.
Hladna glava, mirni živci in budno oko so program Male antante
Pragu, 26. dec. M. Ceškotu^vaški tisk posveča konferenci Male antante in govoru, ki ga je imel jujoslovenski zunanji minister v senatu v zadevi trogirske afere, največjo pozornost. V kom'"<tarju piše »Narodna Politika« med drugim:
Iskreno pozdravljamo moško *n modro
besedo zunanjega ministra naše zavezniške države. V mednarodni politiki smo sicer odločni nasprotniki nadutih govorov, a odobravamo moško besedo, izrečeno v pravem trenotku, ki edina more služiti stvari miru in to mnogo bolj kakor pa preveliKa. opreznost, ki vzbuja včasih vtis popuš^»n1a Ms*
se nato bavi z ojačano revizionistično akcijo v Evropi in nadaljuje: Bil je torej skrajni čas, c!a ministri Jugoslavije in Ru-munije javno izjavijo, da iahko s^i.sp '<1 je revizionisti na papirju dele kar hočejo, da pa v resnici ne morejo ničesar razdeliti bret žrtev in brez zaslug, to je brez zmagovalne vojne. Minister g. Jevtič je na~!asil program, ki mora otu program vse Male antante:	glava ir> živci In budno oko. Članek končuje: Jugoslovenski minister je rekel, da ta hladne glava, mirni živci in budno oko odgovarjajo moči jugoslovenskega naroda in njegovi odločnosti, da se vsega žrtvuje za svbodo. Nihče ne bo osporavat upravičenosti teh besed, moških in odločnia, teh hladno premišljenih besed, ki so postale i rogram vse l rile artante.
Po starem fašističnem receptu
Rim, 26. decembra. M. »Giornale d' Italia« obtožuje Francijo, da je pripravljala nevarne načrte, ki ogrožajo mir v EvropL Do te trditve se ie povzpelo fašistično glavno glasilo očiv.dno po starem pregovoru: Oči<taj drugim, da ne očitajo tebi! V uvodnem članku trdi; ta oticioz-ni fašistični list, da francoski tr.sk nadaljuje protjitalijansko kampanjo, ki so io povzročili trogirski dogodki ter da v tej kampanni drzno falzifi-cira resmico ter slika Italijo kot podpiho-valko vojne, ku ogroža mir na Balkanu in ki hoče s svojimi revizionističniimi načrti izzval« hude spore v Evroipn. Giornale d Italia« proglaša te obtožbe za fantastične m izmišljene ter trdi. da Italija nima nika-kih zahrbtn-h ciljev in zahteva, da vsaj om evropski! krogi, kii so še pošteni in ki se zavedajo odgovornosti, to upoštevajo. Ta oficiozni list odklanja trditev francoskega tiska, da je na znano prijateljsko izjavo g. Herriota o potrebi zbližanja med Francijo in Italijo reagiral Mussoliini z napadalnimi načrti, ki iih je odkri.1 angleški publicist Steed o katerem c• avi »Giornale d'Italia«. da je apen* Male antante in ki ie po trditvah »Giornale d'Italia« obtožni Italijo samo zaradi tega. da bi prikrili načrte Francije in ntjenih zaveznikov. Zaradi tega poziva »Giornale d'Italia« vlade evropskih držav, da to upoštevajo, ker da se ne sme dopustiti. da bi manevri zasebnih agentov in novinske kampanje, pri kateri sodeluje-jo tudi službeni Usti nekaterih vlad. škodovala dobremu imenu Italije, ki ne more ostati ravnodušna napram takim orgamiziranim kampanjam, ki zavijajo resnico in vzbujajo protii-talijansko agitacijo zlasti v državah Male antante. »Giornale d'Italia« poudarja da dogodek v Trogiru ra osamljen primer velikega pro-fciitaUianskega programa. Na te vandalreme ie italijanski narod odgovor' tako. kakor ie moral odgovoriti: s protestom Toda namesto da bi se ta protest upošteval, se sedal poskuša naiti v niem dokaz, da ogroža mir ItaRia. Zara<fc tega moramo še enkrat naglasiti. končuie »Giornale d* Itafia«. da obstojajo na več kraWh v F.vropi oaze. v katerih se ustvaria ookret ki ografca rrrir. a te oaze ni«o v ItaHH. 'ker naoeriene ored vsem proti irjej.
Hitlerjeva pot navzdol
Brezuspešna pogajanja Hitlerja s Strasserjem ~~ Popoln razkol med narodnimi socialisti — Pred odločilno bitko v državnem zboru
Pariz, 26. decembra. AA. Berlinski poročevalec »Le Journala« javlja, da je treba v bližnjih dneh m tednih računati z važnim- dogodki v nemški notranji polituki Zanimanje javnosti je sedaj osredotočeno na razmere v narodni socialistični stranki. Kakor znamo, se je dogoletni Hitlerjev po« bočniik Gregor S^račeer, ki je zadnja leta vodil vso propagando te stranke, ločil od Hitlerja io od njegove nepopustljive politike. Včeraj je imel Hitler s Strasserjem razgovor, ki pa ni privede! do sporazuma in se bo zato nadaljeval danes Podrobnosti ze. sedaj niso še znane, vse pa kaže. da je Strasser kategorično pozval Hitlerja, naj preneha svojo politiko trdovratnosti in pripusti, da vstopijo poslanci narodne socialistične stranke v Schleicherje\ro vlado ali pa v»aj lahko sodelujejo v vladi, v kateri Hitler ne bi bil vodja oziroma državni kancelar. Strasser je pri tej priliki dopovedoval Hitlerju, da ee narodna sociaii-stčna stranka že nekaj tednov nahaja v kritičnem gmotnem položaju in da io pristaši kar rru-moma zapuščajo. Če Hitler v najkrajšem času ne bo odnehVi od «vije intransigentne politike, je treba računati z zelo hudim-i
Francoska finančna reforma
Pred odobritvijo proračunskega provizorija - Izdaja novih blagajniških bonov za pokritje proračunskega
primanjkljaja
Pariz, 26. dec. AA. Popoldne sc je 8 o* stal finančni odbor poslanske zbornice, da prouči zakonsfc; načrt o začasn.h kreditih. navedenih v dvanajst.inskem provi-zoriju za i. 1933 Vlada naglaša v utemeljevanju tega ^akonSKega naCrta. da bi :o sedanje '■azmere opravičevale, da zahteva od zbornice več dvanajstmsk'h p.rovizori-jev da r»a predlaga samo enega ker želi pred oiHina zbornicama in pred vso j a v nostjo dokazat svojo voljo do takojšnje ureditve državnega proračuna. Kar je za Francijo življenjskega nouiena Kazen te. ga predlaga, oaj ji zbornica dovoli zdajo 5 milijard blagajniških bonov Ta ur rep aa; oiajš-a položaj drž-avne blagajne Ti Kredit" fK) določeni za vsa m s;rstva m oodo znašali skuDa; 5.157,627 086 frankov O vredit.D ^a narodno obrambo je vlada mnenja da se jim De more odreči dok er rega ne utemelj pred odbftrj In zborn'Oa-m, Vlada zahteva nadalje potrdilo spora-«uma z amortizacijsko blagajno tako 1a Oo država deležna vse korist.* nedavne Konverzije francoskih rent Nadalje pred-aga ia smejo žeitzniške družbe .zdat.: obiigaoije v skupni vrednosti 2 milijard Srankov T; dve mMijardi bosta dei 6 mil' jard. s katerim bo mogoče vlad; kriti vse Drora('-unske zdatke Vseh blasajnišk h Donov ie sedaj v prometu za 7 milijard Z zdajo novih bonov v znesku 5 milijard pa r>o vlad*" moeoče fcrit.! vse izdatke do nor-mameza 'ržavnesa nToračuna
Jutr bo poslanska zbornica razpravlja a in glasovala o začasnih dvanaistinah. nato pa o kreditu 300 miliionov frankov za poljedelstvo.
Po sprejetju teh dveh zakonskih načrtov bo zbornica bržkone odgodena do 10. Januarja
Listi poročajo, da bosta imeVt rodstrJ republikanske radikalne stranke In stranke radikalnih socialistov 29 t. m. Izredno sejo aa čast Herr.otu. Na seji bo Imel
Herriot velik govor
notra^ie nosoiilo
Rim. 2F> dec M Italijanska vlada je izdala uradno obiavn. s katero razpisuje notranje posojilo v višin- 100 milijonov lir na peto.istotrie obresti Posoiilo se bo zabelo odinhičevati čez 10 let Vpisovanje tega posojila se bo začelo 27 t. m Posojilo je v prvi vnsti namenjeno za podporo italijanske industrije.
Š&anna ie razorožitev
Madrid. 26. dec AA. Zunanji minister Zulueta. ki .se je vrn;l iz Ženeve, je izjavil novinarjem, da je zadovoljen z delom v Ženevi in s položajem, ki ga zavzema ^-paniia v DruStvu narodov Glede francoskega varnostnega m azorožitvenega načrta ie izjavil, da je španska vlada soglasna z njim v vseh njegovih načelnih rads-vah O nov' francoski vladi je prepričan da bo nadaljevala delo za mir Svoj razgovor z novinarji je Zulueta zakljačil « tem da bodo po njegovem mnenju odno-šaji med Francijo in Španijo postali čim dalje tesnejši in odkritosrčne j št
Nov atentat bolgarskih komitov
Beograd, 26. decembra M. Na božič, dne 25. t m. okrog 21.30 je eksplodiral na progi Djevdjeiija—Smokvica peklenski stroj, pri čemer je bila ubita ena oseba, oblečena v uniformo bolgarskih komitov ter oborožena r Manlicherjevo puško, revolverjem sistema »Parabellum« in s bombami, ki nosijo znake VMRO. Poleg trupla je bil najden še en peklenski stroj na uro, sličsn onim, kakršne so dosedaj uporabljali bolgarski komiti za atentate na našem ozemlju. Eksplozija je neznatno poškodovala eno tračnico. Škoda je bila takoj popravljena. Ugotovljeno je, da .je ubiti identičen z atentatorjem, ki so ga opazili stražniki v trenntkn. ko je nastavljal peklen «sld stroj. Preplašen zaradi pozivov stražarjev sc atentator ni mogel pravočasno umakniti in ie tako sam postal žrtev eksplozije peklenskega stroja. Iri jn je sam nastavil.
KUriit? s Franci i©
Pariz, 26 decembra. M 24. t. m. so bfla v Parizu končana pogajanja med Francijo fn Ju?x>slavijo zaradi sklenitve konvencije o kliringu. Konvencijo so parafirali za Jugoslavijo dr. Milan Protič, generalni direktor Narodne banke. za francosko zunanje ministrstvo na pooblaščeni minister Kulonder. nadalje g. Lamardes. biv?i tajnik francoskega poslaništva v Beogradu in direktor ministrstva trgovine De Lamarche.
Seja tarifnega odbora
Beograd, 26. decembra, p. Predsednik tarifnega odbora g. Joevp Cugmus je po naročilu prometnega ministra sklical za 28. december drugo redno sejo tarifnega odbora, oa katen se bo pričela načelna razprava o predlogu nove železniške tarife, ki jo je sestavila geteralna direkcija državnih železnic. Sej« se oo pričela ob 10. dopoldne v dvoram beograjske industrijske zbornice.
Pomilostitev
Beograd. 26. decembra p. Z lAazom Nj. Vel. kralja je na predlog prometnega ministra oproSčena kazen a katero je bil odpuščen te drtavne službe na podlagi sklepa državnega sveta birv&i direktor zagrebške železniške direkcije Dimitrije Jovanovič. ker ga j« glasna kontr<>'a proglasila za neodgovornega glede materialne odSkodnine državi.
Samomor orožnika Slovenca
Beograd, 26. decembra p. V pretekli noči je tevrfd samomor žandarmerij«ki pripravnik Slovenec Kare1 SeliSkar, doma z Dolenjske. Bii je zaljubljena v služkinjo Katico Skrabar, ki 1o je hotel tuda poročiti. Ker je to odklonila to mu izdala, da ima odnošaje tudi z drugimi, je Seliškar v obupu sepel p« revolverju in se ustrelil.
Kritičen finančni položaj Madžarske
Budimpešta, 2«. dec. d. Finančna strokovnjak Društva narodov Tallor, ki po nalogu finančnega odbora Društva narodov proučuje finančni ln gospodarski položaj Madžarske je ixdal sedaj poročilo ▼ katerem zelo pesimistično naglaša, da bo proračunski primanjkljaj do konca proračunskega leta dosegel 100 milijonov, če vla.la ne bo »zdala obsežnih ukrepov za šted-njo Vsi dohodkii da-leko zaostajajo, prav tako pa Je nazadovala zunanja trgovina skoro za polovico.
Roosevelt na dek
TVaskington. 36. dec. AA. Demokratski voditelji so sklenili, naj »e ameriški parlament sestane k izrednemu zasedanju, čim prevzame Roosevelt oblast ▼ marcu. Časopisje poroča obširno o sestanku predsednika nove francoske vlade Paula Bon courja z ameriškim poslanikom ▼ Parizu Edgeom. Listi so s potekom tega razgovora zelo zadovoljni.
Splošno pozornost je Audila vest, da je Roosevelt, čeprav še ni prevzel svojih poslov sprejel Normana Davisa, ki se je pravkar vrnil iz Evrope.
Božična poslanica angleškega kralja
Pariš, 26. decembra AA. Na božični večer je angleški kralj z gradiu Sandrigbam prvič govoriJ po radiu angleškemu narodu vsega angleškega imperija. Božični govor angleškega kralja so prenašale vse an. gleške postaje doma m v domini jonih.
Rekonstrukcija madžarske vlade
Budimpešta, 26 decembra A A. »Magvar sag« poroča da br v kratke^ izvršena re-konstrukciia madžarske vlade.
Spremembe v jjreenvriškem observatoriju
London, ? dec. AA. Kralj je imenoval za novega ravnatelja greemviškega observatorija Spencerja Jone^a. dozdaj ravnatelja observatorija na Rtu dobre nade. Dosedanji ravnatelj Frank Dvson poide v pokoj. Frank Dyson je zaslovel kot raziskovalec ozvezdja Nova pietoris in je lanj kot predsednilk mednarodne?:a odbora za opa-zovanije neznatnega olaneta Eros vodil vsa raziskovanja o tem planetu.
Najstarejši hišnik na svetu
Carigrad ' decembra. A A. Oblasti so imenovale Zora Asro, ki trdi, da ima 158 let, za hišnika prefekture v Carigradu.
Eksplozija v italijanski topniški šoli
Rim, U iec. g V topniški šoli v Nettuno pri Rimu se je pri polnjeniu nruniciie dogodila te-žka eiksplozija. Pet vojakov je bilo ubitih.
posledicami za stranko in morda celo z nje« mm raz-padorn.
Politični krogi v Berlinu ->o nci-enja, da Hitler ni prstal na Strasserjeve predloge. Razkol med obema bo najbrže popoln. Verjetno ie celo. da bo pr"šlo do tazkoia tudi v sami stranki in da bodo osrali ria eni strani pristaš1 sodelovanja z vado. na drugi pa repristopni elementi, ki zahtevajo za stranko ki H't!erja vso oblast v Nem-čiij. Ta nasnr<>t!a se bodo po vsej priliki posebno poglobila v prihodnjih dveh tednih.
Schleicherje^ položaj je sedaj s taktičnega stališča >zvrs.ten General Schleichpr je sedaj v položaju, da iahko prekme razmerje s Hiitleriem. Zdi jse. da bo f>d!očilna bitka med sedanjo vlado in narodn-mi socialisti v začetku j-dmiarja v državnem zboru. Zdi se da bo moral Hitler kapitulirati aii pa bo državni zbor nazip'j.ščen še pr^d 15 januarjem. V ten. pnmeru bi bile prav kmalu nove volitve. Po mnenju poznavalcev nemških notranjih razmer bi nove volnve prinesle konec nflTvdnega sociaIi/-m" n mor« da tudi oeebrn polom Hitlerja samega.
Japonsko-kitajske spletke
Ženeva, 26. dec. AA. Tu je bila objavljena brzojavka iz japonskega vira z dno 23 decembra, po kater j« kitajski delegat Wellington Koo svetoval Cangsulian-gu. naj Kitajska izstopi iz Društva narodov. Cangsuliang je na to brzojavko baja odgovoril, naj kitajsika delegacija v Ženevi izjavi, da Kitajska izstopa iz Društva narodov.
Na vprašanje, kaj je s temi brzojavkami, je kitajski delegat NVellington Koo izjavil da so potvorjene in da imajo namen, vznemiriti svetovno javno mnenje proti Kitajski in ji uničiti dosedanje simpatijo inozemstva.. Dodal je, da take brzojavke niti ni poslal Cangsuliangu, niti jo je od njega prejel.
Umor na krsni slavi
Sofija, 26 decembra, p. Davi okrog pol 8 je prišlo v nekem zasebnem stanovanju oa trgu Gara Osvoboditelja do krvavega pokol j a. Tam je stavila neka rodlbiua krsno slavo, katere se je udeležil tudi konjKiiški poročn k Ciril Simeonov. Nad tem stanovanjem je stanoval odvetnik D mitrov Ker je trajal hrup v stanovanju do ranega jutra, je niegov brat poročnik D metrov stopil k hišnemu gospodarju m zahteval, na; na« pravi red To je konjeniškega porotVrka CwiJa Simeonov« tako razjezijo, da je potegnil revolver m na mestu ustrelil Dvmirri-va. Morilca je policija zaprla.
Oživljanje mrtvih
Parte, 26. decembra AA. Londonski poročevalec >Le Matina« poroča, da je ameriški zdravnik Hymans sestavil aparat ra oživljanje srca po nesrečah ali tudi bolezni. Aparat je tako sestavljen, da segajo tenke igle v bldžino srca. S pomočjo teh igel pošlie aparat v srce električne sunke, ki se ponavljajo točno po ritmu normalnega bitja. Zdravnik Humans trdi. da se mu je s tem aparatom posrečilo obnoviti življenje mnogim živalim več ur po ugotovljeni smrti. Pravi tudi, da bi aparat n« škodil človeškem« telesu, vendar mu doslej še noben zdravnik ni zaupal.
Opust zlatega standarda v Južni Afriki
London, 26. decembra g. Kakor poročajo te Kapskega mesta, bo Južnoafriška unija najbrž že v teku prihodnjega tedna opustila zlati standard. Potrebna večina v parlamentu je že zagotovljena, tako da se b« morala Herzogova vlada vdati.
Zaplemba zlata za vojno
La Paz. 26. decembra AA. Bolivijska vlada je zaplenila zla/to svojih bank. Ta svoj ukrep utemeljuje s potrebo narodna obrambe.
Eksplozija v ameriškem rudniku
New Vor«, 26. decembia A A. V premogovniku v Spr ngfieldu v državi Illinois se je pripetila buda nesreča. Doslej so spravili na dan 12 trupel. Ponesrečene rudarja niso mogli tlita identificirati Pred rovi so se odigrali pretresljivi prizori obupanih vdov m sirot. Rešilna dela sc bila skoraj nemogoča, ker so iz rovov ubajali strupeni plini Reševalci sc se morali oborožiti a plinskim, maskami. Strokovnjaki sodijo, da bi moge' samo čudež rešiti 45 rudarjev, ki so zaradi eksplozije pokopani v 200 m globokem rovu
Pobijanje trgovine z mamili v TurčHi
Angora, 26. decembra AA. Turška vlada je imela t" dni sejo. na kateri je razpravljala o borbi proti mamilom in trgovini z mamili v zvez* ° higie-itkvml in kmetijskimi vprašanji. V"igda ie <rk!en1!a da bo svoje sklepe predložila parlamentu v obMki zakonskih načrtov V orvi vrst^ sre za uzakonitev mednarodnih konvencM sklenjenih v Haagu t 1912 tn v ženevi i 1P25. In 1931 proti trgovini z manvll Vlada nadalje re bo dovolila oonovre otvoritve f^eh zasebnih tvomic mamil k1 50 sedal zaprte. Tvornic** se naha-»aio v Carigradu.
