lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Videm • Ginekolog v gasilskem domu
O Stran 2
Po mestni občini
Ptuj • Na mestnem svetu več cincarjev kot junakov
O Stran 3
Po naših občinah Dornava • Zakaj ponovni razpis za direktorja zavoda Z> Stran 24
Ptuj, petek, 30. septembra 2011
letnik LXIV • št. 76 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Šport Nogomet •
Reprezentanca U-19 v drugem krogu kvalifikacij
O Stran 11
Tajski boks •
Toplak podprvak
sveta
O Stran 11
Spodnje Podravje • V pričakovanju novega vinskega letnika
Letos že tri mestne trgatve
Leto 2011 naj bi dalo kakovosten vinski letnik, ki se zgodi izjemoma, nam zatrjujejo vsi, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo grozdja.
Med zadnjimi so grozdje na Ptujskem potrgali v mestnem in proštijskem vinogradu. Leto 2011 pa je v mestu prineslo še tretjo, nenapovedano trgatev - trgatev brajd na Muzejskem trgu ob stavbi nekdanje uprave KK Ptuj. Iz nabranega grozdja so stisnili 200 litrov mošta, s katerimi bodo napolnili „praznične" steklenice, da bodo lahko nazdravili Evropski prestolnici kulture 2012, v kateri sodeluje kot partner tudi Ptuj, je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, ker kot se je pošalil, v vseh letih trgatve modre kavčine in renskega rizlinga v Mestnem vinogradu niso uspeli pokusiti teh dveh žlahtnih vin. Glede na to, da je letos skupaj iz teh dveh sort nateklo okrog 630 litrov mošta, prazničnega vina za napitnico novi ptujski blagovni znamki, EPK.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Oktober - mesec varstva pred požari
Gasilci o požarni varnosti doma
Čeprav je število klasičnih požarov zadnja leta v upadanju, v porastu pa naravne in druge nesreče, v katerih je potrebno posredovanje gasilcev, so letošnje aktivnosti ob mesecu varstva pred požari posvetili požarni varnosti našega doma.
Kot je pojasnil predsednik GZS Matjaž Klarič, je vodilna tema letošnjega meseca požarne varnosti namenjena požarni varnosti doma, saj so med najpogostejšimi še vedno razni kuhinjski in drugi požari v domačem okolju. Zato bodo gasilska društva pripravila različne požarnopreventivne akcije in druge aktivnosti, pri čemer bodo dali poudarek varstvu pred požari na domu. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo že pripravila plakat ter priložnostno zgibanko.
Med najpomembnejše cilje letošnjega meseca požarne varnosti so si zastavili usmerjanje širšega kroga prebivalcev na spletno stran Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer je zbranih veliko požarnopreven-
Foto: M. Ozmec
V požarnopreventivno osveščanje in učinkovito ukrepanje ob začetnih požarih bodo tudi letos vključili osnovno- in srednješolsko mladino.
tivnih vsebin, ki služijo za opozarjanje na požarne nevarnosti in hkrati predlagajo osnovne rešitve za zmanjševanje nevarnosti. Poleg tega so vsem gasilskim zvezam in enotam predlagali, naj organizirajo dneve odprtih vrat in informativne dneve, ki bodo ustrezno tematsko usmerjeni na požarno preventivo doma in v širšem domačem okolju. Kot dopolnitev aktivnosti predlagajo, da v povezavi s trgovskimi organizacijami, ki prodajajo gasilni-ke, omogočijo krajanom prikaze gašenja z njimi, pri čemer velja opozoriti na nevarnost kuhinjskih požarov in poudariti pomen preventivnih ukrepov v povezavi z dimovodnimi napravami. Njihova uporaba bo namreč kmalu postala aktualna, saj je pred nami pričetek nove kurilne sezone.
Te dni bodo o aktivnostih v
mesecu varstva pred požari ter o drugih novostih in aktualnih razmerah na področju zaščite in reševanja govorili tudi na tradicionalnih, letos že četrtih Dnevih zaščite in reševanja v Kopru, ki so se pričeli v četrtek, 29. septembra, in bodo potekali do sobote, 1. oktobra. Osrednja tema je tokrat namenjena zaščiti morja, čemur bo posvečena tudi državna praktična vaja Morje 2011, s katero bodo v petek, 30. septembra, preverjali pripravljenost enot in sil za zaščito in reševanje za posredovanje ob nesreči na morju.
V preventivne aktivnosti meseca varstva pred požari se bodo vključili tudi v prostovoljni gasilski enoti Ptuj, je pojasnil poveljnik Martin Ver-bančič.
M. Ozmec
Videm • S prve izredne seje
Ginekolog v gasilskem domu
Razlog za sklic prve izredne seje videmskega občinskega sveta sicer ni bilo vprašanje ginekologije na domačem vrtu, ampak organizacija letošnjega martinovanja, ki je tik pred vrati. A tudi samo martinovanje verjetno ne bi zahtevalo izredne seje, če se ne bi vanj vključila sosednja, hrvaška občina Bednja.
Kot sta svetnikom namreč pojasnila župan Friderik Bra-čič in podžupan Marjan Selin-šek, je občina Bednja na enem od razpisov za meddržavno sodelovanje in druženje pridobila okoli 9000 evrov, ki jih pač mora potrošiti na tovrstnem dogodku. In se je vodstvo Vidma spomnilo, da bi lahko bil primeren skupen dogodek, od katerega bi imeli korist oboji, prav praznik v čast vinskemu zavetniku, Be-dnjani pa so se s tem strinjali. V končni fazi, po skoraj eno-urni debati, so se s tem strinjali tudi videmski svetniki in svetnice.
Hrvaško-slovenski sv. Martin bo hudo strokoven
Skupno slovensko-hrvaško
Uvodnik
martinovanje bo potekalo dva dni, 11. in 12. novembra, pa ne le ob večerih, ampak od zgodnjega dopoldneva naprej, saj morajo hrvaški gostje zato, da bodo upravičili dodeljenih 9000 evrov, v okviru dogodka izvesti tudi tematske delavnice. Te bodo nekje v Vidmu in so seveda hudo strokovno naslovljene (recimo: Skupni projekti razvoja podeželja in prostorskega planiranja na obmejnem področju Videm-Bednja, Predstavitev LAG SZ in LAS Haloze, Predstavitev primerov dobrih projektov, vezanih na regionalni razvoj iz EU v Sloveniji itn.), občina Bednja pa je zavezana tudi k dokazano dobremu obisku teh delavnic. Z vstopom v ta projekt skupnega martinovanja pa se je k temu zavezala tudi občina
65 morečih dni
Toliko jih bomo namreč morali preživeti, preden dobimo nov parlament. Kar seveda ne pomeni, da tudi nadaljevanje ne bo moreče, ampak kaj tako priskutnega, kot je predvolilni čas, je res obdobje, ki bi ga človek najraje preživel v stilu poštenega kočevskega medveda: zaspal bi in se zbudil 5. decembra. No, mogoče že 4., da bi šel na volitve.