Aretacija komunističnega pisatelja
Ra melona ?fi <Wpmbra Tu je bil aretiran komunistični r»i«a»p|; ir b»yS'' tsinik Trorkega Andre Vin Aret ra!' «0 na *«-htevo madridska vlade zaradi nevarnosti komunističnega prevrata-
Mariborski dogodki
Božični prazniki so tudi v Mariboru ▼ splošnem potekli mirno — Opravki policije in reševalne postaje
Melodija
1000 otokov
Predstave danes ob 14*15 v kinu Matici
Oglejte si to krasno filmsko delo
in tekmujte za razpisano nagrado
14-dnevnega brezplačnega letovanje v Splitu (Hotel Central)
Senzacionalna aretacija avstrijske princese
Princeso liohentohe so v Franciji aretirali zaradi špionaž© — Bila je v službi Rothermerove revizionistične akcije
Pariz, 26. decembra, r. Francoski listi poročajo o seniza>_ .o»ialn' aretacij« avstriflske princese Hohenlohe, ki eo jo te dni aretirali v Bvaritzu pod sumom špijonaže- Aretacija je izzvala ogromn* sen/a c jo ne sa» mo v vsej poitični javnosti, marveč tudi v diplomatskih krogih, ker se je izkazalo, da je nekdanja dunnjsica princema zapletena v velikopotezno politično akcijo
Do aretacije je prišlo na prav romantičen način. Pred letom dni eo princesi Hohen-lohe v Parizu za.rubili zarad' raznih dolgov njeno pohištvo Med tem pohištvom, ki je bilo po;meje prodano na javni licitaciji, je biLa tudi neka starinska omara, ki jo je kupil za 4000 frai Tov neki stamar. a jo takoj proda-l dalje nekemu ljubitelju starin. Nedavno je ta kupec pregleda! to omaro in odkril taijni mehanizem, s p< močjo katerega so se odpirali skrivni predali.
V teh predalih je našel razno korespondenco in bianco-ček snglečfcega lorda Ro-thormera, znanega zagovornika revizije državnih meja v Srednji Evropi. Ko je iz ko* raspondence videi. da gTe za razn^ politične zadeve, nana-šajoče ee v prvi vrsti na poljski koridor in na položaj v Srednji Evropi, je stvar prijav?' oblastem ter jim izroči tudi vso korespondence Četudi so držali vso stvar v tajnosti, eo gotovi na zadevi zainteresiran* krogi izvedeb za to in kmalu za tem se je pojavil pri lastniku omenjene starinske omare neki Nemec in ponujal za to omaro 200.000 frankov, samo da bi mu jo prodal. To je vzbudilo nov eum in omaro so še enkrat natančno preiskali, pri čemer so našli še nove im bolj senza-
cionalne listine, vz katerih je jasno razvidno. da gre za špiijonažo, naperjeno tudi proti Franciji. Na podlagi tega odkritja je notranje m n i s* ,-stvo izdalo nalog, da 6e princeso Hohenlohe aretira.
Princesa Hohenlohe je rojena 16. septembra 1896 na Dunaju ko* hčerka znanega bankirja Richterja 12. maja 1914 se je kot 18 letr.a izredna lepotica poročila s prin« ccrn Hohenlohe Waldemburg Schillingfiir-stem Zakon, iz katerega izvira en otrok, pa ni bil dolgotrajen in sta ee že čez par let ločila Princesa se je že od nekdaj mnogo bavila s politiko
Za časa svetovne vojne je pr šla v zvezo z raznimi dinastijami. uglednimi politiki in državniki. S svojo pr'rojeno inteligenco se ie kmalu znašla v vseh diplomatskih in političnih manevrih ter je pred par leti postala političen svetovalec lorda Rothermera. Informirala ga je zla.*t; o položaju v Srednii Evropi in v glavnfm ie niena zasluga. <Ja je Rothermere započel akcijo proti naeled-stvenim državam, zlasti proti Češkoslovaški in Poliski na korist Madžarske. V glavnem je bila princesa v službi nemške diplomacije ter je vodila vso politično kampanjo proti poljskemu koridorju. Pred par tedni se je mudila skupno z lordom Rother-merom v Berlinu in je od tam odjx>tovala v Biaritz. kjer so medtem odkrili njene posle in jo ob njenem prihodu aretirali. Zaradi njene aretacije ie bilo v Parizu zlasti z nemške strani že več intervencij, češ da ne gre za špiionažo. marveč samo za politično akcijo Kljub ponudeni visoki kavciji pa je francoske oblasti nočejo izpustiti iz zapora.
Maribor, 26. decembra.
Prazniki ro potekli v Mariboru in okolici v rrajdepšem rediu. Policija je bila brez opravkov, seveda pa je nekoliko zatisnila oko in nekatere manjše zadeve spričo prazničnega razpoloženja oprostila. Vreme ie bi1.o naklonjeno, na Štefanovo pa se je spremenilo na slabše. Okrog 3. zjutraj je začelo rositi, nato pa je začel naletavati sneg, ki je pobelil Maribor. Mesto in okolica sta dobili lepo božično sliko.
Na sveti dan je nastal ogenj zaradi malomarno očiščenega dimnika v poslopju mestnega vojaškega poveljstva. Užgale so se saje. Poklicni »^s-iici, ki so bili pozvani na pomoč, so nevarnost takoj odstranili Ln preprečili, da se ogenj ni razširil.
Na prvi božični dan je prišel policiji v roke nevaren ropar, ki je preteklo nedeljo popoldne v Kraljeviča Marka ulici oropa! učenca III razreda ljudske šole Slavka Pi-stotnika z Meljske ceste, kateremu je nasilno vzel 70 Din. Pisto-tmk je včeraj slučajno zagledal v Vrablovi gostilni na Meljski ce-sti nekega moškega, v katerem je takoj spoznal napadalca. Odnitel je na stražnico in to tam prijavil, nakar so stražniki pohiteli v gostilno. Ropar pa je menda začutil, da mu tla niso več varna pod nogami •in je pobegnil. Stražniki so ga zasledovali in ga v Kacijanarjevi ulici prijeli. Pri zasliševanju so ugotovili, da je napadalec 25-ietni mesarski pomočnik Avcust Ribič s Pobrežja. Ribič je nekaj časa dejanje tajil, slednjič pa rop priznal. Policija nadaljuje z zasliševanjem, ker še ni dognala, kdo ie izvršil oba cestna roparska napada pred nekaj tedni v Razlagovi ulici in pri samostanu usmiljenih sester.
Na reševalno postajo je prihitelo več oseb iskat pomoči. Prvi je bH 45-letni delavec podjetja »Transport« Anton Kožuh, ki si je zmečkal sredinec desne roke. 26-lefcni me-s-ar France Gajšek iz Plinarniške
Zmagoslavu Jezerniku onkraj groba
Celje. 25. decembra.
Tiho, skoro neopaženo si nas zapustil. Zato nas je tem bolj presunila vest, da s". ▼ borbi z zavratno boleznijo podlegel usodi. Ne moremo doumeti, da Te je zgrabila neizprosna smrt v cvetu Tvojega življenja. Izgubili smo s Teboj ne samo iskrenega prijatelja, temveč moža. polnega impuizivnega kretanja in ustvarjanja Nobeno delo Ti ni b.iilo pretežko, povsod ln vseiej je posegla Tvoja roka v pomoč bednim in potrebnim Bil si vzor svojim stanovskim tovarišem, svojim podrejenim pa šef dobričina, ki je Ime! polno razumevanja za urejeno socialno življenje .
Ni Ti bilo usojeno, da doživiš sadove svojega, s tolikim trudom in žrtvami «a-početesa deia na po!ju gospodarstva m kulture. Zapustili si nas poln iepih udov v bodočnost naše domovine, poln načrtov za svoie delo v domačem in javnem življenju. zato Te bomo bridko posrešali, po sebno oni. ki smo Te poznali Kakor sve-tonočni zvon v božični večer naj se glasi v Tvoj božiji mir naš ^Zbogom«:, dragi, neoozabni Zmasoslav!«
Zmagoslav Jezernik se je rodil 29. julija 1903. na Zgornji Hndinji pri Celju Liudsko šolo m nižji gimnazijo je dovrši:! v Celju, srednjo tehnično šolo pa v Ljub-liani leta 1919. Takoj po izstopu iz šoie se je posvetil prehodnim službam v raznih denarnih zavodih in je leta 1922. stopil v službo kot gradbeno tehnični uradnik pri stavbnemu podjetju g. Karla Je-zernika v Celju, kjer se je živo in požrtvovalno udejstvoval do kon-ca svoiesa življenja. V zasebnem življenju se je uveljavljal v narodnih in kulturnih društvih, posebno ljubezen pa je gojil do Aerokluba. Tu mu je bila najvišja naloga ustvariti civilno aviaeljo po načelih moderne aeronavtike. Bil je od ustanovitve Aerokluba stalno v odboru kot tehnični referent in svetovalec, zato ga bo to društvo posebno težko pogrešalo. Pomladi se ga je lotila težka zavratna bolezen, kateri je podlegel v najlepši mladenišk; dobi dne 17. decembra ob zjutraj v celjski bolnici. Pogreb se je vršil 19. t. m. na okoliškem pokopališču, kjer so zemeljske ostanke položili v rodbinsko grobnico ob Številni udeležbi občinstva N. p. v m.!
Le pridite na Jezersko!
Jezersko, 25. decembra.
K članku, objavljenem v nedavni številki >Jutra«, bd se dalo pr pomniti naslednje: Dohod na Jezersko se bo olajšal s tem, da bo odslej vozi tudi pozimi avtobus na Jezersiko dnevno dvakrat. G. Goričan, ki vozi sedaj na progi Tržič—Kranj, je namreč zaprosil za dovoljenje tudi na progi Kranj— Jezersko, im ker se je občina Jezersko izjavila, da je še en avtobusni dovozni k na Jezersiko potreben, je skoraj več ko verjet no, da bo g Goričan to dovoljenje tudi do. bil. Saj kdor se večkrat vozi na Jezersiko in je imel priliko videti, kako mora ta ali oni potnik posebno od Preddvora naprej, stati na stopnicah ko ni v avtu' prostora, bo rad priznal, da je to dovoljenje nujno potrebno Tudi je g. Goričan nastavil niz ko ceno za vožnjo na Jezersko, tako da bi se po njegovi tarifi pripeljal smučar in vsi uradniki, tudi nesmučarji, iz Kranja na Jezersko in nazaj za 18 Din
Gostišča: Poleg že omenjenih gostišč bi bilo gotovo vredno omeniti tudi penzion pri Makeku. ki je za Kazino doslej največji Za skupine smučarjev, ki ostanejo redno za gotovo dobo na Jezerskem in skupno odidejo kot n. pr. letošnjo sezono sokolski tečajniki, plačajo za penzijo v zakurjen' sobi z električno razsvetljavo samo 25 Din dnevno.
Smučarska vežballšča: Doslej nafbolj v navadi je vežbališče v Mlinarjevih Požarih. ki je takoj pri cesti ob avtobusnem postajališču.
Skijoring: G Paar obljublja, da bo vozil 8 starim tovornim avtom po stari cesti smučarje na Jezerski vrh. da sc- »odo po. tem po novi, 4 km dolgi cesti vozili nazaj
Prav poudarja g Badjura da se pozimi na izletih z Jezer^kesra smučariem ni bati opasnosti plazov. Plazovi nastajajo na se-
ulice se je občutno ranil na desnem očesu. 67-letn delavec Aton Jelene s Pobrežja se je nevarno poškodoval na nosu. 35-
letria posestnica Rozalija Kirbiševa iz Pre-polja se je poškodovala na desni roki, trgovec Kari Haber pa na čelu. Na reševalno postajo je prišel tudi 35-!etni France Nemec iz Tezna, kii si je bil poškodoval levico. V nedeljo zvečer je prišla tja tudi 26-letna mizarjeva soproga Terezija Leš-nikova z Aleksandrove ceste, ki jo je ugriznil neznan pes v desno nogo. Morala je na mestni fizikat. da so pregledali, če pes ni bil morda stekel. V soboto je postajo med nakupovanjem živil nenadoma slabo 32-le-fcni zasebnici Magdaleni Fluherjevi. •Reševalni avto jo je prepeljal na njen doni. ■Na sveti večer se je neki tat splazil v stanovanje nameščerake Mariborske tiskarne Katarine Baiističeve v Grajski ulici št. 2. in to v času, ko je bila ona pri pokiočnici. Ko se ie vrnila domov, je našla stanovanje oplenien-o. Instiktivno je čutila, da je bila okradena. stopila je k omari in opazila, da ji je tat odnesel vse prihranke, sktupno 900 dinarjev.
Na sveti večer ie v mariborski bolnic; umrl upokojeni poštni kontrolor Alojzij Karba. Pokoiniiik, ki je poprej služboval polnih 16 let na Dunaju, se je mnogo udejstvoval v taroošniih slovenskih organizacijah. Vse svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu, v prevratnih dmeh pa je bil med prvimi, ki so sodelovali pri organizaciji naše pošte. Pokopali so ga danes ob veliki udeležbi prebivalstva na mestnem pokopališču. — V javni bolnici je umrl tudi 65-ietni nočni čuvaj France Zorman. Pogreb bo jutri ob 15. iz mestne mrtvašnice na Pobrežje. Danes opoldne ob 13. je umrla 65-!etna gospa Angela Novakova, soproga trgovca na Glavnem trgu. Pogreb bo v sredo popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
verni strani Savinjskih AJp, ki fcraee Jezersko, šele v maj<u. Ta in naslednji mesec, pa se nudi letoviščarju nepopisno krasen prizor, ko lahko iz tople sobe jezerskega gostišča vidi in posluža bobnenje ogromnih plazov, ki drve prav z vrha Kočme čisto nizko doli v Jezersko dolino, kjer na-gromadijo velikanske kupe snega, ki tudi poleti ne skopni, tako da se na Jezerskem v teh plazovnih zbirališčih dobi večen sneg v višini niti 1000 m. Izplačalo bi se te pri. zore z Jezerskega fiimati. In če smo že pri filmanju, ali ne bi bilo prav. ie bi naši prvoboritelji na tem polju pokazali enkrat tudi koroške šege in navade? B lo bi nekaj novega, kar v dosedanjih slovenskih filmih še nismo videli. Smučarji, ki bodo to sezono obiskala Jezersko, naj ne pozabijo na blagoslov »šentjanževca« v cerkvi, kar se na Kranjskem ne vMl. Ali pa na Štefanovo: kako pridejo jezdeci na okrašenih konjih pred cerkev po »žegen«; ali pa »darovanje na dve strani«, ali poroka po koroškem običaju Najbrž je malokdo izmed Kranjcev že videl velikonočne koroške kresove. To niso kresovi, kakor se na. v&dmo vidijo na Kranjskem, ampak po 40, 50 in še več tako velikih kresov ti zažge en sam veleposestnik, ko se pomika velikonočna procesija iz cerkve sv. Andreja na Ravnem na veliko soboto zvečer in če boš opazoval ogromno monštranco, sestavljeno iz množice velikih kresov, ki plamte takrat na Jenkovem griču ob vznožju kipe. čih gorskih plan n, boš priznal, da ima koroško JezerSko občudovanja vredne krasote
Trije mladi vlomilci
Kamnik. 25. decembra.
Te dni je bilo v zgodnjih jutranjih urah vlomljeno v skladišče tovarne gorčice t»Eta« na Sortni v Kamniku. Vlomilci vo štrli šipo pri oknu ter je eden zlezel v skladišče in podajal zunaj stoječemu tovarišu za prodajo pripravljene doze ma-relične marmelade. Vsega so vlomilci odnesli 17 doz z vsebino 1 do 5 kg marmelade. Orožniki so ugotovili, da so tatvino izvršili otroci, kar s»o pričali sledovi čevljev pod oknom in pa majhna odprtina ipri oknu, ki je izključevala, da bi bil storilec odrasel človek
Istočasno sta bili orožnikom naznanjeni še dve manjši tatvini, ki sta jih izvršila dva mlada prosilca okrog 8. ure ziutra j Orožniki so se takoj na kolesih podali na zasledovanje in res v Podgorju prijeli dva fantiča, ki sta jo s polnima nahrbtnikoma naglo ubirala skozi vas Ze po kratkem zaslišavanju so ugotovili, da so dobili v roke dva nepoboljšljiva mlada tatiča. brata, ki imata že marsikaj na vesti.
Doma sta v neki vasi blizu Ježice pri Ljubljani, pristojna pa v Podgorje pri Kamniku. Ivan je star komaj 13 let in je bil že dve leti v pobolj^evalnici, Štefan p« je izpolnil 11. leto Oba sta se kljub svojim mladim lefom že večkrat morala zagovarjati zaradi tatvine in deželno sodišče v Ljubljani je oba predlagalo za po-boljsevalnico. Nedavno sta pobegnila z doma z namenom, da gresta v Kamnik krast Na poti sta srečala znanca, nekega 17 letnega Ivana ki je doma tudi blizu Ljubljane Ta je bil takoj pripravljen, da gre z njima, in tako jo ie trojica mladih nepridipravov že v zgodnjih jutranjih urah primahala v Kamnik Najprej je izvršila vlom v skladišče tovarne »Eta« Ko so ukradeno blago dobro skrili, so pričeli beračiti po mestu V Maistrovi ulici so prišli v neko hišo že pred osmo uro. Mlada brata sta nadlegovala gospodinjo in ji tožila svojo nesrečno usodo starejši tovariš pa je smuknil v odprto klet in si prilastil dva nahrbtnika. 3 kozarce mjirmehde in celo zbirko raznega orodja.
Kmalu nato se je tatinska trojica oglasila na $utr. kjer je ukradla 18 kg jabolk Ko so mislili, da so si fe dovolj nabrali, ie st<Jreiš; razdelil plen- brata sta dobila nahrbtnike in vse predmete, ki so jih pobrali v Maistrovi «ilic\ sam pa je obdržal marmelado in jabolka Po tako nepravični razdePtvi se je njihova pot ločila: brata sta šla po cesti proti Podgorju kjer sta padla v roke orožnikom, tretji in glavni krivec na io ie mahnil najbr? proti Domžalam Kljub marljivemu zasledovanju ga še dozdaj niso našli Oba brata so
orožniki napotili proti domu, vendar sta se najbrž na poti še kje zadržaia m se vežbala v svoji obrti. Vrnila sta se domov šele čez tri dm in prinesla 10 kg fižola m za 30 Din drobiža. Doma so obupani in ne vedo, kaj bi počeli z mladima zlikovcema. ki sta nepoboljšljiva m ne mislita na drugo kakor na tatvino.
Pri prehlajenju, hripi. vnetju v vratu oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznj-enje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove* grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik ke odlikuje »Franc Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni prebavi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m speoerijsikih trgo<vinah.
Sedem gimnazijcev je pobegnilo
Beograd, 26. decembra
Te dni se je sedem učencev nižjih razredov neke beograjske gimnazije odločilo, da pobegne v svet. Mraz jih v njihovih namerah nj prav nič motil in tudi na to, da jih bo morda na njihovem potovanju doletelo pomanjkanje, niso mlsKU. Njihov načrt je bil, da prekoračijo mejo in da snidejo kje do kakega filmskega podjetja Vsi begunci so sinov,j uglednih beograjskih družin. Dečki so se že dalje časa sesta jall, ne da bi njihovi sestanki vzbujal; kak sum pri njihovih starših. Mladi gimnazija; so seveda bili tudi stalni obiskovalo! beograjskih klmenatografov, kjer predvsem niso zamudili kriminalnih fiilmov. šolo so zanemarjali slabe ocene »o se jim kar vrstile. Profesorji so jim grozili, da j^h bodo morali zaradi neuspehov izključiti, kar jih pa ni motilo.
Uspeh prvega tečaja je kazal najslabše in dečki so se odločili, za pobeg, da se rešijo kazni doma. Na svojem sestanku so si izbrali voditelja 'in si prisegli zvestobo. Oblekli so se v tople obleke, zbrali nekaj živil in jo mahnili v svet. Denarja s seboj niso imeli mnogo. Zvečer so prišli na Ava-lo. Mrzlo je bilo in nič kaj prijetno. Kaže, da so začeli čutiti težkoče svojega pod-vzetja.
Medtem pa so jih tekali njihovi svojci, a jih niso mogli nikjer dobiti. Dečkj so lepo povečesrjall med pečinami na Avali, potem pa so se vlegli spat seveda b stražo, k>; so jo imeli menjaje se.
Ko je nastalo jutro in so se dečkj od mrazu tresli, jiim je hrepenenje po pustolovščinah že zelo upadlo. Napravili so si ogenj, da se malo ogreje jo. Eden beguncev, ki mu je bi.lo teh kratkih avantur že do grla dovolj, se je neopaženo odstranil in jo mahnil domov.
Policija je bila o pobegu obveščena ln je takoj razposlala svoje agente na vse strani. Obveščena sta bila o dogodku tudi ko-misarijata železniške in parobrodske policije Pa je bilo vsako iskanje brezplodno Tedaj pa je zapel telefon na poLiciji Oče enega mladih beguncev je javil, da je našel svojega sina. Nesrečni sinko je dobil doma takole za koš udarcev, a naposled je še moral opisati vso svojo zgodbo Vsa prisega ni nič pomagala, moral je Izdati svoje tovariše. Starši ostalih begunčičev so s; najeli avto in poiskali begunsko taborišče, kjer so natovorili dečke v avto in jih odpeljali v Beograd.
Na sledi za razbojnikom Horvatom
Sremska Mitrovlca, 16. decembra
V	Sremski Mitrovio: »e še vedno mnogo razpravlja o skrivnostnem pobegu razbojnika Alojza Horvata, ki je bil obsojen na smrt in pomlloščen na dosmrtno ječo. Zlasti je nejasno, kako je mogel pobegnit)! sam brez tuje pomoči. Sodi se zato, da mu je moral kdo pomagati. Kakor so poizkusi ugotovili, njegov pomočnik ni bil od zunaj nego od znotraj.
Obenem s Horvatom je pobegnil bivši občinski blagajnik Iz Batrovcev Slavko žiivkovič, ki je poneveril blizu 44.000 Din občinskega denarja. Obsojen je b!l na dve leti robije. Zaprt je bil v isti celici kakor Horvat. Ker živkovlč n<! imel okovov ne na rokah ne nogah, je verjetno, da je ta pomagal Horvatu na prosto, nato pa še sam pobegnil
V	mestu se širijo vesti, da je Horvata v oni noči, ko je zbežal čakal avto z dve ma neznancema, govorečima madžarski Tujca sta se kratko časa pred pobegom mudila v nekem hotelu in se zelo sumljivo obnašala. Zlasti sta postala nemirna, ko so drugI gostje začeli govoriti o Horvatu Ka-že, da Imajo govorice nekaj resnice na sebi Horvata so videli kmalu potem v Binguti, a ga niso mogli aretirati, ker nI v bližini orožnlštva. Sled za Horvatom pa je, kakor se zatrjuje, zadostna, da bo zločinec najbrže kmalu v rokah pravice.
Ren*rtoarji
DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 27-: Zaprto. Sreda, 28.: Celjski grofje. C. Četrtek, 29.: Voda B Petek, 30.: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Torek, 27-: Zaprto. Sreda, 2.: Turandot Sreda. Četrtfk 29 : Adel :n Mara. D Petek, 30.: Zaprto.
Iz finančne in sodne službe
Beograd, 26. decembra, p. Današnje »Službene Novine« prinašajo večji ukaz^ c napredovanju v finančni in sodni službi, med drugimi 90 napredovali za davčnega inšpektorja 6. skupine: Fr. Gril v Slov. Bistrici, Štefan Šuc v Konjicah, Josip šprah v Prevalju, Simon Cirer v Ptuju, Ivan To-uiec v Kamniku, Anton Kunej v Šmarju pri Jelšah, Ludvik Kline v Gor. Radgoni, Zdrav-ko štolfa v Kočevju, Boris Pirnat v Radovljici, Peter Despot v Čabru: za višje davčne kontrolorje v 6 skupini Anton Vodopivec v Mariboru, Milan Šubic, Ljubljana - mesto, Rudolf Primec, Ljubljana - okolica; Jernej Videnšek v Celju. Fran Prezalj, Ljubljana-okolica; Fran Donaj in Matej Najžar v Mariboru, Ludvik Košar v Kranju. Anton Cvahte v Celju, Ignac Osvatič v Mariboru, Ciril Ivančič, Ljubljana - mesto; Ivan Švarc v Kranju, Maks Merčun v Mariboru. Ivan Bonač v Celju, Jakob Arnuš v Ptuju. Jakob Malinger v Ptuju. Fran Čuš v Celju, Fran Požar v Ptuju. Albert Pirnič v Ptuju. Bogomir Železnik v Mariboru in Ivan Stupar v Ljubljani - okolica Za višjega tajnika pete skupine pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani dr Tvan Kavec.
V 1. stopnjo 4 skupine so napredovali; Anton Savel i. starešina okrajnega sodišča v Ribnici; dr Josip Dolničar, sodnik okrožnega sodišča v Celju; Srečko Verbič, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; Adolf Rudnik. sodnik okrožnega sod;šča v Ljubljani: v 4. skupino 2 stopnje so napredovali: Miloš Lečnik, sodnik okrajnega sodišča v Radečah; Miloš SenicH. sodnik okrožnega sodišča v Mariboru: Vladimir Rupnik in dr-Stanko štrukelj, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani; Fran Zavašnik. sodnik okrajnega sodišča v Dol. Lendavi: dr. Jakob Svet. sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; dr. Lovro Lipič. sodnik okrajnega sodišča v Ptuju; dr Andrej Dolinar, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; iz 6. v 5. skupino: Ferdinand Meršol. sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu- — Upokojen je Štefan Praznik, višji davčni kontrolor v Krškem.
Opozorile davkoplačevalcem
Beograd, 26. decembra AA. Davčni >d-delok finančnega ministrstva je na podlag zakona o spremeni o ah m dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 21. jua)-ja 1929 leta raz.po.slal okroiri' co na vse davčne uprave, naj javno pozovejo plače* valce zemljarine, naj do 31. jauuarja prihodnjega leta vlože svoje utemeljene zahteve o znižaaiju dopolnilne zemljarine. Znižanje se dovoljuje pod temi pogoji: 1. ako davkoplačevalec živi le od zemlje, 2. ako davkoplačevalec obdeluje zemljo oam ia člarn: evoje družine, 3. če ima njegova rodbina več ko 5 članov, 4. če dopolnilni davek ne presega 3000 Din, 5. če je svojo prijavo vložil v rednem roku. L j. do 31. januarja 1933.
Svetilni plin za pogon avtomobilov
London, 26. decembra AA. Inženjerjem birminghamske obaine se je posrečila po daljših poizkusih iznajdba, ki bo utegnila preobrazite mnoge str-ani sedanjega prometa in življenja. Gre namreč za nov način kompresije svetilnega plina. To svetilo bo odslej mogoče prenašati v zelo lahkih steklenicah, prav tako pa ga bo mogoče uporabiti pri najraznovrstnejšth prilikah. Blr-minghamska občina je na podlagi te iznajdbe opremila štiri težke kamijone s temi plinskimi steklenicam;. Izkazalo se je. da so kamijoni po šestih mesecih neprestane službe prištedili ogromne količine normalnega goriva, kakršno je sicer potrebno za pogon normalnih avtomoblov. Vse kaže. da bodo sedai po vsej Veliki Britaniji zgradili postaje, kjer bodo prodajali stisnjeni plin iz občinskih plinarn. Avtobusi bodo kar med vožnjo izmenjavali svoje orazne pogonske steklenice z napolnjenimi. Prav tako bodo tako komprimirani plin spravljali v lahke aluminijaste steklenice, tako da jih bo mogoče nositi v žepih. S tem bodo svetlobe Ln goricote deležni tudi kraji, kamor ne segajo napeljave elektrike tn pJina Tega goriva se bodo lahko posluževali planinci, vojaki, pomorščaki in tudii letala, toi bodo na ta način imela rezevne količine goriva za primer nesreče in naglega pristanka.
Skrivnosten umor v močvirju
N«w York, 26. decembra AA V nekem močvirju blizu Adddsona v državi Illinois 90 našli truplo e'egantne ženske Zd se. da so zločinci vrel' truplo v močvirje z drve čega avtom ob5'a Tnrolo je bilo zadeto od 6 revolversk ih krogel
Jugosloven ubit v Bolgariji
Sofija, 26. dec. M. Iz Brrgasa poročajo, da so našli na morski obali trnplo Ljube Živkoviča stai p"a 30 let, ki je pred par dnevi prišel iz Jugoslavije v Bur-gas. SofiJsk' listi trde, da je Živkovič pobesrni' iz ~ug:oslavije, ; o splošnem mnenju pa gre za nov zločin makedon-stvujuščih, ki so Živkoviča najprvo ubili in ga nato vrgli v Črno morje.
Uveljavljenje zakona o naknadnih kreditih
Beograd, 26. decembra p. Današnje Službene novvne« objavljajo zakon o naknadnih, ln izrednih kredčtih, ki ga je odoturilo Narodno predstavništvo pred božičnimi prazniki. S tem je stopil ta zakon v veljavo.
Iz zdravstvene službe
Beograd 26. decembra p. Z odlokom ministra za soc alno politiko sta postavljena za uradniškega pripravnika državne bolnice v Sarajevu Boris Fink, dosilej uradniški pripravnik v Ljubljani, in za uradniškega pripravnika bolnice za duševne bolezni v Novem Celju Karlo Salezina, doslej uradnik državne bolnice v Koviai
Zaprisega čilskega predsednika
Santiago, 26. decembra AA. Novo izvoljeni predsedniik čilske republike Alessan-dri je prisegel na ustavo.
Prvega januarja pridejo v promet novi tisočaki
Beograd, 26. decembra.
Po odlokih finančnega ministra z dne 17. marca in 23. decembra^ letos ter po sklepni upravnegi odbora Narodne banka z dne 22. decembra letos bodo 1. januarja l. 1933 dani v promet novi bankovci za 1000 dinarjev z datumom 1. decembra 1931.
Velikost novega bankovca je 195 X 121 mm. a velikost slike 181 X 112 mm. Bankovec je tiskan na belem papirju z modrikastim tonom. V sredi na gornji strani je v belem krožnem polju filigran za podobo Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na licu bankovca je na levi strani podoba Nj. VeL kraljice Marije. V sredi nad krogom za filigran je državna krona v barvi, a nad krono v okviru napis v cirilici; Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Pod krogom je tiskano: plača donosiocu 1000 dinara. Beograd 1 .decembra 1931. god'-ne. Pod datumom je levo podpisan član uprave Čin-grija, desno pa guverner Bajloni. Na desni strani bankovca je krepak orel v poletu, obrnjen proti sredi novčanice.
Na nasprotni strani bankovca sta na levi in na desni simbolični ženski podobi. V sredi pa je, dotikajoč se filigranskega kroga, dvoglavi beli orel. Nad krogom v okviru je tiskano v latinici: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Pod krogom pa je preko dvoglavega belega orla zapisano: plača donosiocu 1000 dinara.
Strašno maščevanje prevaranega moža
Barija Luka, 26 decembra.
Nedaleč od Bihača v vasi Donjem Va-gancu se je odigrala strašna rodbinska ža-loigra, ki jo je povzročila ženska nezvestobo Kmet Vujo Komadina se je oženil pred poldrugim letom z Nevenko. hčerko enega sosedov. Nevenka je bila znana kot lepa. a tudi kot zelo lahkomiselna mladenka Ze mesec dni po poroki je začela mlada žena hoditi po svojih potih, čemur pa Vujo v početku ni posvečal posebne pozornosti
Spričo moževe hladnokrvnosti si je Nevenka vedno več dovoljevala in je imela naposled že kar redne nočne sestanke z vaškimi fanti. Tc je trajalo več kakor leto dni, dokler se ni Vuja le lotil sum da z njegovo ženo ni vse tako v redu kakor bi moralo biti Tedaj se je zgodilo, da je Nevenka rodila dete, glede katerega nikakor ni mogla prepričati moža da je njegovo Začeli so se hudi prereri med nbe* ma zakoncema, ki so se zaključili te dni s tem, da je Vujo s sekiro razbil ženi glavo. Vuja so zaprli a ženo so prenehali v bihaško bolnišnico, kjer Je podlefl" šnim ranam.
Novi grobovi
V ljubljanski bolnici je na Božič umrla gospa Avgusta Dobnikova. vdova po naduč'teljn Pogreb bo danes ob pol 16., Izpred bolniške mrtvaške veže _ Na vi pr" Celju je umrl g Peter Bevk trgovec Poarreb bo danes ob 15 - Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
MIKA BOŽIČNIH PHAZNUCOV
Ljubljana, 26. decembra.
Božični dnevi eo potekli mvrno io lepo, kakor se spodobi za ta največji in najiepši praznik domačnosti in družinske sreče. V dvojnem znatnemu se je vrš.io letošnje božjeevamjt. br<#z smtga — m praiv za prav tudi brez krize Stara navada je, d>a mora biti božič bel. V->e no žene r,<fte»i >••« slikajo zasnežene smreke in srnice, ki prezebajo v z.mj, m ooi-vvajt mjo.i pi/on-o vieco darov med sneži-kemi. Pa ne samo, da k bo/it-netmi vosžilu sr**da »nej — tudi Ljubljančani imajo navado, da za te praznike vsako leto dvignejo svoje apoene smuči m hajdi na gorenjeke planine. Letošnji božič pa je bilo vreme topio ia rc-dki smučarji, ki so se odpravili jtz mesta, so s»->cno v P'anioi proti Tamarju in pa na Bogatinu nad Bohinjem naši" nekaj smuke Tudri i-z Zagreba se je v Kranjsko goro pritpeljalo nekaj smučarjev, pa so se vračali razočarani.
3©žie brez ksrlze
In potem je bil letošnji božič — brez krize. Deviz« sociajie poiidike mestne obč.trie, da čez praznike nihče v Ljubljani ne «sme bi-ti lačen, se je gotovo uresničila. Mestna občina pa razna btineniitarna m eoc.alna drušcva so taico širokuipotezno organizirala obdarovanja za božič, da vsaj brez kruha in brez tople večerje irhče ni ostal; stradati je moral najbrž samo, karnur je zdravil k predpisa.! prepičlo dijeto. Ljudje so se za praznike bogato založili rn po mestu je bi'o ves f«k> mnogo živahnega življenja n vrvneja Polnočmcce so bile po vseh cerkvah obiskane v velikem številu, včeraj in danes pa se je po lokalih trio praznično razpoloženih gostov.
Po lal-cafs
Mesto je imelo vse te d-ii lepo. prisrčno okrašeno lice. ko 60 se v zadnjem mraku svetega večera zadnji, zapozneli popotnici 6 paketi darov za svoje in z boživčinmi drevesci pod pazduhami razšli z uirc, &o po vsem mestu zagorele s vet onem e luči: za okni stanovanj in po iizJožbah trgovin, ki so jih naši trgovci opremili letos s tsfco f mm umetnišk m okusom kakor menda še nikoli doslej. Nekaj posebnega je bila fin rečica iz sam h električnih žarnic na vrhu največje nove stavbe Dukičevega bloka v Gajevi ulici. To umetno božično drevesce je za s-. r-to noč in za naslednje praznične noči
dovolj razkošno nadomestovalo nlumnacijo, , s katero se ob drugih svečanih prHlikah kie-8. Ljubljana z Gradu in z nebotičnika.
Drevje po paaikih m po gozidoviti o-krog mesta se ;e za te noči odelo v srebrno ivje, in če je bilo že malo smuke n« raizipolago, se je človek na večernem nzprehodu do dna lahko naužil lepote zimske narave, za katero se prav o teh praznikih ljudem na široko ; odpro duša im oči.
Zabava
Večjih javnih pr-redi<tev v Ljubiljani ni bilo. Božič je pač praznik doma. Prav !epo pa je spet letos uspela razstava kanarčkov — žlahtnih vrvivcev, ki se je vršila na lice-ju. Zanimanje za razstavo je bilo prav zadovolj vo. Tikmo vrvivcev, ki jo je oddajal tudi radio, pa so uživali ljubitelji plemenitih ptic po vsej deželi
V open se je na božični večer vršila premiera nove operete a.li revije »Pri belem konjičku«, ki je pri občinstvu izzvale mino« go navdušenje jn je b lo tudi cvetja. — Zelo dobro so bili obiskani kinematografi. Mnogo obiskovalcev je našel zlasti novi domači fifcn »Melod:ja tisočerih otcfcov«. ki 6e predvaja v Matic'
Štefanovo
je star praznik voza: ikov in po stari navadi so kmečki vozniki iz Ljubljane m okolice tudi cfcaiies poroma« v Siepa.ijO vas ;n v staro cerkev na Viču. da svojega p:'proš-njika puipros.jo za sreino ieto Kakor v starih časih so tua- daues vozniki med vo j litvamn nosili lesene, umetno rezljjne konji- ; če okrog oltarja; prejšnje čase so voz.i> ki prihajali k svojemu patro>u tudi v narodnih nošah. — Na Štefanovo se tudi zaklju* čiiije kmečko leto; na ta dan oziroma na Šentjianževo se menjujejo posli.
Na božični da-i so se v mestu pojavili tiudi že stari zmamei vsakega leta — Trije kralji. Po trije m trije mah fantje, preprosto maSkiraiiM kot Gašpar, Miha. Boitežar, i hod ij-o od h iše do hiše in od Ufcala do lo-kala. po jo stare bož.čne petami in zbralo i ckirove. Ti sveti Trije kralji so kakor živa vez med starim in nov m letom: težek je prehoah iz starega leta v novo. takšen korak se ne da naprav ti en sam Silvestrov večer — sveti Trije kralji hodijo celin trinajst dni, in ko svetih Treh kraljev več ne bo. bo v resnici začelo leto 1933.
bina močno oplazila po glavi. Delavec Fr. Jeran se je v zgodnjih jutranjih urah na
bo-Tioa. dan vračal proti domu. Na križišču Vkiovdactsike in amartinsfce ceste ga je nekdo brez povoda napadel im s topim predmetom udaril po gia<vi. Siečna usoda je doletela tjudii breziposetoega pomočnika Josipa ščurka iz Most pri Ljubljani, ki ga je nekdo udaril po glavi. Mestni ubožec Amt. Pusta vrh rojem 1853, je v mestni ubožnici v Japijevi uidci talko nesrečno padel po 3topnicah, da si je zlomi? nego. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnici.
Je cenena, Sina, mastna, ]e okusna, sveža, slastna, vse Ima jo srčno rado: Slamieevo saSalado! 15072
v
v blagajno G®spi
t.
Vse kaže, da imamo zadfnje čase v Ljubljani opraviti z res i izredno nevarno sve-drovsffco fccipo. V zadnjih mesecih je bilo v Izrabljani zvršenih več drznih vlomov, ki si popolnoma sl-.čijo in jih očitvikfeo tevršo. je er.a in ista tolpa. Omenjamo zlasti, da je bila pr<=d dvema mesecema na vrtana blagajna mestne zastavljalnice na Poljanski cesti. k;:er so vlomite i odnesli okrog 35 tisoč dmarjev. Popoilnoma siičen vlom so drzni svedrovci izvršili zdaj med piaanvki, in sicer so cpler.il'. b'agajino GospodaraQce zaeze na Tyrševi cesti.
R.avnatelj Gospodarske zr/etze g. Besed-njailt je prišel danes, na Štefanovo, okrog 13. popoldne slučajno v urad, kjer je bil pozabili palico. Kotel je napraviti turo na šmarno ^oro. Cim je vsitopil, je presenečen ugotovil da so bila vrata pisarne odprta, večja b'agajna, s sterna Weltheim, v prvi sebi pisarne pa navrtana in izpraznjena.