Prihaja čas, ko nas bodo nasmejani obrazi z vseh strani prepričali, kaj je za nas najboljši izbor. In nam dopovedovali, da bog ne daj voliti tiste na drugi strani. Sedanja oblast si ne zasluži nadaljevanja uničujočega dela, trenutna neoblast pa seje najbrž tudi že izčrpala z metanjem polen pod noge vladi in izmišljanjem sto in enega razloga za kak nov referendum, s katerim bi dokazali, da je povsem krivično, ker niso oni na oblasti. Kandidati za tapecirane ljubljanske stolčke in kakšno poceni naje-mniško stanovanjce v Ljubljani nas bodo prepričevali, da so oni pravi izbor za nas, navadne nesposobneže. Kaj izbor - oni so jagodni izbor, uživa se jih po kapljicah. Če so že sedaj greli poslanske sedeže, seveda lahko pričakujete seznam zaslug, ki so si jih izborili v svojem neverjetno plodnem mandatu. Sedaj samo počakajmo, kdo si bo prilastil zasluge za tako lepe, sončne jesenske dneve. Ker da seje to zgodilo samo po sebi - lepo vas prosim. Je gotovo imela vmes prste vladna stran. Ali pa opozicijska. Obe skupaj ne - potem bi bila toča... Časopisi bodo polni lepo-rečenja, čvekanja, neumnosti, ki jih bomo 5. decembra v hipu pozabili - kot da bi nas resetirali. Kandidati bodo listali časopise z ravnilom v rokah, da bi videli, kdo ima daljšega, kdo večjo sliko, na kateri strani se smeje ta in oni kandidat. Pa s štoparico ob radiu, ker ni vseeno, ali ti urednica dovoli kvasiti neumnosti 10 ali 10,5 sekunde.
Da, vse to bomo morali preživeti, da nam bodo potem že dvajset let znane ene in iste peršone izjavljale: "Mi smo zmagovalci letošnjih volitev." Pa še res bo, kajti poraženci smo od nekdaj znani: mi, navadni državljani, ki si dovolimo, da nas nategne vsak, ki ima vsaj pet minut časa in malenkost želje po oblasti.
Jože Šmigoc
Ce se bodo uradni postopki za dodelitev koncesije izvedli uspešno, bodo Videmčani in okoličani dobili svojega ginekologa - z ordinacijo v gasilskem domu ...
Videm, in kot je malo natančneje pojasnil župan, to pomeni, da se mora teh delavnic in ostalih spremljajočih dogodkov dnevno udeležiti najmanj 60 Videmčanov.
No, če bi šlo samo za veselo degustiranje vin in muziko, to ne bi bil noben problem. Da bi pa kdo na martinov petek vzel dopust in se udeležil dolgočasnih delavnic, pa je že manj verjetno. Prav zato se je med svetniki razvila precej tragikomična in dolga debata, na kakšen način zagotoviti prisotnost (svojih) ljudi. Padali so celo predlogi, da bi se člani društev nekako po sistemu „prostovoljno-obvezno" morali udeležiti strokovnega dela martinovanja, češ saj dobivajo dotacije za delovanje in so dolžni narediti tudi kaj za to. Enotnega mnenja, kako pritegniti občane na strokovna predavanja, pa ni bilo; a so se na koncu nekako, vsaj delno in pred javnostjo uspeli dogovoriti, da bo vsak apeliral v svojem okolju, potem pa bo, kar pač bo. Sicer je svetnike zanimalo še, koliko bo občino to stalo, župan pa je povedal, da večino denarja prispeva Bednja z omenjenimi 9000 evri, občina pa ima na voljo na proračunski postavki 5000 evrov, ki jih bo potrošila za najem šotora, plačilo muzikantov, degustacije vin domačih vinarjev itd. In da ne bo napačnega razumevanja: letošnje martinovanje v Vidmu bo sicer prav takšno
kot prejšnja leta in na vseh že uveljavljenih lokacijah. Med njimi je od lani tudi videmska klet, kjer se bodo letos družili Bednjani in Videmčani, zato je župan predlagal, da naj se v program martinovanja napiše, da bo osrednje martino-vanje letos v tej kleti, navede pa se tudi datume in ure vseh ostalih točk, tako kot lani. A je Braneta Orlača kar privzdignilo na stolu, da to ne bo šlo, ker so začetniki martinovanja Leskovčani in bo tudi letos tam (16.) osrednje martino-vanje, tole v Vidmu pa naj se imenuje, kakor hoče, le osrednje ne more biti. In tako so točko dnevnega reda zaključili s sklepom, da potrjujejo organizacijo martinovanja s Hrvati vred, ime glavnega meddržavnega martinovanj-skega dogodka pa je ostalo odprto ...
Ginekolog z veseljem med gasilci
Potem se je svetnikom predstavil ginekolog Saša Djukanovič in povedal, da že nekaj časa resno razmišlja o tem, da bi odprl ginekološki dispanzer v občini Videm. Za začetek bi morda delal polovični delovni čas od ponedeljka do petka ali pa polni delovni čas trikrat tedensko, kasneje pa bi videl, kako in kaj. Kot je še povedal, bi za začetek še vedno ostal v jav-
ni zdravstveni mreži, njegov dispanzer v Vidmu pa bi bil odprt tako za Videmčane kot za okoliške občine. Svetniki so bili takoj za dodelitev koncesije na področju ginekologije in porodništva, župan Bračič pa jih je nato seznanil, da si Djukanovič želi urediti dispanzer nekje čim bolj v središču občine. In ker v večnamenski stavbi, kjer že domujejo splošna zdravstvena in zobozdravstvena ordinacija, lekarna in še kaj, ni več nobenega prostora, se je o morebitni ureditvi dispanzerja dogovarjal z upravnim odborom PGD Videm, ki ima tik ob občinski stavbi precej velik gasilski dom z (med drugim) dvema dvoranama. Upravni odbor PGD Videm je do izredne seje že obvestil občino, da daje v uporabo in najem za potrebe ginekološke ambulante pritlično, manjšo dvorano, ki je praktično ves čas neizrabljena. In Djukanovič se je strinjal, da bi v omenjeni dvorani z nekaj predelave lahko uredil vse potrebne prostore; menil je tudi, da to ne bodo preveliki stroški. Svetnike je sicer zanimalo, kdo bo plačal preureditev dvorane v ambulanto, toda konkretnega odgovora ni bilo; načeloma naj bi bil to strošek bodočega videmske-ga ginekologa, možno pa je tudi, da bo to plačala občina, odvisno od dogovora med obema strankama.
Torej če bo vse po sreči,
bodo Videmčani prva občina z ginekologom v gasilskem domu ...
Lahko bi še dijaške in študentske domove ...
V drugem delu seje so se zbrani seznanili še z enim osnutkom projekta o možnostih turističnega razvoja in se celo strinjali, da imajo papirnatih ponudb zaenkrat kar dovolj ter da ne bodo plačevali še enega pisnega umotvora, ki v praksi ne daje nobenih rezultatov, pač pa bodo počakali na že plačan projekt Bistre o skupni regionalni turistični destinaciji, potem pa bodo videli, komu in če sploh bodo še zaupali tovrstne dejavnosti.