Kolikor je bilo mogoče dosedaj ugotoviti, so vlomilci s ponarejenima kljiuči ald vetri-hi odprl vežna vrata in tudi dvojna vrata poslovnega loksla, nato pa so navrtali z zcan-iimi »svinjelkimi tacami« blagajno od st^a-n'. Iz blagajne sc pobrala menda okrog 85.000 IDin. Nekaj je bilo diinariev, večinoma pa dolarji. Točni p<r'TnanjMjaj v b'a-gajn; še m znan ker blagajnika ni v Ljwb-Iruni. O vlomu je bila obveščena policija, ki je uvedba cbš'rno preiskavo
Roparski napad
Na božični dsn ie bil na Vilharjevi cesti i?vršen drzen roparski napad, ki je ponoven dokaz, da varnostne razmere v Ljub-Kani že davno ne odgovarjajo več stavlje-n m zahtevam in da bo na ta način res treba pomnožiti število stražnikov. Ob tri četrt na 7. zjutraj se je vračala soproga carin-
Zgodaj zjutra) doseiete normalno lahkotno izčišCenie.
»žamete prejšni »ečer 2—3 dražeje ARTINA. Dobilo se v vseh lekarnah. -f; e b i n a Škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat.
Odobreno od Ministar soc politike in narodnega zdravja San. oddel. S. Br 1225S od 12. julija 1932.
skesca uradirika N. E. iz cerkve Sv. Krištofa proti domu. Sredi ceste se ji je nenadoma približal neznan moški, precej visoke postave. ki jo ie nepričakovano zagrabil ln stisnil za vrat Gospa se ie seveda s:ino prestrašila, vendar ni izgubila poguma in je začela klicati na pomoč. Ropar sc ie tega zibal, pa io je začel tiščati za usta. poleg tega io .ie pa skrbno motril, če ima morda ročno torbico pri sebi. Ker ie gospa tiščala levico v žepu, ji je ru<ko iztrgal iz žepa. trdno prepričan, da tam skriva denarnico. K sreči se ie tedai b'iža! neki kolesar. katerega svetiljka ie ropari'3 zmotila. Izpustil ie svojo žrtev in pobegnil v bližnjo gramozno iamo. kjer je v temi lahko brez sledu izginil. Na begu pa ie Se naglo pobral zimski klobuk, ki ie gospe padel z glave.
Gospa je roparja opazila že nekoliko prej pred barako ob isti cesti, hodil je tam gor in dol ter oprezal skozii okno Ni izključeno. da je nameraval vlomiti. O drznem roparskem napadiu je bila obveščana policija, ki je uvedla obširno preiskavo, a seveda o roparju ni ne duha ne sluha
Neprijetna kopel v sveti noči
Prav neprijeten doživljaj je imel na božični večer brezposelni krojač Miha K., rojen leta 1865. in začasno prebivajoč v mestni crgrejevamici. Mož je šel okreg 23. ure po Sv. Petra nas-.pu. Menda je pa hod i preblizu roba obrežja spodrsnilo mu je in nenadoma se je znašel v objemu hladne Ljubljanice Padec in njegove klice na pomoč so čuii pasanti, ki so takoj pozvali na pcumoč reševalno postajo. Reševalci so ponesrečenega K. potegnili iz Ljubljanice n ga prepeljali v bolnico, kjer so ugoto. vili, da se je nesrečnež precej potekel po glavi, dobil pa je tudi notranje poškodbe in se vrhu teera še nošteno prehlad"'!
Eožičnisa za reveže iz Gmsisozne jasne
V petek zvečer ob 19. se je vršila v gostilni g. Kovačiča na Tyrševi cesti božičnica, ki jo je priredilo tamošnje gasil, dru-šrtivo revni deci in siromakom. Božičnice so se udeležili tudi: župan dr. Puc. poštni direktor dr. Tavzes, ravnatelj mestnega pogrebnega zaveda in starosta Sokola III. br. Šaplja, odborniki društva ge o m eter Cerne, inž. Hrovatin, kapetan Stankovič in drugi. AgiJm: gasilci so za svojo humano akcijo nabral: za približno 7000 Din daril, in sicer razne pletenine, čevlje, nogavice, obleke, obdarovani so pa bili siromaki tudi z živežem, tako z moko, sladikorje-m, prekaje-nim meso-m, itd. Obdarovance ie nag-ovorii župan g. dr. Puc in požele! obdarovancem prav prijetne praznike. Društvo ;e razdelilo nabrana darila 62 siromakom, med katerimi je bilo samo 10 članov društva, vsi drugi siromak: iz bežigrajskega okraja, večina njih iz Gramozne jame, kder kraljuje, kakor znano, največja beda in revščina. Darila je razdelil načelnik društva g. Kova-či.č. Vrlim, požrtvovalnim bežigrajskim gasilcem gre za njihov trud plemenito delo. s katerim so pokazali ljiubezwi do bližnjega, vse priznanje.
Lonce po kuhanju ..
čisti hitro čistilka VimS
Kako težko je bilo doslej po kuhanju očistiti kuhinjsko posodo! Z VIM-om je to igrača. VIM čisti hitro, ker vsebuje mita Nesnago ne praska, marveč jo razkroji.
To more samo VIM!
CISTILKAVIM CISTI VSE!
pati k materi ga je zdrobi! vlak
Litija, 26. decembra.
Sveti večer!... Beseda, ki zvabi vsakogar v naročje svojcev. Tudi Praprotnikov hlapec Karel Dobrina, se je na vso moč veselil, da bo preživel prazn ke pri svoji mate-ri-vdovj na malem posestvu na Bizeljskem-Pred letom dni je prišel Karel k Praprot-nikovim v Zgornji Log pri Litiji in tu se je ie 201etni mladenič kaj hitro vdomačil m pri vseh močno priljubil. Često je poslal materi kakesra kovača, za letošnji božič pa si je izgovoril prosto, da preživi prazn ke doma. Kakor otrok se ie veselil svidenja z mat?rjo..
Ko je sveti večer le?al na zamegleno Zasavje. se ie Karel odnravil iz Zgornjega Lo sa na litijski kolodvor Malce ga ie tež'1 nahrbtnik. kamor si je natlačil raznih pri-boljškov za praznike, da razve*aeli svojo mater: nekai sladkorja, kave cikorije itd. gospodarjev^ pa so mu spekli za priboli-ek potifo. Gotovo v mislih na veselo svidenje po letu razstanka ie krenil pri topilniških hišah kar po bližnjici ob železn'škem tiru. Hite' je na večerni vlak. ki zapušča Ljubljano ob IP 20. mimo Litije pa privozi okrog 19. ure. In zgodila 6e ie nesreča...
Okrog polnoči ie uzrl orogovni obhodnik Godec Janez iz Kresnic v slabem svitu svoje svetilke črno kepo ob progi.
Kar zgrozil se ie Godec, ko ie zagledal ztnečkano in okrvavljeno človeško truplo-Prosovni obhodnik ie jadrno obvestil o grozni najdbi prometnega uradnika, poklicali so tudi železniškega zdravnika dr. Pre-mruia. ki pa je niogtl ugotoviti le — smrt. Ponesrečenca je zadel bržkone odbijač lokomotive, udarec mu ie pri pr či zdrobil glavo, nakar ga je zavrtelo, kolesje pa ga je potegnilo pod vozilo, ki ga ie zmečkalo in mu razdrobilo še desnico.
Truplo se prenesli na litijsko pokopališfe. Poizvedbe so ugotovle. da ie nesrečni po-voženec Dobrina Karel z Bizeliskega.
Tragična usoda, ki ie doletela mladega Praprotnikovega hlapca ravno na božič.ii večer, ko je hotel z darili in 200 Din prihranka k materi, ie napravila na vse globok vtis. Zlasti na Zgornje Ložane. ki so cepili pridnega, treznega fanta. Litijski orožniki so obvestili o žalostnem dogodku nesrečno mater. Razmesarjeno truplo pa v mrtvašnici litijskega pokopališča čaka pogreba
Velik požar v jeseniški tovarni
Za piilloverfe pristna
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana
Nesreče in pretepi
Dninar France čebin, rojen leta 1911. in stanujoč v Ktscvcu občina Rži še, je v soboto z vtnto dviga' gramozno trugo, nenadoma pa je viirnta skočiOa nazaj in je Ce.
Jeseji-ee, 26. decembra
Na svet večer so okrog pod 7., torej vprav v času,, ko je mnogo družin prižigalo svoja božična drevesca in ko je po domovih vladalo praznično razpoloženje, naenkrat ugasnile eleiktrične luči, začulo se je tuljenje tovarniške sirene in piskanje žeieznišk h lokomotiv, proti nebu pa so švignili velikanski plameni, katerih sij je ožarjaJ vso gornjesavsko dolino. Vse jeseniške ceste so na mah oživele. Ljudje so hiteli proti tovarni, vmes pa so šv gah vozovi z gasilci, ki so v neverjetni naglici drveli z vseh strani Gorela je velika mizarska delavnica, ki se nahaja v središču tovarne bi'a ie hipoma v nalhuj&h plame nih Ognjen: element je bifl sila trdovraten ker je ime) mnogo netiva: tako so mogli vrli gasilci šele v dobri uri pogasiti, če. prav je bilo na poslopje usmerjenih 12 vodnih cevi.
Mizarska delavnica, okrog 50 m dolgo in blizu 10 m šiTOko poslopje, je eno najstarejših objektov v tovarni. Zgrajena je bila, ko je začela obratovat1 tovarna na Jesenicah io je mimo nje vodila pred kakimi 35 leta še državna cesta. Razdeljena je bila v dva oddelka; v enem je bila delavnica za izdelovanje lesenih zabojev opremljena z modernimi stroji; v drugem pa delavnica za modele ter za gradbena in poh štvena dela Dočim je poslopje po požaru le močno poškodovano, je ogenj v notranjosrtd na-
pravil zelo veliko škodo. Poleg strojev, orodja, tranamisdjstaih jermenov in drugega inventarja je pogorelo na stotine lesenih livarskih modelov, ki so bili sad dela in truda dolgih desetletij. Po izjavah izvedencev znaša škoda na uničenih modelih na sto tisoče dinarjev. Glavna skrb gasilcev in tovarn škega vodstva je bila osredotočena na ogromni železni daljnovodni nosi. lec, preko katerega je napeljana struja električnih central iz Vintgarja im Radov-ne in ki nosi gosto električno omrežje, napeljano po vsej tovarni
GasiOska služba je b:la vzorno organizirana. Tovarniški gasilci ter gasilci z Jesenic, Hrušice, Javornika, Koroške Bele in Blejske Dobrave so prihiteli na pogorišče v rekordnem času. Orožniki z Jesenic so vršili varnostno sliužbo vzorno ter dopustili v tovarno le toliko ljudi, kolikor jih je bilo za gašenje in reševanje potrebno. PriipetUa se je tudi mala nezgoda. Delavec Tomaž Dreža si je pri pogonu sesaJke na nepojasnjen nač n odščipnil cel pret. Kako je nastal požar, se ne more dognati. Kakor v drugih obratih, so ck^avci tudi v tej delavnici ob dveh popoldne ustavili obrat, očistili stroje im delavnico in šli na svoje domove. Domneva se da 1e požar povzroči kratek stik ali pa parna naneljava, k1 služi za segrevanje delavnice Da bi požar zanetila zločinska roka. 1e skoraj neverjetno. Prebivalstvo vsega mdustri-tsikee-a
kraia se dobro zaveda važnosti razvoja in obstoja tovarn, ki dajejo kruha tisočerim
delavcem in njihovim svojcem in so od tovarne v veliki meri odvisni drugi sloj ce-lega industrijskega središča.
■■■■■HHMIBBHHaaBHBBa
»Franz Joseiova« grenčiča da dobro
r^diago. ias.no glavo in mirno spamie.
Katastrofalni potres v daljavi
Beograd, 26. decembra. Na božič zjutraj kmalu po 3. uri je zabeležil aparat potresomerskega zavoda začetek katastrofalnega potresa v daljavi preko 5000 kilometrov od Beograda. Najhujše tre-senje zemlje je bilo četrt ure po pričetku. Registriranje tresenja zemlje jo trajalo skoro tri ure
Po vesteh z Dunaja je tamošr.ji geodina-mični zavod zabeležil na božič zjutraj močne potresne sunke. Potres je bil najbržo na severnem Kitajskem.
Lepo pomladno vreme v Dalmaciji
Split, 26. decembra.
V Dalmaciji so imeli letos tako topel božič kakor že dolgo ne. Že preko dva tedna je ob morju pravcata pomlad in je vse v cvetju kakor sredi maja Tujci, ki jih je prišLo precej k morju, so božičevali v čolnih na morju. Mnogi so imeli v čol-nUt božična drevesca. Na vsem srednjem Prirmoriu znaša temperatura v senci 20 stopinj, a na solncu je znašala na božič opoldne 35 stopinj Celzija. Ljudje hodijo po Splitu seveda v letnih oblekah.
ilfi!

f/i
Lr.^o iski DOM«;
Telefon 33—87. Danes ob 20. uri, jutri Ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. uri vesela igra Hans Junkermanna
Stric iz Amerike
Milijonar v resnici siromak, edina nada propadle banke. Pride! Smrtni skok. Pride!
Ana Sten. 14994
CEJsE. .
io, e,6,S,J*
Had Pctorlin - Petruška:
Božičevaaje
Rad imam božične praznike, da. ljubim jih nad vse-
Ne samo zaradi jaslic, polnočnice. potic in kadila. namreč v njih nekai tako lepega, nekai tako prisrčnega, da ne najdeš za ta občutek nili primernih besedi.
Se trdim, da ne izvira ta božična duševna razpoloženo^t iz krščanskega verskega prepričania, o ne; vendar se m' zdi. da i^ to nekai č;^lo poganskega, mističnega, ki tiči v človek'1. odkar hodi oo svetu, odkar je začel spoznavati mpnjanie letnih časov, mogoče mno«o tiso? let pred krščanstvom Pa nai pridejo zdaj sekte brezvercev in nai uničijo krščanstvo in vse dru<7e vere te raznoloženosti. tph božičnih občutkov ne bodo iz*rpbili iz človeških src nikoli Ker. dokler bo v teh severnih kraiih, pa čeprav le en sam človek na svetu, ga bo te dni navdajalo vf.-ino -sto odkritosrčno ve«>lie nad tem. da sta naikniši dan in najdaljša noč r»ri kraiu. !a «p bliža pomlad —
Te praznike 1'rirode so praznovali ljudje v*eh vekov in jih bodo praznovali še nada-Itp vsi in rx>vmd. In tudi v Rimu — od papeža do sovietov
Tudi iaz iih praznujem, kakor sem jih praznoval v^dno — r»o starem in kakor sem jih ravno mogel Tiha radost ie preveiala v*p; a po b;ii med njimi nekateri 6ladko-dpirr; spet trpkovpseli.
Dokler	bil še doma, so si bili vsi
podobni kakor dinar dinarju, taki. kakršni so še zdaj pri na«: Ob treh pritrkavanje in
zvonjenje z vsemi štirimi, ob angelskem češčenju kajenje s kadilom in škrooljenie z blagoslovljeno vodo po hiši in okrog nje. nato kuhane suhe hruške, krhlji in fižol, ia-slice. polnočniea in zopet pritrkavanje.
Prvi drugačni božič sem imel po materini smrti Vs.e je bilo tako kakor preišnia leta. le glavnega — matere — ie manjkalo.
Izmed vseh naizopernejši se mi je zdel božični večer, ko sem bil pri vojakih v Dubrovniku. Tamošnia podoficirska šola trd-njavskega topničarskega polka je priredila zabavni večer kier so nastopili gojenci zavoda v raznih komičnih ulogah. Iz prirojene mržnie in iz hlapčevstva nasproti švabskim vzgojiteljem častnikom je bila vsebina vse predstave poveličevanje nemštva in sramoten ie dunajskih Čehov in vsesra Slovanstva. Vsaka taka psovka, kakor n pr. »knedliki« ali »jarac« je bila za te kulturne vzgojitelje višek duhovitosti in sprejeta z gromkim odobravanjem Gabilo se mi ie. Stekel sem iz vojašnice na cesti in se vspel po ozki ulici v zakotno gostilno, kier m' je prepeval stari guslar ob časi vina srbske narodne pesmi
Drugo leto sem bil v kotorski ječi zapri v samotno celico z malim okencem nad vrati. Bil sem sam zase in zadovoljen Štabs^ profos Biščan mi ie bil naklonjen in mi je prinesel na skrivai vina. klobaso in belega kruha. Z veseljem se spominjam tega svetega večera. Zunai so peli zvonovi in slišal sem korake ljudi, hitečih v cerkev k pol-nočniei: jaz sem bil pa v celici sam 8 evoio praznično voljo ...
V Rusiji sem praznoval Božič vselej dva-
krat, ker je bil naš štirinajst dni pred ruskim. Prvega 6em praznoval na tihem v svoji 9obici. Oče mi je poslal jaslice, pa sem jih postavil pod strop v kot. prižgal svečko, pokropil in pokadil po sobi, sedel k o^či in se zamislil v preteklost. Spominjal sem se svojih dragih tam daleč, čital njihova pisma ter odgovarjal nanje. Vzel sem steklenico vina ali ruske vodke, natočil kozarec in izpil na niihovo zdravje.
Kadar pa nisem imel svoie sobe. tedaj sem šel ven kaj v step in v noč. Tam sem hodil med njivami po prostrani ravnini in premišljeval o mladih časih ter pravil zvezdicam in vetru in stepi in noči o vsem, kar ;ni je bilo ljubega in dragega na evetu. In zdelo se mi je, da me poslušajo tiho in vdano.
Ruski božič ie bil čisto drugačen: veeeL šumen in bogat kakor ruska pri roda. Vedno sem bil kam povabljen in tam se mi je godilo kot žrecein Baala. Pitali so me in nalivali z najboljšo jedačo in pijačo. Posebno po nemških vaseh in hutorih Malorusije ie vladalo tako obilje in veselje celih štirinajst dni. Do svetih treh kraljev »mo 9e vozili v goste s hutora na hutor, iz ene vasi v drugo, povsod po kraljevsko sprejeti in pogoščeni. In godci so igrali in plesalo in pilo in pelo se ie dni in noči.
V cerkvi srao bili pri polnočniei le nekateri. drugi so ostali doma na hutorih, ki 90 bili oddaiieni tudi po štirideset vrst od župne cerkve, — in čakali župnika do drugega ali tretjega dne, ko se je pripeljal maševnt v bližnjo podružnico. Navadno sem ga spremljal in bil £ njim vred deležen vseh dobrot.
kar jih je premogel hutor.
Včasih je kar čpz noč zapihal vzhodni veter. začelo je snežiti in kmalu je nastal tak vihar, da ni bilo mogoče po cele dneve iz hiše. kamoli na drug hutor In tedaj smo sedli za mizo in kvartali od večera do večera; gospodinje so nam pa skrbele za jed in pijačo.
Toda ti lepi časi so gotovo za vedno minili. Hutori so zapuščeni in požgani n preko njih tuli mrzla burja in zasipa s sne-
gom morebitne ostanke nekdanjega blagostanja •..
Božič ie tukaj. Snega ni, le po hribih se drži in pošilja mrzlo sapo nad skoraj vedno megleno Ljubljano. Hodim po Kongresnem trgu in vdihavam osvežujoči smolnati duh. ki ga razprostiralo kar čez noč nastali gozdički mladih smrek in jelk. še nobeno leto jih ni bilo toliko posekanih; v 6pomin novorojenemu Božiču so morali dati svoje mlado živlienie...
Frank Highman:
Voščeni kipi
»Jacksotnova potujoča razstava« je bila eno tistih podjetij, ki se selijo iz predmestja v predmestje in tako po cigansko potujejo leta in leta okoli velemesta. Castside, najsnromašnejši dei Ne\vyorka. ta »tohuwabohn« bede. greha in zločina, je zdaj že četrti mesec živil belordeče pobarvani stanovanjski voz in šotor iz sive jadrovnne.
Mrs. Hanmah Jackson .ie bila lastnica tega staroverskega potujočega muzeja. Stari Jackson, njen mož. je že pred dvajsetimi leti umrl in z njim so šli v grob tudi vsi visoko leteči načrti Jack-sonke. Nekoč ie sanjarila, da bi postala ameriška Mme. Tussaud. Hotela ie napraviti panoptik. ki se ga napredujoči Newyork ne bi mogel sramovati. Toda
zdaj je te sanje že davno pozabiila. Njen mož .ie že od nekdaj zapostavljal voščene kipe. Njegova vzora sta bila oba magiica množic: Barnum in Bai-ley. Hote- se ie postavljati z živimi komadi, ukazovati mesu in krvi Zijanje mrtvega voska se mu ie zdelo goljufija nad občinstvom In za naklonjenost tega občinstva je bilo mistru Jacksonu največ.
Cisto drugačna je bila gospa Han-nah. Njej so bili obiskovalci deveta briga. Prav tako deveta briga kakor živi inventar. S temi živim? atrakcijami ima človek samo sitnosti Z voščenim* kipi je pač dosti mani skrbi Samo enkrat na teden je bilo treba s teh velikih državnikov. od boga navdahnjenih vele-
Usta in grlo
so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in gTla okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Naprej v Washington!
V Ameriki so brezposelni in lačni že drugič odkorakali v VVashington, policija pa jih
je prav tako razpršila kakor prvič
Iz akvaristove torbe
Ribe pozimi in drugo
Najtežje čase preživljajo ribice pozimi, ker so izpostavljene mnogoterim nevarnostim. Zima, kateri sledita v stopi p.eg in mraz, je neusmiljena sovražnica vsega živega. Vsako leto vidimo, kako nam pomori vse nežne cvetlice s svojo ledeno sapo. Listnate gozdove nam razgalja, livade nam porjavi, vse pokrije z belo rjuho, vode pa z ledenim pokrovom. Pri tem uniči v vodah mnogo živalic, manjših ribic, polžev in žuželk, ki so se zarile v mehko blato na preplitvih mestih, o čemer nam priča-jo porrriadi mnogoštevilne prazne lupine povodnih polžev. — Živali, ki se zarifejo v blato, da bi se skrile ali pa prespale zimo. so manjše ribee. kakor koreslji. krap;, linji, poteače. čittkjie in piškurji, skoroda vise žuželke in ličinke, vse žabe. pupki in polži. Te dokazujejo dejstvo, da so se našli koreslji med ledom, ki so pa zopet oživeli, ko se ie stalil led. Ribice pa. ki se ne zariiejo v blato, stoje na globokejših mestih. v luknjah, med na dnu voda ežečim listjem obalrrh dreves in med vodnimi; rastlinami. Te ribice stoje mirno, dihajo prav -lotagoma in so v apatičnem polsnu. Škodo utegne povzročiti zima tudi ikram nekaterih lososov (iezerka postrv), ki drste za časa zimskih mesecev v plitvih, bistrih, tekočih vodah, kier napravijo krnice majhne jame v mivko, ki jih po drsti naiahko pokrijeio s peskom Ko pritisne mraz, usahnejo navadno pritoki takih voda. :kre se na pokvarijo. V g;obokeiš'h vodah za ribe ni tako nevarno, voda je v globinah celo malo toplejša, vendar stoji tudi tu večji de! rib mirno, k čemur iih prisili, poleg nižje temperature tudi pomanjkanje hrane. V plitkejš:h ribnikih se zarijeio tudi odrasli koreslii. linji m krapi v blato, to Da zaradi mraza m raznih sovražnikov. — Pozimi imajo vdre, podgane. miši in ribe roparice lahko delo. ker stoie ribe v kotlinah m vdolbinah v večjem številu skunaj V ribnikih pa. kjer je mnogo rib. se orav često pripeti, da se rine medseboino okužijo z raznimi paraziti, ki jih ugonobe Tako torei dejstvu je z-ma s svojimi posledicami na ribice, povsod preti nevarnost 'n pogin.
O Božiču še ni tako hudo. Največ z!a napravi zima v januarju m tebruarju. ko sta se zemlja in zračna plast tako ohladili, da zmrzne voda v plitvih vodah do dna Tak mraz ie navadno krarkodoben ali poguben. Kratkodoben je pa zaradi tega. ker začno dnevi naraščati, sonce na nebu sc dviga čimdalje višje in polagoma zmaguje toplota, ki je gotovo eden izmed nai-glavnejših činitelnev v prirodi ker brez nje bi bila naša premičnica mrtva, kakor je mrtev nien zvesti spremljevalec — mesec. Vsi smo otroci svetlobe m topiote. Ko je stvarnik ukaza! »Rod- svetloba!«, je položil temeli življenju, ker s svetlobo nam je da! toploto. Prvo življenje ie stvo-
rid v vodah, ki so posebno za na« akvariste tako zanimive, ker so polne življenja. ki ga v topli letni dobi tako radi opazujemo. Zai — še nismo tako daleč. Ko vidimo na livadah in barskih pianotah debla temnih jelš. sivih vrb in belih brez z brezlistnim, žalostno v megle štrlečim vejevjem. ko vidimo suho trsje. šaš in rjave suhe liste vodnih rastlin, s katerimi se igrajo mrzli vetrovi, nam postane tesoo pri srcu in nehote se spomnimo lepe slovenske pesmi, ki daie pravi izraz našema hrepenenju po pomladi:
Pt čki jaz prašam vas! A!' bo že kma!' spomiad? Al' bo že skoraj, zelena spomiad!?
Nadejamo se, da bo kmalu prišel čas, ko bo gozdič zelen in travnik razcvet en, ko bodo potočki okrašeni s zelenjem. ko bodo ribice oživljale vse vode in se odele v svatbeno obleko, ko bo začelo mrgoieg
v vodi in na kopnem.
*
Zanimanje za vodož:tve ie v tekočem letu dokaj oživelo, o čemer nam priča tudi dejstvo, da se je število članov k:.uba akvaristov podvojilo. — Na poletnih izletih smo utegnili videt skupine otrok in dijakov pn akvanramjiu. Mnogim je dala vzgledin pobudo 'etošnia pomladma razstava akvarviev na ljubljanskem velese.iTrnu. V nekaterih šolah so ljubtelii prirode uredili vzorne akvarije, kar pribižuje oma-dino prirodi. materi vsega lepega. Ka.i pomaga človeku zdravo telo n vsa znana, če je ostalo srce hladino in nedovzetno za krasote prirode. V' prirodi šele se zavedamo njenih- prelesti, v prirodi nam vzklije ljubezen za vse lepote in za vse kar živi. S to ljubeznijo šele se ogreje srce in spaja se kultura duha s kulturo srca. kar napravi človeka - človeka. — Tud>i ljubljanski nru-zej vzbuja z dvema razstavljenima ribogojnicama z domačimi ribicami zanimanje za vodožitie v širokih plasteh naroda. — Zasluga gre tudi vsem istom, ki oblavlia-jo članke 'z prirodoslovia. zlasti pa »Jutru«, ki prinaša redno v svojih ponedelj-skih izdajah pod zaglav em Ar akvaristov-ske torbe«, čanek o negovanju in urejevanju ribogojnic in druge zanimivosti, in ki je prvi s'o venski list s tak-rn štivom, dočim so bili ljubitelji vodož'tia n akvarijev doslej navezani na tujo zadevno literaturo.	O. S.
----
Naselbine na močvirnatih tleh
Te dni so otvoril] v navzočnosti -talijao-skega ministrskega preds^dn ka mestece Littoria na ozemlju nekdanjih Pontinsk h močvirij Naselbina leža kakšnih 60 km južno od R.ma m šteje danes pr bližno 10.000 prebivaic-:v večinoma bivših bojevnikov Mestece šteje zaenkra* 500 hišic. katerim jih bodo pridružil sčasoma še veilšrat toliko Dne 21 aprile 1934 bodo odknh novo naselbino Sabaudio. pozneje pa še Ponrino.
Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Samomorih! poskus v planinski koči
V neki pozimi zapuščeni koči v področju Ffllbesonsikih Alp je našel neki najemnic planinskih postojank m «dega moža z zmrznjenimi nogami Najdenec je bi! po» polnočna izčrpan Reševalna ekspedicija ga je prenesla v dolino, kjer eo ga zasliševali orožniki, a brez uspeha Moški ni hotel dati izprva nobenih podatkov
Samomorilni kandidat je pnšei 14- novembra iz Hamburga v Neustitt kjer se je vpisal za Hansa Kerchema roj. 1. 1910 v Nemčiji. 2e od 5. decembra se je mož mudil v planrask' koči Vsi. ki so ga videli. dobivajo vtis. da se je odločil za prostovoljno smrt s stradanjem, in sicer najbrže zaradi domačih razprtij v družen;. Zaradi izčrpanosti so a* oddali na vse* učiliško kliniko v Inomostu.
Lokomotiva v močvirja
Slab uspeh dražbe carskih draguljev
Poročali smo, da je bila pred dnevi v Barkinu javna dražba carskih draguljev. Na dražbo pa je prišlo le malo ljudi, ki so še manj kupili. Samo tretjino predmetov so spravili naprej. Za smešno nizko ceno »o n. pr. prodali nekatere tobačnice iz dobe Ludovika IX- in Ludovika XVI. Neki dragocen ruski oltar je šel za 450 mank, globus iz kristala, ki je služil car-jevicu za pouk zemljepisa, je kuprl neki kupec za 520 mark Zlato kukalo, dar turškega sultana Abdu/la Hamida ruskemu carju, so prodali za 5050 mark. To je bil prav za prav edini predmet, o katerem se lahko reče, da je šel pJodonosno v dena*.
John D. Rockefeller mlajši se je odpravil s svojo ženo s kolesom na svatbeno potovanje
VSAK NAROČNIK »JUTR..« le zavarovan za 10.00^ ffinp.rfev*
Pri Perpignanu v južnih Pirenejih se je zaradi izpedkopanega železniškega nasipa iztiril vlak in lokomotiva se je zarila globoko v blato
Italilanskl Landru
Tragedija vojnega ujetnika
L. 1916 je prišel v rusko ujetništvo Ivan Kombcn iz Paske pri Ungvarju. R-usi so ga odpeljali iz Galicije v Sibirijo, kjer je našel mož zavetišče pri nekem nemškem kolonistu. Kouben je živel v Rusiji 16 let. Zdaj pa ee je naveličal boljševiškega *ra* ja« in se ie vnil domov. Njegovo svidenje z domačo vasjo pa je bilo žalostno* Spoznal ga ni nihče razen nekega soseda. Ta ga je moral seznaniti z njegovo predvojno že io, ki pa ga ni hotela sg>oznatl, najbrže rz strahu, da ne bi po moževem povratku prišla ob pokojnino, ki jo je doslej prejemala kot »vdova« po vojnem ujetniku. Kauben je zato izjavil, da bo razdelil svoje premoženje med ženo vn otroke ter šel dalje po svetu.
Živi Buddha
Pančen Lama
se je zaradi nemirov umaknil iz osrednjega Tibeta in se naselil v Pekingu
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu.
gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove* grenace, s tem. da jo izpijemo ko-zarec. pred.no lež-emo spat. Specijal-ni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo. da je »Franz Josefova« voda toplo priporočljiva, kot v te namene služeče domače zdravilo. »Fraz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

NaJlEsovitejši dsdle svetu
Italijanski Landru Serviatti, ki so ga izsledili v osebi morilca Paoiine Goriettije-ve. ima za seboj j;.[•-:o burno preteklost. Preiskovalnemu sodniku v Rimu je pove-daL da je umoril svojo žrtev potem, ko jo je izvabil v Spezio ter prejel od nje pri« hranjeni denar, z udarcem okovanega čevlja po glavi. Zločin je bil storjen neke nedelje v novembru. Po umoru je šel po ostro nabrušfn kuhinjski nož. s katerim jp naslednji dan izvršil pravcato secirsko mo jstrovmo Pri tem de'u je rabil tudi žago, s katero S' je pomagal tam, kjer je nož odpovedal priročnost
S kakšnim cinizmom je razkosava! svo-
jo žrtev, priča dejstvo, da je prekinil delo v največjem miru, da si je mogel privo*
ščiti opulentno večerjo Med 6vojim nečloveškim početjem pa je žrtvi tudi iabil zlate zobe iz ust. da bi jo storil nespoznavno.
Ko je opisa! okolišč ne, v katerih je bil izvršen ta zloč n je Serviatti priznal še drug zločin, ki mu teži vest.
Pred letem dni je voda na lidu v Osrtiji naplavila na prod dve ženski nogi. Kriminalna policija je domnevala, da sta nogi gotovo del trupla žentke, ki je postala žrtev zločina. A zločinca tedaj niso mogli najti kljub temu. da so iskali z največjo natančnostjo. Serviatti je bil takrat uslui-ben v neki garaži, kjer so ga često obisko* vale ženf/ce Večinoma so bile to natakarice in služkinje od katerih je izvabljal denar. Zločinec je namreč delal po dobro premišljenem načrtu Obljubljal je dekletom akon. one pa so mu nosile prihranke. Ena izmed teh žrtev je bio tudi dekle, ki se je nekoč pri župniku informiralo o Serviattiju, kakšen človek je O tej ženici maniika odtlej vsaka sled. znano pa je, da je hodila na izlete s Serviatti jem. Zlo* činec priznava, da jo je ubil in vrgel raz kosano truplo v Tibero, ki mu je bila zelo blizu.	------
Če *e vozpč naoiie
V bližini Ulma na Nemškem se je te dni ponesrečil večji avtobus s 2^ osebami. Šofer je zavozil v nefeo drevo in je odletel v jarek. Vsi potnik' so bil'' deloma hudo ranjeni. Po njihovih -zjavah je zakrivila nesrečo vozačeva pijanost.
pesnikov, zakrknjenih zločincev in za-vratnih zastrupljevalk obrisati prah rn dvakrat na leto so morali dobiti svežo obleko. Pri požrešnih kafrskih bivoiih. zapitih krotilcih in vihravih povodnih deklicah je treba računati tudi na stroške za oskrbo.
Blaga gospa Hannah je trdila, da ima slednjij njenih voščenih junakov več duše kakor vsi a rt isti in pokveke skupaj. N.ien mož se ie temu čudnemu mišljenju samo prizanesljivo smehljal. Saj je bila Hannah že od otroških let sanja rka. ki je živela najrajši med svojimi lutkami.
Ko ie starega Jacksona pritisnil nekega dne Dobesnel slon ob lekleno steno. da ie izdihnil v ženinem objemu, je ona še tisto leto prodala svoj živi inventar, ljudi pa ie odpustka. Ostali so.ii samo voščeni kipi. Nekaj izku-D'čka ie celo porab;la za to. da ie svoj muzej iiznopoinila. V neki oosebni 'on-donsk' tovarni lutk ie kupila kralja Henrika VIII. v objemu z Ano Bole vnovo. Iz Nanolia ie dobila nedavno umrlega goslača Pabla Sarasata. V Chicagu so ii napravili nolkovnika Wil-liema Fredenc Oodvia ki mu Draviio tudi »BnffaHo Rili« Iz Pariza co oripe-liali voščenega dvojnika Blondinvia, k; ie prvi hodi' in plesal na vrvi in priše' do tei »ozki* pori čez Niaearsike slapove. Seveda ie kunila tudi natančen posnetek povsod iskanega bančnega vlomilca Boba Gordona.
Ta Gordon je bil sploh že dolga leta Hannina skrirta želja. Ni si obetaia od njega samo večjega zaslužka, ne — tako pohlepna gospa liannah n; bila. Gordo-n se ji je zdel tudi kot človek zelo zanimiv Pravili so namreč, da ie na svoj način velik dobrotnik siromakov. Večino svojega plena je namreč delil z njimi.
Gospa liannah mu je izbrala tudi takoj odličen prostor Prišel ie med markiz« de Pompadour in Jacka Razpa-rača. ob strani orda Byroua in Abrahama Linco na Kakor bi prežal. je nagibal telo napre.i V malce dvignjeni roki se mu ie motno svetlilkal revolver. Tako ie stal med drugimi že dvajset let in kazal obiskovalcem mrzlo iekleno mor'ipo cev.
Njegove vodeno sinje otroške oči tn nedolžno sverH otroški las'e se nikakor niso hoteli5 uiemati s to grozečo držo. toda ker mora v vsakem oanoptiiku držati krali v rok; vladarsko žezlo :n pesnik prazen zvitek Damria. mora imeti tudi bančni ropar revo'ver kot viden znak svoiega poklica Morda pa so mu delali 'rudie krivico im ni bil več tak grešnik? Dvaiset let ie dolga doba in dobil' ga rudi niso Kdo ve. ali se ni ta skoraj nežni mladenič vrnil s široke ceste pregrehe na ozko. trnje-vo stezo čednosti.
Gospa Hannah ie sedela dostikrat, zadnje čase celo vsak dan pred voščenim .dvojnikom Boba Gordona. Podjet-
je ji ie puščalo dosti prostega časa, da se ie lahko vsa posvetila svojim ljubljencem. Da. celo pogovarjala se je z njimi. Ni treba, da bi bila bitja, ki jih ljubimo, živa. V začetku jo ie zelo skrbela Drihodnjost Boba Gordona. Takrat. ko so še vsi govorili o njegovih pregrehah.
»Bobby Bobby«. je imela navado praviti, ko mu je brisala prah z rdečih !ic. Bobbv. pazi! Obesiti te mislijo! In bodo te. če ne boš previden, Bobby!«
Jacka Pa7r>arača in lorda Byrona je takrat naravnost sovražila. Zdelo se jI je. da se zločinec, ki ie ljudem trebuhe reza!, norčuje iz njenega strahu zaradi Bobbvja Samo iz hudobije, ker se je moral seznaniti s krvnikom.
In lord? Tako neumno resno se ie držal, da je gospa Hannah vedela, kaj misli:
»Verjemite mi. gospa Hannah. da je prav . >eeno. če uhiiemo muho ali pa človeka. Le da ie žuželka za vsemirje pomembnejša od razbojnika!«
Z leti ie ponehal tudi nien strah. Toda nikdar popolnoma V čast pa sta prišla spet Jack Razparač in lord By-rO'U in ko ie s smirkom znažila zločincev iož. ni nikdar pozab^a vtakniti pesniku novega zavHVa v roko.
Roparske napade Roba Gordona je svet že davno pozabil Druari iunaki zločina so se zasvetili čez noč kakor utrinki. Amerika se .ie briga za preteklost. Samo na velikem lepaku iz le-
penke, ki ie bil pribit na vhodu v šotor »Jacksonove potujoče razstave« se je še svetilo med drobno natisnjenimi Alfredom Dreyfusom m še drobnejšim Mulaysm Jusufom, maroškim sultanom. v ogromnih rdečiih črkah: »Novo! Bob Gordon, predrzni bančni ropar! Novo!
In v šo<toru je sede>la že leta in leta stara ženica in sanjarila o navrtanih blagajnah in o svetlolasem, mladem vitezu z vodeno sinjimi očmi. ki ga je hudobni svet preganjal kakor plaho divjačino. --
Nekega prijetnega poletnega dne je sedela gospa Hanah pred svojim šotorom in z zanimanjem opazovala mravljišče ljudti. ki so delali na neki. že skoraj dozidani hiši Bila ie ogromna tovarniška zgradba neke velike firme z ruga. in gospa Hannah je že štiri mesece opazova n kako pogania u ta! in snli čedalje bon pod nebo. Tedaj je nenadoma opazila, da se ji bliža skupina gospodov. Iz njihove srede je stopil velik, eleganten mož. najbrž najodlič-nejši med niimi. in ji prijazno rekel:
»Nekaj ft vas prosil, draga gospa! Ali ne bi mogli pomakniti svoiega šotora za kakih deset metrov stran? Jutri začnemo na poslopiu betonska dela in vse bi nam bi<lo zelo olaišano. če bi imeli dovoli prosto-ra za dovoz materiala. Seveda vam vrnem vse stroške!«
Gospa Hannah je počasi vstala in
zmedeno odvrnila:
»O. da. zelo rada! To se pravi — če mi da gospod dovoli delavcev, prestavimo vse skupaj v dobri uri. Prav nič se ne mislim upirati.«
»Hvala, gospa. Zelo prijazni ste.« je vljudno de.ia! in se obrnil k nekomu iz svojega spremstva:
»Sualivan, poskrbite, da pojde vse r redu!«
NažgaJ je dolgo, črno smotko in stopil okoli šotora, da bi si ogledal, ali bo s prestavljanjem dosti dela Ko je prišel do velike lepenke pri vhodu, je obstal, vzel smotko iz ust in te' brati.