Zaključek seje je zaznamovala kritika na račun subvencioniranih vozovnic za dijake in študente. Občina Videm je namreč ena zadnjih, ki je šele zdaj sprejela ponudbo Veolie, po kateri bo občinski proračun doplačal razliko v ceni vozovnice, da bo ta cenejša za mlade učenjake. Če pa bo zato prodanih še več kot 50 vozovnic, se bo občina iz subvencioniranja lahko umaknila. Pri tem je bila najbolj glasna Dušica Avguštin, ki je povedala, da vse to ne bo imelo učinka, saj je v občini veliko „sivih lis", to je krajev, ki avtobusnih linij sploh nimajo, in da je prav KS Dolena od letos ostala popolnoma brez vsake avtobusne povezave: „Zakaj bi potem mladi kupovali karte, če nimajo avtobusa?!" Župan se je sicer strinjal s povedanim in pojasnil, da tečejo razgovori tudi o tem, a bo težko uvesti linije v kraje, kjer sta morda en ali dva vozača ... S kar krepko pripombo pa je prišla na dan še Andela Kozel: „Če bo občina doplačevala vozovnice, bi lahko tudi domove za dijake in študente, ali ne? To bi se mi zdelo pravično ... "
Župana Bračiča je kar zabolela glava in je vse debate, ki bi se lahko še razvile v to smer, na hitro zaključil ter se posvetil vprašanjem in pobudam svetnikov, ki so se seveda spet zavrteli okoli neizpolnjenih investicijskih želja ...
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Ptuj • Deseta seja mestnega sveta
Več cincarjev kot junakov
Ptujski mestni svetniki so se 26. septembra sestali na 10. redni seji, na kateri so razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda. Po pričakovanjih so največ govorili o predlogu odloka o sofinanciranju Evropskega košarkarskega prvenstva 2013, predlogu odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za urejanje območja v Novi vasi pri Ptuju in o predlogu sklepov za 17. redno sejo skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, ki bo 5. oktobra.
Osnutek odloka o sofinanciranju EPK 2013 so mestni svetniki potrdili na 3. izredni seji mestnega sveta, ki je bila 29. avgusta. 13. septembra pa je MO Ptuj prejela sklep o začetku postopka neposredne potrditve operacij, ki ji zagotavlja pridobitev 2,5 milijona evrov za izgradnjo športne dvorane. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo dvorane naj bi bilo pridobljeno do konca januarja 2012, gradnja naj bi se pričela marca 2012, organizacijski odbor pa bo MO Ptuj ustanovila do 1. 10. 2011, tako je predvideno tudi s pogodbo. Košarkarska zveza Slovenije je Ptuju dodelila organizacijo ene skupine prvega dela EPK 2013.
V razpravi odbora za finance mestnega sveta je bilo povedano, da nanj nima pripomb, predlagatelju odloka pa so predlagali, da do seje mestnega sveta pojasni, kako bo urejeno vračilo kotizacije, ki znaša 50 tisoč evrov, če se bo odstopilo od pogodbe, prav tako pa tudi glede sofinancerskega deleža za Košarkarsko zvezo Slovenije, ki znaša 550 tisoč evrov in naj bi ga MO Ptuj poravnala v treh obrokih: prvi, v višini 150 tisoč evrov, zapade v plačilo najkasneje 15. marca 2012, drugi, v višini 200 tisoč evrov, najkasneje 15. marca 2013 in tretji, v višini 200 tisoč evrov, najkasneje v marcu 2014. Ob tem je odbor za finance tudi predlagal, da se preveri zainteresiranost državnih organov za najem poslovnih prostorov, ki naj bi bili
zgrajeni v okviru nove dvorane, pospešijo naj se tudi aktivnosti v zvezi s pripravo projektne dokumentacije in tudi vsega drugega ter aktivnosti v zvezi z izvedbo investicije.
Odbor za gospodarstvo ter odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo sta ocenila, da je treba opraviti temeljitejšo razpravo o odloku. Razprave nista zaključila, preložila sta jo na zaprto sejo odborov, ki je bila 23. septembra. Iz njunih stališč tudi izhaja, da je treba pripraviti nov predinvesticijski projekt z novo vrednostjo celotnega objekta, ki je po starem iz leta 2008 16.843.000 evrov, ko je MO Ptuj v okviru zasebnega partnerstva že načrtovala izgradnjo večnamenske dvorane, za katero je tudi pridobila sklep o sofinanciranju države v višini 2,5 milijona evrov, a do podpisa pogodbe za ta delež nikoli ni prišlo, ker ga je država razveljavila z izgovorom, da so državni administratorji naredili napako; če je ne bi, bi zagotovo ta dvorana na Ptuju že stala, pri čemer naj bi izgradnja same dvorane po takratnih ocenah stala štiri milijone evrov. Prav tako pa po mnenju obeh odborov tudi za občinski delež sofinanciranja v višini 500 tisoč evrov še vedno ni zagotovila o zavarovanju teh sredstev, če MO Ptuj ne bi pravočasno izvedla gradnje košarkarske dvorane za izvedbo EPK 2013 na Ptuju.
Statutarno-pravna komisija MO Ptuj je podprla pre-
Foto: Črtomir Goznik
Bo Ptuj gostil organizacijo ene skupine prvega dela EPK 2013 ali si bodo mestni svetniki še premišljevali?
dlog delovnih teles, da naj se s pogodbo bolj določno zavaruje finančni prispevek občine, če iz objektivnih razlogov ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti v zvezi z izgradnjo športne dvorane, medtem ko na predlog odloka ni imela pripomb. V ob razložitvi predloga sklepa je predlagatelj tudi zapisal, da je finančna konstrukcija celotnega objekta 17 milijonov, od tega odpade na dvorano šest do sedem milijonov evrov, zgradili pa naj bi jo po principu javno-zasebnega partnerstva. Vložek MO Ptuj predstavljata zemljišče in 2,5 milijona evrov, pridobljenih na razpisu ministrstva za šolstvo in šport, zgradila pa naj bi prvo fazo dvorane, vse dostope, logistiko in parkirišča v kleti dvorane, vse ostalo pa zasebni partner. MO Ptuj
bi po kočani izgradnji postala lastnica dvorane.
Izračuni v tem trenutku kažejo, da za obratovanje dvorane MO Ptuj ne bi plačevala več kot 100 tisoč evrov; delovanje športne dvorane Ljudski vrt jo - za primerjavo -v tem trenutku stane 76 tisoč evrov letno. Stroški obratovanja se bodo pokrivali z oddajanjem dvorane v najem vrhunskim domačim in mednarodnim reprezentancam v košarki, rokometu in drugih športih do ene tretjine, v preostalem času pa jo bodo lahko uporabljali v prireditvene namene - za kurentovanje, razstavo Dobrote slovenskih kmetij, maturantske in druge plesne prireditve, domače športne ekipe in drugi uporabniki.
Je vprašanje sofinaciranja posledica dvoma o resnosti projekta?