Tedaj je ooazila gospa Hannah kako je padlo nekaj temnih listov tobaka na tla Pravkar na žgano smotko ie mož med prsti zmlel. Potem se ie obrnP '-n gospa Hannah je zagledala dvoje mrzlično se 'ecketai^*1'1 v Zhegp^e v strahu kooneče. vodeno sinie oči. ki iih je že dvajset let tako dobro poznala.
In ko je pokrila noč newyorškI Eastside. je stala v šotoru 'iz iadrovi-ne stara ženica pred voščeno podobo bančnega razbojnika. Iz otrple roke mu ie potegnila nabit revolver vzela D-razni zvitek oaoi.rja slovečemu pesniku in ga vtaknila v pest k; je še pravkar držala nasilno orožie.
In na velikem, razrefranem lepaku na lepenki je še tisto noč pokrila velike rdeče črke: »Novo! Bob Gordon. predrzni banani ropar! Novo!«
a/ vvT /\ , \
Brez snega in brez sporeda
Oba božična prazaika sta v LJubljani minila brez pomembnejše športne prireditve — Nadaljevanje Hermes^v^i turnirja —Primorje v Trstu — Nogometni dogodki
po svetu
Ljubljana, 26. decembra
Športnikom božična prazraika deloma nista bla naklonjena, deloma pa so jih — vsaj na zelenem polju — sami pustili neizrabljena Snega, tega tako zaželjenega božičnega blagoslova so zimski športniki pričakovali zaman in tako so morale množice smučarjev ki se letos s prav posebno vnemo pripravljajo na čim lepšo otvoritev smučarke sezone, ta za bivanje v beli naravi kako primerna praznika presedeti doma ali pa jih porabiti za drugačno zabavo.
Na zelenem polju je bilo Mjub temu, da Je prevladovalo suho in zmerno hladno vreme, precej mrtvo. Ilirija si je nameravala za oba praznika preskrbeti zagrebško Viktorijo, toda zaradi »neugodnega« terena sta bili tekmi odpovedani.
Hermes ki Je za »mrtvo« sezono organiziral skromen turnir za podporo brezposelnih igralcev je izvedel danes na igrišču Korotana drugo kolo tega turnirja, ki je prineslo Hermesu im Svobodi po dve točld ter vodstvo Tekmi seveda zaradi oddaljenosti igrišča ta neprijaznega vremena ter končno tud!: zaradi § bkejših nasprotnikov nista bili obiskani,, kakor so sa želeli prireditelji ta bi zaslužil namen prireditve.
Moštvo jesenskee-a prvaka ASK Primorja je danes odigralo v Trstu prijateljsko tekmo s Triestino dočim je bila tekma s Pro Gorizia v Gorcii zaradi zasedenega termina odpovedana.
Športna bilanca obeh praznikov Je za LjMbHano več ko skromna.
Poraz Primorja v Trstu
Triestina : Primorje (Ljubljana) 4:0
Trst, 26. decembra, c. Popoldne ob 14 30 je ljubljansko moštvo Primorja nastopilo nai novem športnem stadionu pri Sv. Sobo* ti v prijateljski tekmi proti enajstorici nacionalne lige Triestini, ki je tekmo s 4 : 0 odločila v svojo korist.
Turnir za brezposelne igralce v Ljubljani
Danes se je na nogometnem igrišču 3K Korotana nadaljeval Hermesov turnir v korist brezposelnih igralcev Drugo kolo je prineslo dve tekmi, in sicer srečanje med Hermesom in Jadranom ter Svobodo in Korotanom V obeh tekmah sta zmagala favorita Po današnjih igrah je vrstni red šestih sodelujo5'h klubov v tem turnirju naslednji: Svoboda in Hermes po 3, Slovan in Grafika po 2, in Korotan ter Jadran brez točke. Turnir se bo nadaljeval po toč (ca h naslednjo nedeljo.
V nastopnem kratka poročila:
Hermes : Jadran 2:1 (0:1
Hermes je v tej tekmi nastopil s 5 re zervani. m je kljub temu pokazal lepo igro Nekompletnost moštva in požrtvovalnost Jadrana bi skoraj opravičevala neodločen rezultat Tekmo je dobro sodil g. Dolin ar.
Svoboda : Korotan 4:2 (2:1)
Ta tekma, v kateri je nastopil edini fc-gaški klub, ki sodeluje v tem turnirju, je v marsičem zaostajala za prejšnjo igro Enajstorio. sta — vsaka z nekaj rezervami _ obojestransko zaigrali precej ostro in je bilo treba več Igralcev obeh strani izključit)! Zmaga Svobode je bila v ostalem zasiužena. Tekmo je sodil g. Jančigaj, ki s: je privoščil precej pogrešk, toda več v korist Svobode kot Korotana.
Na tekmah je bilo okoK 200 gledalcev, ki so s skromnimi prispevki podprli plemenit namen prireditelja, žal, je ves turnir omejen na manjši krog klubov, tako da med vsemi nogometnimi prijatelji ta turnir mi pravega zanimanja.
(Pokal za zmagovalca je razstavljen v izložbi »Tiskovne zadruge«).
Celje za brezposelne igralce
SSK Celje : SK Olimp 5:3 (2:1)
Celje, 2«. decembra.
Danes popoldne »e je vršila na nekoliko zasneženi Glaziji ob prisotnosti 250 gledalcev prijateljska nogometna tekma med Celjem in Olimpom v korist brezposelnih nogometašev Celje je nastopilo z dvema rezervama, jn sicer vratarjem Pleterškom in desno zvezo Meštrovom, ki sta se oba dobro obnesla Moštvo Celja je bilo večinoma v pjemoči, vendar je zastreljalo še mnogo lepih šans Obramba je v drugi Polovici oopustiila Olimp je igral predvsem požrtvovalno, zelo neodločen pa je bil pred golom Tekma je bila živahna in fair GoK za Celje so padli v 11. Ln 41 min. pred odmorom ter v 3., 25 Ln 28 minuti drugega polčasa Olimp je zabil svoje gole v 44 min prvega m 33 ter 36 min drugega polčasa Sodnik g. Janežič iz Celja je bil precej nesiguren in površen.
Ostale nogometne tekme
V nedeljo:
Luksemburg: Vieraia (Dunaj) : Lufcsem-burg 5 : 2 (2 : 0),
Beliinzona: Rapid (Dunaj) : Bellimzona 14 : 1 (5 : 0)
Berlin: Sportfduib (Dunaj) : Tennis-Bo-russia 4 : 1 (3 . 0)
Lustenau: Admira (Dunafl) : Lustenau 8 : 2 (4 : 1).
Beuthen: Nicholson (Dunaj) : repr. Beu-thena 3 : 2 (1 : 1)
Volklingen: Wacker (Dunaj) : Volklin* gen 3 : 1 (1 : 0).
Diiren: WAC (Dunaj) : Diiren 6 : 2 (2 0)
lViesbaden: Wiesbaden : Austria (Dunaj) 3 : 1 (0 : 1).
Dunaj: Simmenng : Slovan 1 : 0 (1 : 0). Libertas : Dunau 2 : 2 (1 : 1).
Barcelona: Ujnest (Budimpešta) : Bar-ielma 4 • 0 (2 0).
Bordeaux: Zidenice (Brno) : repr Bor-
6 . 0 (4 : 0). Rennes; Slavia (Praga) : Stade Renais 1-2 (2:0).
Malta: Kladno (Praga) : Somogy (Ka. pošvar) 2:2 (1:2).
Kassel: DFC (Praga) : reprezentanca Kassla 2:1 (0:1).
Rim: Roma : Lausamne 2:0, Bajram (Mo-nakovo) : Laoio 1:0.
MIlan: Ambrosiama: Kungaria (Budimpešta) 6:5.
Genova; Gemia 1893 : FerencvaroS 3:1. Padova: »11« (Budim,pešta) : FC Padua 2:0.
Palermo: Bocs(kay (Debrecdn) : P&ler-
mo 3:2.
Mesina: Messina : Nem zeti (Budimpešta) 1 : 1.
Alžir: Viktoria 2:žkov (Praga) : repr. Al-
žira 4 : 1 (1 : 1).
V ponedeljek:
Dnnaj: Libertas : Simmering 2 : 1 (0:0), Donau : Slovan 6 : B (3 : 1). Tdar: Wacker (Dunaj) : SC Idar 2 : t. Liegnitz: Nicholson (Dunaj) : SC Lieg-nitz 3 : 3.
Saarbrfleken: Vienna (Dunaj) : Saar-brficken 3 : 0 (1 : 0).
Curih: Admlra (Dunaj : Grashopper*
3:3 (0:3)
Draždane: Sportklub (Dunaj) : Rlng Kreiling 2:2.
Manheim: Austria (Dunaj) : Manheim 6:1 (1:0).
Florenca: Floremtina : Rapid (Dunaj 1:0 (1:0).
Koln: mA.C (Dunaj) : repT. Kčhia 5:3.
TK »Skala — Smučarski odsek — obvešča vse obiskovalce tečaja, da bo zadnji trening jutri v sredo v telovadnici osnovne šole na Led;nn, Kcmenskega ulica. Za članice od pol' 20. do pol 21., za člane pa od pol 21 do pol 22. Odbor.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora v gostilni »ČintkoVe«.
Odbor pokalnih tekem za brezposelne igralce bo imel sejo drevi ob 19.30 pri Fabjanu.
Svet se pripravlja za XI. olimpijado
Kakor kažejo vsi znaki, se hočejo vse države, posebno one. ki letos zaradi pomanjkanja sredstev niso mogle sodelovati na oddaljeni in z vehkimi stroški zvezani jubilejni olimpiadi v Ameriki, tem številnejše udeležiti prihodnje olimpiade v Berlinu Dasi je do te olimpiade še tri leta, se vendar skoraj povsod že zdaj pripravljajo nanjo, predvsem seveda za to, kako bi zbrali sredstva, ki jih bo treba imeti za 'zfoiro in priprave olimpijskih predstavnikov. Pa poglejmo zadevno malo po svetu!
Amerika se bo že zaradi svoje letošnje zmage na olimpiadi udeležila s čim močnejšim zastopstvom berlinske olimpiade. Tamkaj za sredstva najbrže ne bodo v posebni zadregi, toda kljub temu je olimpijski odboT predlagal za vse amaterske lsh-koatletske prireditve 3 odst. oljmpijski davek, ki naj bi se stekal v fond za udeležbo zvezdnate zastave v Berlinu.
V	Angliji ooozarja list »British Olvm-pic Journal«, da je treba prijeti za delo takoj. če hočejo Angleži tudi v Berlinu potrditi svoj športni sloves. List pravi, da ni dovolj če se za pečio sanja o velikih uspehih, ki so jih anglešiki olimmijci dosegali na preteklih olimpiadah Treba )e zagotoviti sredstva, poiskati najboljše zastopnike v vseh panogah ter jih nato smo-treno pripravljati — vsa štiri leta Olimpijske prvake je treba vzgojiti, ker se ne rodijo niti ne padejo kot mana r. nebes.
V	Avstriji imajo več povodov, da bodo na berlinsko olimpiado poslali čim številnejšo in močnejšo delegacijo. O kritju stroškov še niso razmišljali: vsekakor lahko računajo s tem da bodo v Berlinu de-ležm zelo velikih ugodnosti.
Bolgarski zastopnik v mednarodnem olimpijskem odboru je izjavil, da hoče Bolgarija na XI olimpiado poslati 130 atletov Sredstva za to veliko odpravo si obetajo iz dohodkov z zakonom dol oče nega olimpijskega davka, ki ga bodo pričeli v kratkem pobirati od vseh vstopnic na soortne prireditve
E<*\pt letos — kot znano — na olimpiadi ni bil zastn-pan: zato hoče 1. 1936. noslati v Berlin čim močnejše zastopstvo, da hi pridružil amsterdamskim uspehom 1. 1938. — vsa? po 81etjnem presledku — nekai novih Največ pozornosti posveča olimpijski odbor dvigaleem uteži, rokoborcem tn sabljačem, med katerimi imaio zm—om naiboljš<* 7astr«pn;ke na svetu Kralj Fuad. ki je velik pristaš in podr»nr-nik snwta in olimpijske misli. je obljubil on^-ebna sredstva za udeležbo.
Temeljito sto se lotili priprav za prihodnjo ol:mprado Francozi. Značilna je v tem pogledu izjava glavnega tajnika olimpijskega odbora Delanbea ki pravi med drugim: »Nima smisla, da bi se začel' za olimpiado pripravljati pol leta pred pri-četkom Štiri leta. ki nas ločijo naj ne potečejo brez koristi. Ko bomo zbrali podatke o potrebnih sredstvih, bomo izdelali načrt za priprave in takoi zaprosili vlado za kredite Koliko ljudi pojde ▼ Berlin in koliko bomo imeli denarja na razpolago, to moramo vedeti tri leta pred otvoritvijo Če nam uspe ta namera, bodo naši tekmovalci pripravljeni odlično.« — Francoska lahk oatletska zveza je n pr zase že zahtevala nad pol milijona frankov. s katerimi hoče najnre* naiti v«f mor-da še neznane cmortne talente, prireiat' t?kmovania. oodmiraM mednarodne nasto-r>e svojih atletov finans'rati sficurvne tečaje in zrl-avni^ko nadzirati tekmovalni ma-terijal F-anc nzi so vzeli tudi svoj športni nastop v Nemčiji prav resno!
Hnlrmdskg tudi noče hiti med zadni'mi na berlinski olimpiadi Plavači <ro že siVle-nili da bodo na vseh plavalnih prireditvah pobiral' po 5 do 10 odst o1iTnp;iskeg<a n-ibitka za udeležbo nlavačev Dalie je bila ustanovljena nosebpa skupina športnih organizacij »Olvnrpia 10"V>« 7 namenom da rb'ra sredstva za udeležbo Ho-land^Ve O tem da ie bilo ustanovljeno posebno hranilno rlinSfvo. ki naf om"»o?? čim večjemu šte-Mit »na vi i a če v« oflv^k 'herFnsVe olimpiade, smo že poročali na tem mestu
It ali h bo kajpa — fe zaradi prestiža fašiziranega športa — napela vse sile, da ohrani svojo prevladujočo pozicijo, ki si jo je — predvsem zaradi tako števMne udeležbe — osvojila na olimpiadi v Los Angelesu Ko so se italijanski odimpijci vrnili iz Amerike jim je Mussolini že ob prvem pozdravu pokazal v Berlin, češ ▼ Ameriki ste bili drugi, gileite. da boste v Berlinu prvi Načrt za priprave za prihodnjo olimpiado 'e že izdelan za sredstva Pa spričo oficiielnega značaja sortnih or ganizacij v Tta''ji tako ne bo posebnih težav Italijani boHo v Berlinu tudi Nemcem precej nevarni
Japonci hočejo L 1936. zadiviti svet s s svojimi lahkoatileti. Še pred olimpiado namerava Japonska poslati v Evropo lah-koatletsko ekipo, nekaj rokoborcev in še nekai mladih častnikov, ki naj bi proučili športne razmere v Evropi in »e tudi — slednji — izjpopolnili v modernem peto-boju. Vlada je že dovolila visoke kredite, s katerimi naj se omogoči zdravniška preiskava za vse udeležence prihodnje >lim-piade. Priprave za izbiro olimnijcev »o že v teku.
PO SLABEM VREMENU
takojšnjo odpomoč
Deževni dnevi, premočeni čevlji, mokra obleka znak nevarnosti. Prehladi, naglu&nost, revmatizem, iSias. Bolečine po vsem telesu, zatrpana prsa, naduha.
U težite te neprijetne občutke Namažite se s SLOAN-ovtm LAnimentom. Ogreje kakor solnčni žarki, olajša prehlajenje, u klanja bolečine
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
odstranjuje bolezni
Odobreno od Min. Soc. Pol. i Nar. zdr. S. Br. 4497 od 15. m.
1932
Tudi Madžari — ki imajo na celini vsaj v športu še zmerom dober sloves — napovedujejo za prihodnjo olimpiado največje priprave in številno udeležbo. Plavači — s temi imajo Madžari največ upanja — so že začeli prve priprave; v šolah so zbrali 215 najboljših in jih strnili v posebno »skupino za Berlin«. Pozneje bodo izmed teh — po japonskem vzgledu — izbrali res najboljše in jih končno pripravili s skupnim treningom. Za zdaj vežba vse te plavalne talente znan plavač dr Barany.
O naših pripravah za Berlin se za zdaj še ne da govoriti. Olimpijski odbor in savez športnih savezov sta navezala prve stike za skupno delo v tej smeri, ki pa se še ni premaknilo z mrtve točke. Vzgledov okoli nas imamo mnogo in treba bi bilo, da se tudi mi »primemo gesla, da je treba z delom pričeti takoj. L. 1936 bomo imeli redlko priliko, da se lahko z razmeroma najmanjšimi žrtvami uveljavimo v mednarodnem športnem svetu Zato bi bilo dvakrat neodpustljivo. če bi s pripravami za prihodnjo oPmpiado odlašali vse dotlej, da bi nas prehitela otvoritev in bi morali — razen tega. da smo že tako mali med najbolj majhnimi — nastopiti še nepripravljeni.
Domovina smučarstva
nas
Bloke, 23. decembr
Kopasti griči so ožgani od jesenskih slan v meglah skušajo skriti svoje orumeneie obraze, a se trudni zasolzijo v zimskem soncu, ki leze niziko po obzorju tja za Slivnico. Kakor velike obseničene polkroge trepetajo zemeljske grudi v svoji tesnobi. Zimske suknue hočejo bloške burje in zimskih radovarnj. Devičniki in device sramežljivo trepetajo in hrepene od dneva do dneva močneje po zimskem ženinu: Pi-skovec nad Novo vasjo. Peščemk ob Glini. tiha Glinska loža, zavita Pogača, dva postavna brata: Blošček m Zuipanšček. sa-njavi Volčjanski hrib. divji Ogrimk, nežne Bredatke, ostri Veliki vrh, tisoč rebri, tisoč gajev z redikimi borovci, hojami in brezami, tisoč skrivnostnih dolin, kakor iz davne bajike vzetih. Tiho čakajo in hrepene, da jih zasuje nebo prav čez glavo z mehkim snegom.
Potem se bo začela prava bloSka zima.
Kakor iskra gre letos preko vse bloške planote, kakor pred davnimi leti: Smuči izza zapečfcov. smuči iz podstrešij, popravite stremena namažite z loiem, koljite pripravljene iesenove hlode, kuhajte krivine, mako-nčev les ie trd. a preveč težak, leskove palice vzdrže veliko težo. kratke in široke smuči so za Bločana. nova moda ni dobra, mogoče za gospodo... Hitite, da vas zima ne ujame za hrbtom!
— Taki so biJi včasih. — kimajo stari, — pa so leta miraila in smo le v nadlego mladini Daleč nismo videli takrat a domača zemlja nam ie bila nad vse. Smuči, smučanje v zimah od božiča tje do pusta, od davna zapisano v bloški zemlji m blo-§ki krvi. Tako smo rasli, v snegu 'n burji, na smučeh po vsem bloškem svetu, kadar ie bila zima. bi voJk zime na Blokah ni nikoli vzel. nametal jo je do kolen in do slemen v visoke žamete.
Svetli spomini, ki so po svetovni vojni zamrli, se v novem času olagoma oživljajo. Tradicija vstaja v rahlih plamenih, ki netijo močan ogemj. Bloški svet se je spomnil preteklih dni. slavnih, drugod nepoznanih dmi, ki so minevali, kakor vrisk v burji in zimi. Tu ie kos bloške duše. ki so jo ustvarili visoka, vsem vetrovom odprta planota dolga zima in sama obfikovitost valovite pokrajine s kopastimi golimi griči. Valvazor je iztrgal tradicijo pozabi, ko jo je zapisal v svojih debelih bukvah. Bloke pa so prišile aaieč v svet Danes se tradicija oživlja, t novim življenjem raste v novo moč Stare bloške smuči romajo v daljntfi sever med Skandinavce. romajo med Nemce, razni evropsk: muzeji se zanimajo za to veliko redkost. Bločani pa so ponosni. četudi iih včasih v domač' zemlji ne upoštevalo. Ponosni so in mladina se prebuja Zbudili so jo starci s pripovedovanjem o pravljično lepem rimskem radova-tiju na smučeh, zbudili so jo z davnimi zgodbami, ki govore o tem radovanju.
Nekdaj so bloška dekleta, ki so bila lepa. da malo takih, tekmovala s fanti in j;h niso premagala samo v tjiubezaii. temveč tudi na smučeh Kje so že tisti časi? B1o-šček in Zupanšček bi mogla dosti povedati o zaliti deloletih. ki so se s fant spuščala po strminah s tako hitrostjo, da človeka nisi videl, temveč samo zvijajočo se Črto.
Pripovedujejo kako }< vrag prišel na Biloke. da bi ga naučili Bločani smučat: zakaj tudi pozimi le hotel li-udi iemati v pekel, da bi močnejše kurili, ker 'e bHc včasi neki boli mraz. kakor da.ne< 'ti niso še poznali kak« nove kurjave tenrve* samo btikova drva Ni čurfao. da le vrag-primanjkovalo pozimi ljudi, kj bi nalagal
a o<"enj. Zato se je odpravili na Bloke, ker e celo v pekel slišal, da se znajo na Blokah po snegu drsati in bi se tudi sam rad nauči' te umetnosti. Seveda se ni pojavil na Blokah v podobi vraga, ker se Bločani vraga zeio boje, saj so pobožni in pohlevni temveč si je nadel podobo temnopoltega Italijana S temi pa so imeli Bločani kupčijo in so mu radi šli na roko. Sicer so se norčevali, češ, da se po Vipavskem s smuči ne da voziti in da bo moral koleščka vdelati v smuči. No, vrag je molčal in si mislil svoje. Seveda tudi Bločanov ni v mislih iizvzel Učili so ga, kar v največjih strminah, kier bi pošten človek pet križev napravil, preden bi se spustil. Vrag je bil pogumen, a nekaj mu ni šlo v račun, ko je sklenil iti v smuk. Preveč toplote je prinesel iz pekla, toliko, da se je povsod prikazala zemlja, kamor je drvel. Po zemlji pa še Bločan ne zna drčati, vrag še manjj, ker se je k Bločanu orišel učit. Bločani pa so zvite butice io so zavohali, koga imajo v gostih, če ne precej, pa takrat, ko je silovito zaikOel. da je kar zaposalo. Brž so dali zvoniti po vseh cerkvah. In vrag jo je tako ucvrl. da se še danes poznajo jame. kamor je na begu udarjal z nogami. Pravijo jim požrehi. Povsod so raztreseni, gotovo je» vrag iskal vseokro« poti v pekel.
Tud' to pravijo, da so Bločani nčiH v smučanju grajsko gospodično, ki je prišla iz globoke Nemčije. Težko je šlo, ker je bila gospodična kakor vosek mehka, nežne polti, ki je še nikoli ni obrila bloška burja. Poiskali so ji najbolj zatišno dolino ob Nemški vasi, kamor burja niti pogledati ne mara kjer je sneg za smiučanie tako ugoden, da smuči drse. kakor bi kdo igral nežne napeve. Gospodično so dobro naučiti. tako da ni desetkrat padla po neznatni strmini, temveč samo petkrat Več res niso mogli, saj so dali vse iz sebe in so se tistf dmi ootMi. kakor se niso v največji tlaki pod gospodom iz Piškovca. Gospodična je bila Bločanom vseeno hvaležna. Mogoče so zato še tako dolgo ro-botali, kakor nikjer drugi e. Kdo bi bil vedel, kaj vse je s čim v zvezi?
In kako ie nastala b1o§ka burja? Metulj-ci so se tako prevzeli v smučanju, da so rekli, da se upajo z burjo kosati, ki včasih divje privrši nad Topo-lom in se razbije v pošastn. hitrosti po vsej bloški planoti. Seveda ie burja to zvedela, ker ima čuda tenka ušesa in preži v najrahlejših sapicah po vseh Blokah in gorje, če bi kdo kaj rekel o niei Zapoje mu. da ga bo treslo po vsem telesu. Ko so se Metuljci spustili po
bliskovitih strminah kakof vragi, je vmes udarila burja v sveti iezi svojega ponižanja. Tako je zaplesala, da je v hipu vse zmeglila, kakor bi bila noč. Tulila ie, en-tačiJa, se lovila v strehah, prevračala nedolžne kozolce, da so M-etuljcem, ki so drugače pogumni tjudlje. stali lasje na glavi pokonci, kakor ščetine in niso vedeli, kdaj so pridrveli domov. Sam sv. Anton, njihov dobri priprošnirk. jih je spravil na varno. Od tistega časa se burja ni mogla ustaviti, zakaj toliko se je je nabralo od vseh koncev sveta, da še danes neprestano razsaja. kakor nikjer drugje. Pravijo, da se je z vragom zvezala, aa bi pokazala svojo moč.
Joj, kaj še vse bajajo na Blokah! Kako j« Hribčeva Malka dobila fanta. Bila je čudo leka iz Topola doma. Take ni bilo daleč okrog, če bi pretaknil od božiča do pusta vso Loško in Sodraško dolino. Fantje so jo snubili iz desetih fara. pa nikogar ni marala. Tistega bi vzela, ki bi jo prekosil v smučanju Zne.'.a pa je smučati tako. kakor ne bi nihče verjel. Zavidljivci so dejali, da ni z božjim v sorodstvu, a glasno se ni upal nihče tega reči. Bog varuj! Poizkusili so se z Malko Metulici. ki so dobri smučarji, poizkusili so se Benečani, Borovničani od duhovske soseske so prišli. Zakrajci so hoteli, ki se smučajo no vragovem Lužar-jevem bregu. Trojičani so hrepeneli po Malki. — kdo bi v-se naštel, ki so prišli tekmovat z Ma'ko. Pa nihče ji ni bil kos. Vsi 90 osramočeni odhajali saj so bili fantje od fare, a ona samo topolsko dekle. Slednjič jo je ujel Grgcev Anton. Prav nad vasjo ie biki. v sramoto zali Mafki. ki jo ie gledalo sto ljudi, ko je drsela po hribu. Kako. da se ji ie mogla zlomiti smuč? Tu je li zvijača vmes. Ma'ka ie zajokala od sramote, dasi bloška dekleta ne jokajo rada. Toda Grgčevega Antona je pa le morala vzeti. Bločan besede ne poje. če je pravi Bločan!
Polno ie še skrivnosti zakopane v tej bloški zemlji, polno čudne svojevrstne lepote. vsepovsod, kamor se človek obrne.
Povedal bi vam, kdo je Bločane naučil smučati, kako so prišli na Bloke, kako so v zimah Francoze speljali, kako so na smučeh Turke gonili, kako so na saneh s smučmi graisko gospodo peljali na božičnico v loi>ki grad, kako so s Krpanom financarie prevarili — in še drugo.
Pridite! Domovina smučarstva vas kliče.
Objave
Val, kj so vldeB v božičnih praznlkft »Melodijo 1000 otokov«, so bili s krasnimi slikami iz divne Dalmacije sila zadovoljni. Naravnih krasot je v njem podanih toliko, da bodo lahko prav vsi tekmovali za razpisano nagrado 14-dnevnega brezplačnega letovanja v Splitu, za nagrado, ki jo je razpisal in daroval ljubeznivi lasfinik hotela Centra'1 v Splč-tu g. Mate Matič. — ZKD bo predvajala film še nekaj d«, da si ga bodo lahko ogledali najširši sloji občinstva. Današnja predstava se bo vršila točno ob 14.15 v Elitnem kimi Matici. Ljubitelji morja, naše 'epe Dalmacije, mladina, dijaštvo in vsa nacionalna Ljubljana naj si to delo vsekakor ogleda.
★
Zdrave, bele zobe brez zobnega kamna ohrani »Kana« zobna paua. Cene normalni tubi 5 Din, dvojni 8 Din.
Obleke In klobuke kemično čisti barva, plsfa-a in lika tovarna Jos. Reich.
Božična darila — višek okusa — vodilen pisemski papir, poinilaa peresa BONA Č, Šelenburgova alica. LJubljana.
Silvestrov večer Slovencev v Beograda.
Društvo Cank2r v Beogradu priredi v soboto zvečer, dne 31. decembra velik Silvestrov večer v »Radmički komori«, Nemanji-na ulica 28. Spored je jako pester in zabaven _ s plesom. Prijatelji društva Cankar se vabijo, da se v veselju poslovijo od starega leta.
h
Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da je na« ljubljeni brat, svak, stric, gospod
PETER BEVK
trgovec
umrl po kratkem, muke polnem trpljenju, previden s tolažili svete vere Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes v torek 27. decembra ob treh popoldne iz hiše žalosti Na Lavi St. 4, Celje.
Žalujoči: MARIJA KARLOVSEK; MIHAEL BEVK, brat; MATEJ HVALA, tast; EMA HVALA, nečakinja; RUDOLF M. HVALA, kapetan I. klase, nečak. *er ostalo sorodstvo.
TEDEN DNI FILMA
Na3 domači zvočni film z Jadrana
Celjan Maks Osvatič, ki je ustvari! nov Rim iz Jadrana, je bil pred par leti v filmski šoU v Monakovem. Omejen je na naj-skron*rej<ša sredstva in je za svoj film sam napisal mannsllcrikit in zbral sodelavce, nakar se je v maju pričelo fibnaraje, ki je trajalo do konca julija. Z jadrnico Dušana Beniča, tipičnega dalmatinskega mornarja, so krenili iz šibemSkega pristanišča navzgor proti Zadsru. mirno Pašmana in Uiija-na pa nazaj do Vodic m dol do Splita. Osvatič, ki v filmu glumi dunajskega slikarja, vezanega na prisego, da bo izdržal cel mesec dni bretz ženske, uzre v Trogiru lepotico Miro, ki je v iikrai preprosta se-liandca, v resnici pa hčerka splitskega pod-bana g. Zdravkoviča. Z njo pošeta po uH-cah in tako nam film prikaže trogirske znamenitosti. Potem pridejo mali ljubezenski zapeti aii, ker ima Mira zaročenca in zatorej Maks po šestih dneh zastonj čaka nanjo v Dubrovniku. Tako zabrodi Maks nazaj med otoike m fiim nam v posrečenih posnetkih pokaže lepote otoka Hvara, Vis, BHSevo z znamenito modro špillo, Korčulo s rtaro ladiede'nfrco. Mljet in Dubrovnik. V »Melodiji 1000 otokov« je torej zajeta morska nokrajrina od Zadra do Dubrovni-ka.
Pri celotnem podjefljn je sodeiovala tndi zagrebška tvrdika Svetkrtoo z g. Jelaei-norn. šefom Klementom in pa zvočmhn tehnikom Rišem. Operater je bwl Monakov-čan Rauch, dober fotograf, pri katerem je biil g. Osvatič prej angažiran. Kot pomožni režiser je sodeloval Joško Medved lz LiubHane, propagandne fotografije pa je izgotovil Celjan Penisich. Glasbo je napisal mladi skladatelj Josšp Deči iz Zagreba. Pri predtvajarnju nemega filma je v temi za vsak meter posebej komponiral melodije za sinhronizacijo. To mu je dobro uspelo, nakar i« sinhronizacijo izvršii Sežennophon Tobis-Kilangiiim na Dunaja z našim dirigentom Bradnčem « Zagreba, kd je vse skupaj instrumentiral k! dirigiral 22 mož broječi orkester.
D a log teče deloma srbohrvateSd, d doma mrašiki, kakor se pač bo do«aja, če pride Dunaičan na Jadran in si mora pomagati koslikor in kakor ve in zna. Izmed pesmi seveda čujemo »Tamo daleSco«. fci jo Maks zapoje tudii nemiSka, po prevodu zagrebškega p-isatelija Petra Preradoviča ml.
Delo je bilo končano konec septembra, v oktobru ie bil film prodan v Avstriji, kjer ga je prevzela Urania za vso republiko, dočim ga je v Monakovem prevzel C. Curten za Nemčijo. V celoti je bilo pri filmu zaposlenih sedem glavnih akterjev, tehnični štab pa je štel 10 lijtudi. Na ladiji Dušana Beniča, imenovani »Mala Majka«, so si sam'' kuhali in ves tovor tovoriM sami. Večkrat jim ie pretila opasnost kajti k2kor je naš Jadran lep, tako zna biti tudi opasen. Sedmega maia je pri Vodicah odpovedal stari motor, jugovina ie gnala staro jadrnico proti ostrim čerem. Z vsemi napori so tik ob zadnji čeri spravili ladjo v pristanišče in si rešili življenje. Nekoč je bilo treba jadrati na Biševo. na odprto morje. Hrabri Dušan se dolgo ni dal pregovoriti. Ko so slednjič le že biflii na odprtem moriu, je Dušan zasenčil oči z roko, uzrl je na obzorju malo črno črto — in že je vele! gnati z vsemi silami nazaj v pristanišče. Preden so prispeli v Korčulo, je že bila za njimi silovita nevihta z gromom in strelo. Pozeidon je globoko zasadil svoje vile in morje silovito razburkal.
Pri vsei skromnosti sodelujočih so stro-§ki vendarle narasli na okroglega pol milijona dinarjev.
*
Obe predstavi ZIKD na božična praznika v ljubljanskem kinu Matici sta bili razprodani Ljudem so slike res ugajale in niso štedili s pohvalo. Dejanje samo pa je precej naivno, čeprav igralcem ni mogoče odrekata ljubezni do stvari, za katero so se vneli
Kako je Magda ovirala pevko pri »poletu v višave"
Kdor ve, kako dolgo se je morala večina filmskih igralcev truditi, preden so postali slavni, se bo čudil, da je srčkana Magda Schneider potrebovala za to »pot« samo leto dni. Za svoj uspeh se mora zahvaliti svoji ljubkosti, temperamentu in humorju.
Umetnica je začela svojo kariero kot baletka v Augsburgu. Toda kmalu je postala subreta, ker je prej dve leti šolala svoj glas. O svojem šolanju pripoveduje to-le zanimivo zgodbico:
»V Augsburgu sem doživela nekaj strašnega Igrali smo »Afričanko« in v glavni vlogi je gostovala znana pevka gospa K. To m bila senzacija samo za vse mesto, ampak tudi za ves balet. Slavno pevko smo namreč vse oboževale. Napeto smo čakale dan premiere. Gledališče je bilo do poslednjega kotička polno. Oder se je svetil v luči in gospa K. je pela, kakor bi bila imela zlato grlo. Kakor kraljica je bila videti v svoji razkošni obleki z dolgo vlečko. Komaj pol metra od nje stoji — kakor kositrni vojaki — dvajset črnih baletk. Najmanjša in najbolj črna je spredaj. Gospa K. čudovito zapoje svojo arijo in ponosno odkoraka k
raKafo v dnrfioi, kjjer se niso nftodar čutt-
le zapostavljene kot ženske, fe niso nikdar občutile materialnega pomanjkanja, kar mnogim v zgodnji mladosti vtisne pečat manjvrednosti, ki so imele dovo+j spoznavne starše, da niso delali razlike med otroki, kar često povzroča zagren.jenost za vse življenje. Vse te okoliščine vplivajo na žensko, da težko ustvari iz sebe prijetno bitje, polno vedrine, ki more bogastvo svoje notranjosti izžarevati na svojo okolico. Zlasti današnji boj za eksistenco, ki ga žena še huje občuti kakor mož — zlasti žena-mati — ni posebno prikladen, da bi ustvarjal take tipe žen, za katere je prvi pogoj brezskrbno življenje. Skrbi polno življenje večine današnjih žen rodi vse drugačne lastnosti — predvsem borbenost, ki je nuino potrebna današnji ženi za sedanjost in za bodočnost.
stopnicam, stopi z levo nogo na prvo stopnico in tam obstane. Tedaj si misli najmanjši baletni zamorček: »Zakaj ne gre naprej? Pri skušnji je šla do vrha. Kdo bo kriv? Hvala bogu, da nisem jaz nič napravila!«
Neutrudno poje pevka in stoji kakor pribita zlevo nogo na prvi stopnici. Tudi vrsta baletk se po režiserjevem navodilu ne gane. Težko, afriško ozračje leži nad odrom Obupen pogled iz oči gospe K. zadene zdaj malega ženskega zamorčka. »Moj Bog«, si misli ta sočutno. »Slabo ji prihaja!« Ne bo mogla izdržati do konca! Ko bi ji mogla pomagati! Toda kako?
Nenadoma vščipne zamorčka tovarišica v roko. Hrabro stisne zobe in si misli samo: »Nesramnost!« Potem je pesem končana
Gromovito ploskanje! Umetnica se sprva zahvali s ponosnim poklonom izpod stopnic. Potem zastor! In tedaj potegne slavna pevka jezno svojo vlečko. Pri tem zleti mali baletni zamorček na tla, se vali proti za-storu, ki se je prav tedaj na zahtevo občinstva dvignil, in pade, preden se more kje prijeti, med orkseter, odkoder ga pobere flavtar in postavi med navdušenim ploskanjem občinstva spet na oder.
Tako je mala baletka, ki se v navadnem življenju — to ste že gotovo sami uganili — piše Magda Schneider, ovirala sloviti pevki »polet v višave«, ker je stala celih sedemnajst minut na njeni vlečki.
žena v sodobnem svetu
Ženski tipi
n.
Na osnovi incSividuakie psihologije je razpravljala dr. A Riihle - Gerstel o ženskih tipih z žensiko in z moško usmerjenim življenjskim (osebnostnim) smotrom. Razprava je dober donos k študiju ženske duševnosti, kakor se je razvila žena v okolnostih. v katerih je živela do danes.
Ženska z žensko usmerjenim osebnostnim smotrom daje zavestno ali podzavestno poudarek svoji ženskosti pri vsakem dejanju :n sploh pri vsaki priložnosti. Tak tip je na splošno že opisana »prava€ žena. iz katere se more v srečnih okoliščinah oblikovati tip žene, ki ga moremo imenovati idealnega po do sedaj veljavnem pojmovanju idealne žene. Njen življenjski' moto lahko združimo v naslednje besede: »Ce sem že žena. potem hočem biti vsaj vzor ženskosti.« To more reči gotovo samo žena. ki ie doraščala v ugodnih razmerah, v katerih ni čutila pripadnost k ženskemu spolu kot nekakšno zapostavljenost od narave in od okolice. Zaradi tega ta žena nikdar ne doživHa onega občutka manjvrednosti. ki tako pogosto ovira ženo v njenem razmahu, zlasti v večjih delavnih zaiednicah Dredvsem pa v javnem življenju. temveč se z veseljem in zadovoljstvom uživi v svojo žensko vlogo ter razvija oogosto prav pozitivne lastnosti. K ►em astnostim spada predvsem materinstvo. ki pa se ne osredotoči za vsako ceno na fizično materinstvo, temveč bi to čuv-stvn 'ahko imenovali nekakšno socialna
materinstvo, neke vrste altruizem, ki pa ie vendarle izžarevanje samozavestne ženske produktivnosti. Iz te lastnosti izvira skrn za blagor sočloveka, toda ne ona malenkostna zaskrbljenost katera napravlia onega. ki ie posledica resničnega vživetja in razumevanja sočloveka. Zato pa delo te žene učinkuie prijetno in harmonično bodisi v družini ali v kaki drug' delovni za-jednici. S to lastnostjo se žena vzporedi 2 uspehom brez konkurence z možem, se postavi poleg njega, karakteristika njenega območja ni nič več v podrejenosti, kajti odprla si je novo območje, ne da b moževo razvrednotila S tem se kot samo po sebi umevno uveliav- poleg moža in to daje moč in samozavest. Njena taktnost. njena zmožnost vživetja, njena prilagodljivost. vse to so lastnosti, fe so prenosne. ki se nanašaio na nekoga Ce ostane ta žena sama. neporočena, najde vedno delovno območje Vier ie njeno delo dobrodošlo. kier osvaja s prikupljivostjo Do pravega razmaha pa pride le, če more svo-ie prednosti izživlnati ob možu.