Predlog odloka o sofinanciranju EPK 2013, za katerega so si že doslej mestne svetnice in svetniki vzeli veliko časa, jih še naprej deli pri vprašanjih o zavarovanju kotizacije, sofinancerskega deleža, če gradnja ne bo izvedena pravočasno oziroma če bo MO Ptuj odstopila o izvedbe EPK 2013, glede vsebine, ali samo dvorana ali objekt s športnimi in poslovnimi vsebinami, za katerega je bil predinvesticijski
projekt sprejet že leta 2008, zato so dobili v pogled tudi dokumente oziroma listine, koliko prostora bi potrebovali v naslednjih letih nekateri državni organi - davčni urad in UE. Tudi iz tega razloga je bil takratnemu projektu dodan poslovni del, čemur pa so se nekateri svetniki čudili, češ kako to, da imajo v gradivu nekatere dokumente, stare pet let. Zaradi dodatnega siromašenja mestnega jedra sedaj takšni »selitvi« nasprotujejo. Ponedeljkova razprava je tudi jasno pokazala, da se mestni svetniki bojijo velikega projekta v okviru javno-za-sebnega partnerstva, zaradi katerega so se že opekli v Novem mestu.
Za nekatere svetnike pa bi bil projekt sprejemljiv, če bi ga selili na novo lokacijo, blizu term, na območje Rance in še kam, čeprav so nekateri med njimi leta 2008 že glasovali za lokacijo na pomožnem igrišču Mestnega stadiona. Zdaj se pojavljajo pomisleki, češ da bi gradnja odvzela prepotrebne športne površine, ki jih bo treba uporabnikom tega območja nekje nadoknaditi.
Četudi je ptujski župan Štefan Čelan na seji večkrat zagotovil, da se o ničemer ne bo odločalo brez mestnega sveta kot najvišjega organa odločanja v MO Ptuj, da bo vsebina projekta predstavljena v predinvesticijskem in investicijskem projektu, pa bo pred dokončno odločitvijo o projektu športne dvorane za EPK potrebnih
še več izrednih in tudi rednih sej. V nobenem primeru pa si MO Ptuj investicije ne bo naložila, če sredstev v višini 2,5 milijona evrov ne bo, čeprav jih po zagotovilih poslanca DZ Dejana Levani-ča ni, ker podpis pogodbe, ki zagotavlja priliv, sodi med tekoče posle vlade.
Čeprav je v zraku visel tudi predlog, da se že tokrat odločijo o tem, da se odstopi od projekta, pogumneža, ki bi to predlagal, ni bilo; raje so se odločili za podaljšanje razprave oziroma prestavitve odločitve, ker pač vsega še ne poznajo. Iz evropskih sredstev je za športno infrastrukturo na voljo okrog sedem milijonov evrov, ki jih bo treba porabiti do konca leta. Sprejem odloka o sofinanciranju EPK 2013 naj bi bil jasen signal, da je MO Ptuj pripravljena izpeljati ta projekt v enem delu, odlaganje odločitve, za katero so se v ponedeljek odločili mestni svetniki, pa nedvomno kaže na to, da so imeli nekateri svetniki v dosedanjih razpravah o tem projektu fige v žepu.
Na koncu več kot dveurne razprave na seji mestnega sveta in po tem, ko so o tem istem odloku so več ur razpravljali tudi na zaprti seji odborov mestnega sveta, ki je bila 23. septembra in ni prinesla želene potrditve, je ptujski župan Štefan Če-lan povedal: „Zagotovo več ljudi več ve. Zato so vse razprave in razmišljanja vedno dobrodošla. Dejstvo, da so si svetnice in svetniki nekoliko podaljšali odločitev za potrditev odloka, ne vpliva na vse dosedanje odločitve, ki so jih že sprejeli na predhodnih sejah. V občinski upravi imamo pripravljene tri idejne rešitve za izgradnjo športne dvorane. Med njimi je tudi takšna, ki predvideva javno-zasebno partnerstvo. V tem primeru bi ob športni dvorani zgradili tudi kompleks, ki bi ga zasebni partner uporabljal za oddajo v najem ali prodajo. Obstaja pa tudi rešitev brez zasebnega partnerstva, ki pomeni, da bo zgrajena samo športna dvorana. Dvorane pa ne bo možno zgraditi, če občina ne pridobi obljubljenih sredstev od države in ne od zasebnih partnerjev."
Ptuj • Prihodnost PP po zavrnitvi dokapitalizacije
Glaser: „Zadružniki Perutninarske zadruge so nam vzeli 118 milijonov"
O spodletelem poskusu dokapitalizacije Perutnine Ptuj (PP) je bilo od avgustovske skupščine delničarjev že veliko povedanega in zapisanega. Predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser, ki pravi, da je pred skupščino imel potrebno soglasje vseh pomembnih akterjev, ne skriva razočaranja in dodaja, da posledice takšne odločitve sicer ne bodo katastrofalne za družbo, brez dvoma pa se bodo odražale v manjšem obsegu in počasnejši rasti PP.
„Trenutno sicer ne vidim razlogov, da bi morali sistematično zmanjševati število zaposlenih. Že vsa leta po osamosvojitvi smo dokazovali, da je PP stabilen zaposlovalec; povečevalo se je tako število zaposlenih kot zadružnikov. Pas pa seveda že zategujemo. Sistematično varčujemo na vsakem koraku in zagotovo bomo kje še našli kaj rezerv, ki jih bo treba poslovno optimi-rati. V situaciji, ko je pred vrati novi val krize, ko se je pravkar znižala bonitetna ocena Slovenije pri agenciji Moody's in ko se predstavnik zadruge ni strinjal z dokapitalizacijo PP, pa ni mogoče dajati garancij, da ne bomo v prihodnje prisiljeni zmanjševati števila zaposlenih in kooperantov.
Razsežnosti drugega vala krize še ni mogoče predvideti. Od njegovih pljuskov v Slovenijo in na trge, kjer je PP že uveljavljena, bodo odvisne tovrstne odločitve. Zagotovo pa bodo drugačne kot v primeru, ko bi z dokapitalizacij-skim kapitalom lahko naredili ekspanzijo na evropske trge, ki jih vidimo kot svojo veliko priložnost."
Konkretno se bo po besedah Glaserja družba v prihodnje umaknila z nekaterih tujih tržišč, zmanjšala pa se bo tudi intenzivnost utrjevanja tehnoloških obratov v vseh državah, kjer že imajo vzpostavljeno reprodukcijsko verigo: „Opustili smo katero od predvidenih akvizicij, opustili bomo tudi predvidene naložbe v marke-tinško pozicioniranje na posameznih trgih. Komaj smo se dobro pozicionirali v Avstriji, že smo dali več komparativnih prednosti konkurenci ... Nadaljnji razvoj bo mogoč le z lastnimi sredstvi, to pa pomeni manjšo prisotnost v Evropi, manj nakupov nove opreme in tehnologije, manj razvoja živil, po katerih povprašujejo potrošniki v najrazvitejših državah. Pa manj zaposlovanja in manj priložnosti za širitev piščan-čjereje. Skratka, 118 milijonov evrov so nam dobesedno vzeli zadružniki Perutninarske zadruge Ptuj (PZP), ker se je njihov delegat na skupščini družbe odločil, da bo glasoval proti dokapitalizaciji. Predstavljajte si še sami, kakšen kapital je to in kakšen razvoj bi Perutnina lahko dosegla in zagotovila prihodnost tudi bodočim generacijam."