Poleg teh prijetniih strani pa ima ta žena tradicionalne ženske napake: nesamo-stojnost. nepremišljenost — ljubeznive napake ki sliko idealne žene napravijo človeško in puščajo možu občutek superior-nosti. Vobče so vse 'astnosti. ki pomenijo prednosti aH napake teh žen. take vrste, da ohranjajo možu zavest njegove vrednosti ter mu kolikor mogoče prikrivajo neprijetne strani življenja. Gotovo te za moža življenje ob tei ženi prijetno, a te vrste žena je produkt srečne okolice. Toda koliko ie tako srečnih žen. da bi do-
Ali vpliva žensko poklicno delo na brezposelnost
O vzrokih brezposelnosti se je že mnogo pisalo in razpravljalo. Naštevajo jih mnogo, kar tudi ustreza dejstvu, dasi vsi zaključki pri tem niso prav'1 ni. To je pač odvisno od gledanja na gospodarski razvoj kapitalizma in na njegove posledice.
Eden vzrokov, ki ga nekateri navajajo, je tudi žensko poklicno delo. Gospodarski razvoj sam je prisilil ženo v službo in danes je res že nad polovico žen poklicno zaposlenih. Oni, ki vale krivdo na žene, so posebno proti poklicnemu udejstvovanju poročene žene, češ, prav te izpodrivajo moške, a njih družine se okoriščajo z dvojnim zaslužkom (žene in moža). Zato po vseh državah neke struje zahtevajo izključitev poročenih žen od poklicnega dela. V Nemčiji, kjer posebno hudo občutijo brezposelnost, so ugodili tem zahtevam v polni meri. Reducirajo poročene učiteljice ter uradnice vseh panog. V privatnih poklicih pa so začeli reduciranje že mnogo prej. in sicer z redukcijo poročenih in starejših na-meščenk ter z zniževanjem pač. že pred nekaj leti so statistični podatki izkazovali samo 5 odstotkov poročenih nameščenk. 3 odstotke vdov in ločenih, a neporočenih 92 odstotkov. Natančna preiskava je dognala, da so poročene, ki stopajo v službo, po večini žene brezposelnih. Torej so v to pri-morane zaradi resnične potrebe ter o kakem dvojnem zaslužku ne more biti govora. Mlajše samske uradnice imajo tako nizke plače, da jih morajo podpirati starši ali sorodniki, še večje pa je število onih. ki s svojimi pičlimi plačami vzdržujejo svojce. Zlasti v teh službah morda ni niti 1 odstotek žensk, ki ne služijo iz resnične potrebe. Kar je bilo mogoče, so itak vse reducirali. A kakšen je uspeh? Poročila iz Nemčije nam povedo, da brezposelnost stalno narašča. Istotako je drugod, ponekje v večjem, nekje v manjšem obsegu. Povsod odpuščajo ženske, a zato ne bodo prišli niti za korak bliže k rešitvi krize in brezposelnosti, ki korenini drugje in mnogo globlje.
Pogosto se žene same obračajo proti poročenim uslužbenkam, kajti one se običajno ne poglabljajo v socialno-gospodarska vprašanja, pa iščejo vzrok tam, kjer se jim vidi najbližji in katerega jim pokažejo drugi. A danes je dolžnost vsake žene. ki dela, da se zanima za najbolj pereča sodobna vprašanja, h katerim spadata tudi današnja gospodarska kriza in brezposelnost. Zato naj zaradi pravilnega razumevanja teh vprašanj premotrimo vsaj enega izmed poglavitnih vzrokov, da žena ne bo smatrala svoje lastne zaposlitve za izvor svetovne stiske.
Zaradi naglega napredka tehnike se je vse gospodarsko življenje racionaliziralo Posledica racionai racije je bila neomejena produkcija, prenapolnjenje tržišč in naraščanje ponudb. Na drugi strani pa povzroča racionalizacija proletarizacijo srednjih slojev, zlasti obrtnikov, odpuščanj delavcev in stalno zniževanje mezd. Torej na eni strani polna skladišča blaga n živil, na drugi strani pa pomanjkanje sredstev za nakup To sta dve tendenci, ki sta logično usmerjeni druga proti drugi: v razmerju med produkcijo in konsumom (kupno možnostjo) je nastalo nesoglasje (dis-krepanca). V križanju obeh interesnih sfer je nastala motnja, ki jo imenujemo gopo-darska kriza.
Današnja gospodarska kriza dokazuje, da je kapitalizem pozabil na eno najvažnejših svojih nalog: smotreno ureditev proizvodnje biaga. V tem pa je vsa zmešnjava današnjega gospodarstva. Gospodarstvo, ki bi bilo smotreno urejeno, kar danes ni, ui moralo rešiti obe vprašanji: vprašanji proizvodnje in uporabe. Oboje bi se moralo vršiti po smotreno zasnovanem načrtu in krize bi ne bilo. V kapitalističnem gospodarstvu se pa dobrine ne proizvajajo zato, da bi zadostile potrebam ljudstva, temveč edinole zaradi dobička, ki ga hoče imeti producent.
Navidezno se v času razvite produkcije proizvaja preveč blaga, ki pritiska na blagovni trg O taki nadprodukciji govori m c zlasti danes, ko se je zaradi neracionalne (ker nesmotrene) racionalizacije proizvodnja dobrin v resnici ogromno zvišala. Toda prenapolnjenje trga se vidi samo s stališča producenta. nikdar pa se ne proizvaja preveč glede na potrebe prebivalstva, četudi uničujejo ogromne množine pridelkov, žita kave. bombaža itd., med tem ko umirajo cele množice ljudi za lakoto. V tem mora vsakd videti nesocialnost in nemorainost Absolutno vzeto se torej ne proizvaja preveč dobrin, nakoplčenje je nastalo 'e zaradi tega. ker producent ne more razpe-čati dobrin s takim dobičkom, kakor hi ga hotel imeti Ker je torej nakopičenega preveč blaga, ne potrebujejo delavcev, ki bi proizvajali nove dobrine. Posledica je brezposelnost ki zmanjšuje kupno možnost prebivalstva: torej splošen zastoj. Jasno je torej, kako nesmiselno je govoriti, da je brezposelnost zakrivila ženska, ki je začela delati zunaj doma. Saj je tudi njeno delo vendarle samo posledica gospodarskega razvoja. Gospodarsko krizo kapitalizma so že davno napovedovali razni nacionalni f lomi.
Kljub temu, da se danes pojavlja vedno večji odpor proti ženskemu poklicnemu udejstvovanju, da so zlasti fašistično u-smerjeni ljudje vseh držav za to. da se ženska izključi iz javnega življenja, se ženska ne sme odreči pravicam, ki si jih te priborila in od katerih je najvažnejša pravica na poklicno delo. Neporočena 3e itak ne more odreči poklicu, ker mora živeti od svojega zaslužka: iz istega vzroka služI navadno tudi poročena žena. Za obe pa po-
menja gospodarska osamosvojitev pot do notranje neodvisnosti, do duševnega razvoja, do resničnosti, zakaj samo žena. ki je gospodarsko neodvisna, se lahko razmahne v vsem svojem bistvu, samo njej se ni treba pretvarjati, kakor so se morale skoro vedno one, ki so hotele in morale za vsako ceno najti moža, da jih je preživljal
Seveda imajo zlasti z vidika današnje stiske prav oni, ki pokazujejo na dobro situirane družine z dvojnim zaslužkom, med tem ko so drugod vsi družinski člani brezposelni. To je gotovo socialna krivica, proti kateri moramo biti vsi. Toda napačno in krivično je, da pokazuiejo Oamo na poročene žene. Koliko je primerov, ko bi sploh ne mogle živeti družine, če Oi tudi žene ne zaslužile. In koliko jih je, ki morajo poleg družine podpirati še starše in druge svojce bodisi iz lastne ali moževe družine. Zato bi oni, ki pledirajo za pravično razdelitev služb, bolje storili, če bi se najprej obrnili proti moškim, katerih enkratna plača bi zadostovala za preživljanje petih družin. In pri redukcijah naj bi prišli v poštev tudi moški, ki imajo ao-
bro situirane žene, trgovke, posestnice itd., ne pa samo ženske.
Res je, da ie danes tudi pri nas aekaj žen, ki imajo dobra mesta, ki imajo prednost pred neporočenimi, na katerih škodo dobivajo oojše službe, in ki ne služijo mU iz ljubezni do poklica, ne iz cnaterijaine, še manj iz duševne potrebe, temveC samo, da lahko bolje živijo. To so žene dobro si-tuiranih mož in višjih uradnikov ki so dobile svoja mesta po protekciji, žene, ki se ne ozirajo na načela, niti na ijudsKO oeao. Toda ni prav zaradi teh izrodkov splošno nastopati proti zaposlitvi žen v poklicin, temveč treba je obsoditi sistem delodajalca, ki vedno protežira višje sloje na škodo nižjih.
Porodna kontrola. Mehikanska država Veracruz razpravlja o načrtu zdravnika Mendoze o kontroli porodov. Po tem načrtu morajo starši, ki hočejo imeti otroke, dokazati, da so v zdravstvenem pogledu sposobni, da imajo otroke, a tudi. da imajo dovolj materialnih sredistev, da jih preživljajo in vzgajajo.
Vsak« poseda 5(1 par; za daianie na^ln-va al: za šifro na 8 Din, (11
Ženski akt-model
išče akad. slikar ta dopoldanske ure. Pred sravi tt s* je med V»12. in uro na na^o-T. ki ga pov* oglasni oddelek »Jutra«.
5-512-1
Pek. vajenca
o-ejKvk vajenega — z oskrbo v hiši prejme 'a ko j Ivan Krmec, parna pekarna. D. M. y Polja.
5r042-44
Mehanik
dobro isučeJi, s šoferaiim k-piitoon ter des^tle-t.no praks-o
in šofer
i desetletno prak«»o, oba rmo-žma po 10.000 Din kavcij«, diobnra ta ko j s-taln-o službo. Naslov pove og^ia«. odid«leik »Jutra«. 52531-1
Službe išče
Vsaka tww<ia 90 par. ta dajanje naslova aH za šifro pa 3 Din. (2)
Mesto hišnice
ali postrežnice
ič&em pro-ti breiplačne-m ata.nova.njiu. Naslov po-ve offlaeai oddelek »Jutra«.
52561-2
Kontorist
perfektejj v nemškem, slovenskem im de.loima srbohrvaškem jeziku, dober strojepisec, ve&č nemške in slovenske stenografija. službo. Ponudbe na ogl«6. oddelek »JiK.ra< pod Šifro »I« ur jen 200«. 325-tl 2
[I
I Kdior j&fet mesto pot aika. pLaia ta reako bneedo 50 par: sa da janj« naslov« «Ji ta Šifro 3 Dm. — Kdor sprejema potnike, pla ta besedo po 1 Din; ia dajanje naslova ali u Šifro pa 6 Din. (S)
Okrajne zastopnike
z nekaj kapitala, iščemo ia razpe&avanje novih predmetov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari bom pod značko »(rotov taskt.iek 2232«. 52535-5
Zaslužek
Kdor ISte zaslužka, plata za vsako besado 50 par: ta naskrv al' Šifro 3 Din. — Kdor a a d i ta*hiiftk. pa t* vsako besed« 1 Din. u dajanje naslova ali ta Šifre pa 5 Din. (S)
Vsako prepisovanje na stroj
prevramcm oa dom. Na slov je pustiti v oglasnem vddeiko »Jutra«. 52233 3
Prodam
0«ila*i o«, inalaja po 1 Din heseda; za da janj* naslova ali ta šifre 5 Din. — Ogla« socialoeira tuaiaja vaa ka beseda 50 par: u da janj-? naslova ali ta 4ifn> pa S Din. (6)
Za Silvestrov večer
in siavnoetne prilike no roSite doma&i šampanjec
»Panonski biser«
katerega kva iteta ne ta ostaja za francoskim — St"k'ie>nica stane <im« 32 Din v delikatesni trgovini
M. Ravtar, Ljubljana
82264
Vsaka omuHla 1 Din. ta dajanj oiMova ali
aa Si ti« pa 5 Din. (10>
Poltovorni »Ford«
v dobrem stanju ?,amen,:am za Berkel vapo. manufak turo ali radio. — S k e t. P>uj i.	52537 10
lokati
Vsaka Oeaed« 1 Din. j daj&nje naslova ali ( za šifro pa 5 Din. (19 '
Lokal
kr»3«n. ta w*arno — tn
več garaž
prott trio 'iirodni najem rnmi odda mest-na zastav Ijalnica. Poljanska e 15.
58101 19
Kavarna
restavracija, ouiet v zelo prometnem centru Zagreba, z lepimi prometnimi lokali, velikim praznim stanovanjem v I. nadstropju radi od-iioda v inozemstvo naprodaj. Potrebno v gotovini 80.000 Din. Ostalo v sigurni knjižici. — Fonudbe na oglasni oddelek »Jutraa pod »br 116.246-g«.	52509-1P
Vsaka 0ese<l<» | pit. za lajanj«« naslova al: za šifre pa 5 f*n (161
Hranilno knjižico
Celjske posojilnice do D'n 75.000 in Posojilnice Ma ribo-ru. Na.rodnd dom do SO.flOO Din prevzamem. P-o »udbe na og asna oddelek »Jut.ra« v Ljubljani pod šifro »Denar«. 52if40-l6
j Vsaka Peaoda 1 Din j i za dajanj« uaslova aH j za šifro pa 5 Din. (33) |
Čebul
po Dim 1.60 ra7.po£ilj« v vsaki množini šket. Ptuj 2.	50536-33
Siriji:
Vsaka t>»s»*la i Din. za dajajije naslova ali za Šifro rw * Dim (29'i
Filterno stiskalnico za olje
(Olfilterpresi-e) rabljeno a dobro ohranjeno ku.pi Jos. R e i c h. kemična tovarna. Tezno pri Mariboru.
52533-29
Živali
Vsaka Deseda 1 Din. za dajanj« oasJova ali za šifro pa 5 Din. (27
Mlade pse
gladicodlake F«xterrier.'e im Sea!yham Terriorje, bele s črnimi lis-ami. prodam po 200 im 3O0 Dim. Vprašanja na naslov: Marijo grofica Tburn. Ravoe, p. G-ii-^anj.
53550-43
Vsaka tmseda 1 Din; za dajanje naeiorva ali za šifro pa a Din. (SO)
Radi preselitve
prodam svojo hišo z vr-in garažo. — I®i. A. S:t'bi. Rožna do'ina. cesta X št. 6. — Zirlasiti se je mod 11. in lž. ter 2. im 3. uro.	52431-20
Gostilno, mlin in nekaj posestva
na prometnem kraju ob glavni ce>?ti Močnik takoj prodam po te!o o godni peni. — Pojasnila daje Jože Pibernik. VeJenj«. 52460-20
Hišo z gostjo
prir.-.emo tudi za trgovino
prodam pri Ptu-oi. Nssiov v oglasnem oodt-iku Jutra 52532-20
j Vsaka r«stda 50 i»ar.	j
J za dajanj« naslova ali	| 5 7-a šifro g Dia. (23) l
I!__t
Lepo mesečno sobo
|K*p<" norna t>epanra«i> — » prostim vbodom \t sv»p
nji«, čisto m soiočno t eno aiii dvema posteljama, v vili trk Vivoiija t-ak^j oddam stalnim Poijšim '.Meba.m. Dijafe: izključeni. Vprašati v K&afijevi a! it*' št. 13/11.	52150-2E
Sobo
s poseb. vhodom im elektriko oddam s 1. januarjem Pred Škofijo 20/111.
52410-23
Sobo
lepo opremljeno, tračno io solnčmo. s posebnim vbodom oddam solidnemu go spod«. Cesta aa Rožnik 47 524*66-23
1 ali 2 opremljeni sobi
oddam pri operi. Telefon io kopalnica. Naslov pove og!as:ii oddeict »Jutra«.
52&19-23
nit
Vsaka bwseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta šifro 8 Din. (23-a)
Prazno sobo
veliko, ali d>ve mali »oiri iščem za 15. januar v centru. Ponudbe na ogasni odd. »Jutra« pod značko »Posebna vbod«.
63383-23a
Stanovanje
Vsaka beeeda 1 Din: za dajamje nasiova ali sa šifro pa fi Dva. (31)
Stanovanje
suibo, sobe. kuhinje in p*i-tiikJin oddam manj® d;u
žšmd a!i nr^voporof-encema
v Zgornji Siš&i. Vodnikova 1&4.	5254o-21
Opremljeno
stanovanje
ero- alt dvosobno pocerai oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52546-21
I Vsaka Oe-serd« 1 Din: j za dajanj« naslova aič j m šifro ;<a 5 I>tn. (871
Za ma! denar kupiš barve, flrnež i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ
Stari trs štev. 11.
Oglefte si!
zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din.
FRANC BERMK
družba z o. z., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola 15250
asBBBMBl
Delo
dota dane« v »ob tetžkšh i&mh ie najlažje vtwk. 6« «6 doma oprem! do«M«) ptesiinioo. Damo	vsa
komur delo s te«n. la mu odkupaj« mo rad^i a-ne ple '-eaine, dobavlja mo prejo in izpia -!m>etno mezdo ut pf etenje, kar do kazuje min«« za hvalnih pisem. C« bočeite delati ln zaslHišti. obrnit« se zaupto u gra iaoprospekte aa trnrdko: Domača pletarska iodustri « Josip K»U"i Man bor. Trubar jeva 2 odd. 6.
STO
Prijateljem gorskih letovišč!
Naprodaj krasna stavbni jtarce'a na Jezerskem pri Kranjm. Interesenti naj pošljejo oas'ove na oglasmn oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna«.	52638-20
Umetni mlin, žaga, več hiš
im 10 oralov zemlj«. t bližini večjega m>sta poceni naprodaj Podjetje je brez konkurence. Sprejmejo se tudi kmjiiiice denarnih zavodov. — ponudbe na po druimioo »Jutra« v Mariboru pod »Dober promet«.
52534-20
Lepo vilo
v n«jb'iž'ii -.kolic4 Ljub ljane prodam ali zamenjam za vilo v Mariboru — Ponudbe na Oig! asm; oddeiek »Jutra« pod šifro »Pnere dovalci Izid ju čemi«.
32544 20
Lesni trgovci!
Xag« na vodni pogom je ugodno nap-odaj na Jezer skem pti Kr.anju. kjer je središče mecesmovih 'm »mrekovi-h gozdov Inte-e sem ti naj poK;»}» naslove na oglasni oddelek Jutra r>od značka »?,aga«.
52539-20
Vse, k&r
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku.
Brivci, pozor!
DamsKO Iriziranje, trajno, vodno onclulacljo, barvanje las ln manikl-ranje poučujemo. Zahtevajte pojasnila. Salon Rožič, Ljubljana VII.	52515-30
Pozor, gostilničarji, restavraf srp!
Bermet vino črnino tz Fruške gore nudi B. Marin kov, Sremski Karlovci, FruSka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino ie edinstveno na svetu Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermet vina Važa gostilna ne oo napredovala — žaiitevajte ponudbe od B Marinkova, Sremski Karlovci Fruška gora	302
t
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Avgusta Dcbaik
roj. ^rko,
vdova po imdučiteijn
Pogreti nepozabne se vrši dne il. t. m ob pol 16. izpred mrtvaške veže spi./Sne bolnice.
Ljubljana, 25. XII. 1932. Žalujoči rodbini DOBNIR-ARK<
NIČ VEČ UMAZALE F0S0BE
odkar lahko kuhate pri popolnoma zaprtem štedilniku. Prijatelj gospodinje patentirani štedilni obroč, ki se ga lahko namesti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 170.— do Din 250.—, poveča toploto za 75%. prištedi na kurivu do 60% in pospeši kuhanje za 30%
Samozastopstvo JELODV0R, Lfu&lfasta,
SV. PETRA CESTA 2
urejuje Davorin Kavljen. Izdaja sa Konzorcij >Jutra« Adoll Kibmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisfcarnacja Franc Jezeršek. Za inseraim del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi v Ljuoijam.