Kakšna naj bi bila dejanska
dokapitalizacijska vsota za slabe tri milijone delnic, Glaser ni želel ugibati, menil pa je, da bi morala znašati nekje med najmanj 30 in do 50 milijoni evrov. Prav tako ni zanikal, da so tekli pogovori z resnimi potencialnimi interesenti, ki bi bili pripravljeni vložiti kapital v družbo, vendar, kot je še zatrdil, imen ne more razkriti: „V času urejanja formalnosti, katerih logični zaključek je bilo še odločanje na skupščini delničarjev, smo se ukvarjali izključno in samo s pripravo razvojne strategije, ki bi ji kapital, pridobljen z izdajo novih delnic, omogočil uresničevanje. Naš razvojni koncept smo videli v nadaljnjem utrjevanju poslovnega položaja PP na najbolj obetavnih trgih in nadaljnjo rast prihodkov. Organska rast in prevzemi podjetij so nas pripeljali do pozicije, da smo danes poleg Slovenije najpomembnejši oskrbovalec s perutninskim mesom v Srbiji in v BiH, drugi najpomembnejši pa na Hrvaškem. Lepo rastemo v Makedoniji in na številnih drugih trgih, prodajamo pa še v 22 držav. In za utrjevanje doseženih pozicij v izjemno zahtevnem konkurenčnem okolju potrebujemo dodatni kapital."
Predstavnik perutninarske zadruge najprej za, potem proti
Roman Glaser ob povedanem že kaže na prve izgubljene možnosti zaradi zavrnitve dokapitalizacije: „Samo poglejte absurd: v času, ko se sedaj pri nas odpirajo dileme posameznikov okrog doka-pitalizacije Perutnine Ptuj, je propadel Pilko, do včeraj
Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser: „Absurd je, da je predstavnik PZP, ki je najprej v nadzornem svetu glasoval za, nekaj dni kasneje na skupščini pa proti dokapitali-zaciji, glasoval pravzaprav proti interesom zadružnikov."
najpomembnejši perutninar v Makedoniji. Samo nekaj kapitalskih poslovnih potez bi morali narediti na tem trgu in se še bolj uveljaviti na izjemno potencialnem trgu. Vendar brez dokapitalizacije to preprosto v tem času ni možno. Vse to smo razložili našim deležnikom. Od zaposlenih do vseh drugih deležnikov. Da pa je absurd še večji, se je zgodila še vedno nerazložljiva in tudi za zadružnike škodljiva odločitev njihovega predstavnika v nadzornem svetu. Ta se je najprej strinjal z dokapitali-zacijo, ki je bila izglasovana soglasno. Nekaj dni kasneje pa si je premislil in rezultat je bila zavrnitev razvojne strategije. Pridružil se jim je sicer še KAD, vendar njen glasovalni delež ne bi usodno vplival na rezultat. Zadružni glas pa je in to je preprosto nerazumljivo.
Poli zastavljena za eno leto
PP je trenutno zadolžena za 88 milijonov evrov, manjši del dolgov je dolgoročni, večji pa kratkoročni. Med temi je tudi kredit, najet pri Gorenjski banki, za katerega je PP zastavila svojo blagovno znamko Poli. Po besedah Glaserja bo ta kredit izplačan v roku enega leta: „To je zanemarljiv, kratkoročni kredit. Perutnina sodeluje z več bankami. Denar potrebujemo za vsakdanje poslovanje na področju nabav potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala, razvoja in delovanja vseh poslovnih funkcij družbe. Izpostavljanje posameznega kreditnega primera pa je zgolj obračanje pozornosti od bistvenih in kapitalsko ter razvojno pomembnejših procesov, s katerimi bi se sedaj morali ukvarjati vsi, ki lahko v nacionalnem gospodarstvu še ustvarjamo novo in dodano vrednost!"
Glasovali so pravzaprav proti svojim interesom. Dejstvo pa je, da če zadružni predstavnik v nadzornem svetu ne bi spremenil svojega glasu, s katerim je z dvigom roke potrdil sklep o izdaji novih delnic, se sedaj sploh ne bi ukvarjali z neproduktivnimi temami, ampak bi sestavljali in utemeljevali Prospekt za izdajo novih delnic. V takšni situaciji se z vprašanjem, kdo naj bi bil kupec novo izdanih delnic Perutnine Ptuj, nismo posebej intenzivno ukvarjali. Seveda smo jih nekaj že identificirali v samem obdobju priprav na izdajo novih delnic, saj so se tovrstni interesi pojavljali že vsa leta nazaj. Ker smo pomemben regijski prehranski igralec, smo tudi bili prepričani, da bomo kapital našli, ali bolje rečeno, da bo kapital našel nas, Perutnino Ptuj. Postopek bi bil preprost; izdali bi nove delnice in jih na osnovi naložbenega programa oziroma razvojne strategije ponudili investitorjem. To je tudi običajna in zakonsko regulirana pot, kadar gre za do-kapitalizacije, ki ne presegajo 50 odstotkov kapitala družbe. Samo vrednost, oziroma ceno in druge podrobnosti pa se morata dokapitalizant in ciljna družba dogovoriti tako ali tako po tem, ko so ustvarjeni vsi pogoji za realni dogovor o tem. Bolj kot te podrobnosti pa želim poudariti, da bi Perutnina Ptuj 118 milijonov evrov dokapitalizacijskega kapitala
uporabila za nadaljnjo pot v Evropo. Brez tega pa ostajamo na začrtani poti in z večjo izpostavljenostjo tveganjem, ki prihajajo z drugim valom krize."
Bolje je biti lastnik 1 % veliko vrednega podjetja kot 10 % malo vrednega
Sprememba lastniške strukture PP po predvideni doka-pitalizaciji se Glaserju ne zdi niti malo sporna: „To, da bi se spremenili lastniški deleži v odstotkih, je za vsakega delničarja povsem drugotnega pomena. Saj je bolje, da je nekdo npr. lastnik enega odstotka nečesa, kar je vredno zelo veliko, kot pa desetih odstotkov nečesa, kar je vredno malo. Tudi cilj PMP ni v desetih odstotkih lastništva, ampak v oblikovanju Perutnine z razvojno konota-cijo, z osvajanjem novih trgov, z močno pozicijo v regiji in Perutnine, ki je tudi v evropskem merilu prepoznavno podjetje s sedežem na Ptuju. Torej, PMP si želi stabilni delež stabilne in perspektivne PP, kar je bistveno pomembnejše od samega odstotka."
Na vprašanje, zakaj je bila dokapitalizacija tako nujno potrebna, pa Roman Glaser odgovarja: „ Še pred tremi leti smo posamezne razvojne faze
lahko uresničevali z običajnim spremljanjem bank. V zadnjem času pa so se razmere na tem področju drastično spremenile. Banke praktično ne odobravajo virov za dolgoročno financiranje realnega sektorja. Poleg tega pa so krediti na slovenskem trgu tudi dražji, kot so v svetu. Z znižanjem bonitetne ocene Slovenije pa lahko samo pričakujemo, da se bodo še podražili. Zato smo pripravili predlog, ki ima bonuse za vse. Slabosti v predlogu, ki smo ga podali skupščini, praktično ni. Je pa izjemno slabo, da se sedaj že ves mesec vsa Slovenija ukvarja z vprašanji, ki PP ne zagotavljajo novih trgov, ne prinašajo večje prodaje, ne dajejo idej za nova živila in ne prinašajo večjega zaupanja pri potrošnikih. Preprosto povedano; s predlagano dokapita-lizacijo smo v Perutnini Ptuj želeli storiti podobno poslovno nadgradnjo, kot smo jo že leta 1997. Z dokapitalizacijo 12 milijonov takratnih nemških mark smo v naslednjih nekaj letih obseg prihodkov na letni ravni povečali s 50 na 200 milijonov evrov."
PP bo sicer, kot je še povedal Glaser, letošnje leto zaključila s približno 260 milijoni evrov, kot je bilo predvideno, glede morebitnega ponovnega poskusa dokapitalizacije pa je povedal: „V prihodnje bo gotovo to še težje, zlasti oz. tudi s strani dokapitalizacijskih partnerjev, pred katerimi se je zdaj pokazalo, kot da naši lastniki ne želijo več rasti družbe oziroma imajo kakšne druge interese. Seveda so se zaenkrat umaknili. Brez dvoma pa bomo naslednje leto spet razmišljali, v kakšni obliki ali na kakšen način bi lahko omogočili razvoj. Zaenkrat obstaja več scenarijev, eden je pač ta, da se bomo zdaj odpovedali načrtovani veliki rasti v EU in na Bližnjem vzhodu, žal pa v Sloveniji ne moremo doseči ničesar več, kot smo že. Drugi scenarij je, da bomo enkrat v prihodnje predlagali dodaten in drugačen način dokapitalizacije, kar je odvisno od recesije. In še kakšen variantni predlog se zna oblikovati, bomo videli. Letos pa se gotovo na tem področju ne bo zgodilo nič. Bojim se le, da bomo v prihodnje, ob še globlji krizi, ki se pričakuje, težko našli novega partnerja za dokapitalizacijo."
Foto: SM
Kicar • Nezadovoljstvo krajanov je veliko
Siti obljub in »gasilskih« akcij
Pred 23 leti je bilo v Kicarju, največjem naselju takratne krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, danes pa četrtne skupnosti Rogoznica, življenje zelo živahno in obetavno. Potem ko so krajani prišli do zdrave pitne vode, telefonskih številk, močnejšega električnega omrežja, so se lotili še modernizacije dobrega kilometra ceste skozi Kicar, ki pelje skozi „kicarske Alpe", kot se radi danes pošalijo o svoji cesti, ki pa je od takrat do danes ostala nespremenjena: ozka in nevarna.
Nerešeni pa so ostali tudi številni infrastrukturni problemi, opozarja takratni predsednik gradbenega odbora in vodja drugih in-frastrukturnih akcij v Kicar-ju Mirko Anžel. S svojimi številnimi akcijami v dobro krajanov so pokazali, da kjer je volja, je tudi pot. Mirko Anžel, ki se je pred kratkim upokojil, je znova pripravljen prevzeti vajeti v svoje roke, da se bodo nakopičeni infrastrukturni problemi Ki-carja pričeli reševati hitreje, kot so se v zadnjih letih, ko so deležni samo obljub. Tega so siti, kot tudi »gasilskih« akcij, ko se kaj pošteno zalomi.
Od letošnje osrednje slovesnosti ob 8. krajevnem prazniku ČS Rogoznica, ki je bila v Kicarju, so pričakovali veliko več, tudi to, da jim bodo končno povedali, kdaj bo dokončano športno igrišče v Kicarju, ki jim ga obljubljajo že več kot pet let. Na drugi strani pa se je zgradil športni park v Podvincih s tremi igrišči, tudi Podvinci sodijo pod ČS Rogoznica. Anžel se sprašuje, kako je to mogoče, da se da v enem naselju četrtne skupnosti vse urediti in zgraditi, v drugem, streljaj dalje, pa je to nemogoče, ker ni tega in onega papirja. Če bi bil razvoj zastavljen enakomerno in usklajeno, se takšne anomalije ne bi smele dogajati, poudarja.
Kicarjani se počutijo ogoljufani
Tudi na kanalizacijo čakajo vse predolgo, projekti so bili izdelani že pred desetimi
Foto: Črtomir Goznik
Mirko Anžel: „Cesta skozi Kicar je bila asfaltirana že pred 23 leti, od takrat do danes pa se na tem delu MO Ptuj za izboljšanje kakovosti življenja ni naredilo skoraj nič."
leti, kot tudi za pločnike. Ki-car je tudi brez razsvetljave, četudi je zelo gosto poseljen, zvečer si ne upajo od doma, ker je vožnja po ozki cesti zelo nevarna in lahko hitro spregledaš kakšnega pešca oziroma drugega udeleženca. Z vrha Kicarja je zvečer možno videti lepo osvetljen Destrnik, Dornavo, Juršince, Ptuj, le na Kicarju doslej še ni zasvetila nobena luč javne razsvetljave. Kicarjani se zaradi nakopičenih infrastruk-turnih problemov počutijo ogoljufane, kot da bi bili tretjerazredni državljani. Sprašujejo se, kam gre denar od prispevkov in položnic, ki jih plačujejo, tudi iz komunalnega prispevka, ki znaša povprečno za eno gradnjo deset tisoč evrov, Kicar se je v zadnjih letih močno poselil, se zbere veliko denarja, za katerega se sprašujejo, kam gre. V Kicar že ne.
Pred letošnjim praznikom ČS Rogoznica naj bi se pričela gradnja prečrpališča, a je bil to le praznični manever, saj so jo v resnici pričeli šele te dni. Niso pa pozabili na svečano odprtje nekaterih cestnih odsekov. Še leta 1985 so jih prepričevali, da ne potrebujejo vodohrana, stanje oskrbe s pitno vodo pa kaže, da bi bil ta nujno potreben, morda celo več kot eden, gradnja prečrpališča, ki bo stala 50 tisoč evrov, bo rešila problematiko oskrbe le manjšemu številu gospodinjstev, na drugih, višjih predelih ČS Rogoznica pa bodo še naprej imeli moteno oskrbo. Bolj ali manj se mestna oblast kicarskih infrastrukturnih problemov loteva gasilsko, kot na primer z nekaj metri pločnika ob obnovi mostu čez Rogoznico, pa tudi javna razsvetljava je simbolična, redke svetilke obešene na
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja prečrpališča v Kicarju, ki bo izboljšala oskrbo s pitno vodo le nekaj gospodinjstvom, bližnji bregovi pa bodo na rešitev še morali čakati.
električnih drogovih pri posameznih hišah. Velik problem pa so ozke ceste brez utrjenih bankin. Zaradi globokih jarkov, ki so jih izdolbli hudourniki, je srečevanje na ozkih kicarskih cestah izjemno nevarno, še posebej to velja za obiskovalce od drugod, ki cest ne poznajo za razliko od domačinov. Rešitev bi bile betonske ka-nalete, ki bi rešile jarke pred poglabljanjem, pove Mirko Anžel. Investicija vanje bi se povrnila v enem letu, saj bi odpadla številna čiščenja, ki niso brezplačna.
Mirko Anžel se z nostalgijo spominja zlatih osemdesetih, ko so v Kicarju resnično veliko naredili na izboljšanju kvalitete življenja, h kateri so tudi sami veliko prispevali. Sami so se organizirali, določili višino samoprispevka iz posameznih gospodinjstev, da se je natekel potreben denar. V osmih letih jim je v tistih časih uspelo resnično narediti veliko, posamezno gospodinjstvo je takrat prispevalo po tisoč takratnih nemških mark za postavitev transformatorskih postaj, po štiri oziroma pet tisoč nemških mark pa za vodovod, asfalt, telefon in KTV. Kot se je pozneje pokazalo, pa je bilo leto 1988 tudi zadnje veliko investicijsko leto v tem delu MO Ptuj oziroma za celotni Kicar, ki je v tistem času dihal kot eno, zato so tudi uspešno izpeljali toliko infrastrukturnega programa. Od takrat dalje pa se samo še jezijo, ker od velikega števila obljub še ni nič realiziranega.
MG
Svet je majhen
Eros politikov
Končno lahko priznam svoje zadovoljstvo: ena najslabših in najmanj uspešnih vlad v Evropi je padla. Borut Pahor odhaja iz vladnih palač na Gregorčičevi ulici v Ljubljani in zapušča za seboj takšen kaos in uničenje, kot ga nismo vajeni na slovenskih tleh od časa hunskih pohodov pod vodstvom Atile. Brez šale: Slovenija je po dolgih dvajsetih letih rasti, blaginje in uspeha na kolenih. Naše gospodarstvo je v krizi ne samo zaradi mednarodnih težav, ampak zaradi pomanjkanja pravočasnih ukrepov znotraj državnega sistema, ki je - kot nam je končno odkrito in neposredno povedal veleposlanik ZDA - zaprt, koruptiven in nedostopen. Prebarvani predstavniki starega sistema so si v letih razdelili stolčke tako v gospodarstvu kot v politiki. Naredili so veliko dobrega za Slovenijo v mednarodnem prostoru, vendar so nas ekonomsko popolnoma izčrpali, ker so delovali mafijsko in zaprto. Zunanji vlagatelji, investicije in sveže ideje niso bili dobrodošli - v javnosti uradno zaradi zaščite državnega interesa, družinske srebrnine, lastne identitete -, ker bi lahko omajali postavljen sistem bogatenja oziroma klientelizma. Vse to se je dogajalo v škodo državljanov. Zadnja vlada je samo zabila zadnji žebelj v našo krsto. Mogoče je usoda tako želela. Potrebovali smo kolaps celotnega sistema. Danes smo država brez kapitala, s pretežko javno upravo, brez industrije, z znižano mednarodno oceno in - kar je najhuje - brez jasnega cilja za bodočnost. skoraj ne bi moglo biti, če odmislimo možnost tako imenovanega »grškega scenarija«.
Predčasne volitve so nujne. Agonija ne sme trajati dlje. Katera koli vladna koalicija se bo sestavila po naslednjih državnozborskih volitvah, bo imela ogromno težkega dela, vendar so rešitve možne, če bodo voditelji pripravljeni na izzive in ne bodo obremenjeni s preteklostjo.
Pred dnevi sem se sprehajal po Ptuju in me je ustavil gospod Luka, ki je pred mesci prebral knjigo, v kateri sem kot zaključno misel zapisal, da se (geo)politika deli na tri nivoje: logos (razum), etos (morala) in pathos (čustva). Samo pravilna mešanica omenjenih sestavin lahko pripelje do pravilnih rešitev in ukrepov. Gospod Luka meje spomnil, da sem pozabil na četrto sestavino, brez katere nič, absolutno nič na svetu ni mogoče: eros (ljubezen). Mislim, da ima popolnoma prav. Ljubezen je širok pojem, vendar noben voditelj, tudi tisti, ki je najbolj realistično usmerjen, ne more in se ne bi smel spustiti v politično areno, če ne nosi v sebi vsaj kanček ljubezni do lastnega mandata in za lastno državo. Šolski primer državnika, ki dela samo v dobro države in je neprebojen za zunanje pritiske, ne obstaja. Obstajajo pa zagotovo voditelji, ki znajo omejiti lastni »egoizem« ter ga pravilno sestaviti s potrebami javnega interesa, ker se zavedajo, da to, kar se naredi v dobro države, je tudi dobro zanj.
Slovenija potrebuje ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo, ki spoštujejo našo zgodovino, vendar je ne izkoristijo za vsakodnevno obračunavanje in delitev, ki so strokovno podkovani, s svetovnimi izkušnjami, ki bodo »ljubili« državo, Evropo (z vsemi njenimi napakami) in bodo znali umestiti Slovenijo v globalni svet.
Veliko smo dosegli v dvajsetih letih. Sedaj je potrebno, da tega, kar imamo, ne izgubimo in pripravimo pot za dodatno blaginjo naših bodočih državljanov. Smo prekrasna državica sredi Evrope z neverjetno zgodovino. Imamo največjo koncentracijo doktorjev na svetu in smo delaven narod. Slovenija je največji potencial Evrope. Le urediti moramo svoj sistem in ga prilagoditi tako, da bomo možgane privabili nazaj iz tujine in postali inkubator novih misli in razvoja. Potrebno je le nekaj popravkov v davčni politiki, malo več truda na trgu konkurenčnosti in privatizacije ter veliko smisla za podjetništvo in razvoj v vladnih vrstah. Svojo deželico moramo v nekaj letih povzpeti nazaj na vrh finančne stabilnosti in kvalitete življenja, ne da bi pozabili, da je nad nami še pomembnejši cilj: stabilnost in prihodnost Evrope. Nestabilno mednarodno ozračje je smrtno nevarno za male države, ki so bolj kot ostale odvisne od zunanjih faktorjev. Čas je, da se na političnem odru pokažejo kandidati, ki bodo vedeli, kako sestaviti Logos, Ethos, Pathos - in Eros.
Laris Gaiser
Ptuj • Z novinarske konference Ptujske kleti
Z uspešno prodajo izpraznili sode
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač je na torkovi priložnostni novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi rezultatov letošnje trgatve in hkrati plejade šampionskih nazivov za blagovno znamko vin Pullus v zadnjih letih, med drugim povedal: „Lanska prodaja je bila uspešna in naša klet je tako praktično skoraj prazna, zato bo novi letnik 2011 zelo hitro na prodajnih policah."
Letos je Ptujska klet po napovedih odkupila okoli dva milijona kilogramov grozdja in bo ustekleničila okoli 1,5 milijona litrov vin, kar je precej nad povprečjem nekaj zadnjih let. Odkupne cene grozdja ostajajo na nivoju prejšnjih let, kooperanti pa bodo grozdje tako kot odslej dobili izplačano v 14 obrokih. Je pa Erlač potrdil, da je bilo letošnje prevzeto grozdje izjemno zdravo, kar okoli 90 odstotkov grozdja je zato padlo v prvi kakovostni razred, kjer pa cene niso presegale 60 centov, razen za posebne polnitve; odkupne cene se v teh primerih določajo individualno.
Erlač je še pojasnil, da je bila prodaja količin vina v letu 2010 nekoliko nižja kot leto pred tem, vendar je bila na koncu vrednostno oz. finančno enaka, kar je označil kot boljšo ekonomiko prodaje. Ta je po Erlačevih besedah tudi posledica usmeritve Ptujske kleti v pridelavo kakovostnih,
Lanska bilanca Kleti (še) negativna
Po uradnih podatkih, objavljenih na spletni strani Poslovnega imenika Bizi.si, je Ptujska klet leto 2010 zaključila s 3.562.752 evrov čistih prihodkov od prodaje (čisti prihodki vsebujejo prodajne vrednosti prodanih proizvodov in opravljenih storitev. Obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve niso vštete). Ptujska klet je sicer poslovala z izgubo; čista izguba v lanskem obračunskem obdobju je znašala 109.725 evrov.
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač, generalni direktor PP Roman Glaser in glavni enolog Bojan Kobal so na priložnostni novinarski konferenci ob zaključku letošnje trgatve izpostavili uspešno prodajo vina iz zalog, kontinuirano pridelavo kakovostnega vina, kar dokazujejo številna in vedno nova mednarodna priznanja, ter usmeritev družbe na aktivno trženje in promocijo blagovne znamke Pullus na tujih trgih.
buteljčnih vin, medtem ko so se programi deželnih in namiznih vin že popolnoma opustili: „Ob kontinuiteti zagotavljanja maksimalne kakovosti vin Pullus, Haložan in Pinky Chick veliko naporov zdaj vla-
gamo v osvajanje novih trgov, ki dopolnjujejo naše prodajne zmogljivosti. Pomemben prodajni segment tako načrtujemo na nizozemskem trgu, odpira se nam tudi trg Velike Britanije, pomemben preboj
pa smo dosegli na nemškem trgu, kjer smo ekskluzivni zastopnik slovenskih vin v verigi vinotek Jacques Wine Depot." Ob tem se Ptujska klet zadnje obdobje posveča še aktivni promociji Pullusa v Bosni in Hercegovini ter v ZDA.
Pri osvajanju novih tržišč in posledično boljših prodajnih rezultatov pa vodstvo Ptujske kleti poleg kakovostnih vin stavi tudi na številna prejeta priznanja in kar deset naslovov šampionov, kot je poudaril tudi predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser in pri tem izpostavil izjemno vlogo eno-
loga Bojana Kobala. Glaser je potem, ko je predstavil razvoj Ptujske kleti od leta 2003 naprej s prenovo tehnologije predelave in uvedbo nove tipike sadnih in lahkih vin, še povedal: „Po temeljiti tehnološki prenovi je bila glavna naložba v krovno blagovno znamko Pullus, ki se je uveljavila hkrati s prenovo kakovosti vin in hkrati postala najvišje ocenjevana na vseh pomembnih svetovnih vinskih ocenjevanjih. To dejstvo je tako fantastično, da se ga vsi skupaj premalo zavedamo ali pa ga dojemamo s preveliko skromnostjo." Med šampion-
skimi naslovi so v Ptujski kleti posebej ponosni na tri naslove svetovnih šampionov z najstarejšega ocenjevanja vina na svetu - Vino Ljubljana, na šampionske nazive z gornje-radgonskega ocenjevanja in seveda na naziv Best of Show iz San Francisca.
Glavni enolog Ptujske kleti, ki mu je Glaser javno priznal največje zasluge za doseganje izjemnih kvalitet vin znamke Pullus, pa je poudaril, da je vsak uspeh delo skupine ljudi, ki znajo prepoznati skupno vizijo ter hkrati sodobne tehnološke opreme: „Kakšen bo letošnji letnik vina, je zaenkrat še prehitro ocenjevati. Gotovo pa na okus vpliva tudi klima, ki je bila letos res odlična, zato lahko potrdim, da res lahko pričakujemo čudovit letnik."
V Ptujski kleti pa bodo še naprej veliko pozornosti posvečali tudi vinu Haložan, ki predstavlja kar 70 odstotkov njihove vinske ponudbe.
SM
Ptuj • Petnajsta mestna trgatev
Letina, ki se zgodi izjemoma
Na grajskem hribu je bilo na svetovni dan turizma, 27. septembra, še posebej slovesno. Še sonce se je smejalo v tem lepem jesenskem dnevu, ki je na 15. tradicionalni mestni trgatvi zbral trgače iz vseh delov nekdanje velike občine - vse tiste, ki gojijo ljubezen do vinske kapljice in druženja ob dobri hrani in pijači.
Pri svojih 95 letih, dočakal jih je 15. avgusta, se je med prve trgače modre kavčine vpisal tudi prvi ptujski mestni viničar Ivan Skočir, ki je bil na tej funkciji do leta 2002, ko ga je nasledil Franc Emer-šič. Kljub častitljivim letom se je povzpel na lestev in simbolično odrezal grozd modre kavčine.
Letošnja vinska letina se bo zapisala v zgodovino kot ena izmed izjemnih po kakovosti pridelka; če jo bo nadgradilo še uspešno kletarjenje, bo tudi kot vinska kapljica osrečila marsikaterega vino-ljubca. Najprej se je po pesmi kvarteta DUR DU Rogoznica in harmoniki Janka Kocmuta pričela trgatev modre kavči-ne, potomke najstarejše trte na svetu, ki raste na grajskem dvorišču, ki so jo zasadili leta 1994, ko se je simbolično končala dolga vinska vojna med Ptujem in Mariborom. Trajala je od leta 1302 do 1654, zatem pa tudi ranfola, najstarejše slovenske avtohtone vinske trte in rumenega rivčka. Še pred tem pa so dijaki Biotehniške šole Ptuj postregli z orehovo
in makovo potico, Ptujska klet pa s svojim vinom. Mestni vi-ničar Franc Emeršič, ki zaradi bolezni sicer ni bil pri prisoten pri rezi, je celo leto dobro skrbel za trto na grajskem dvorišču, kar se je tudi videlo na zunaj, kar nekaj grozdov je imelo več kot en kg. Tako lep in dober letnik, ki je postregel s čudovitim grozdjem, bo dal tudi dober vinski pridelek. Modra kavčina raste tudi na domačiji tretje ptujske vinske kraljice, Tanje Hauptman, ki
je med svojim vinskim kralje-vanjem še bolj spoznala vinsko trto, vinsko tradicijo in ji bo ostala zvesta tudi po izteku mandata. Nad letošnjim pridelkom žlahtne kapljice je navdušen tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki pa letos ni nosil pute, ker so nabrano grozdje sproti dajali v plastične posode, da bi grozdje kar najhitreje prepeljali na posestvo Biotehniške šole na Gra-jenščaku, kjer so opravili stiskanje, kjer bo za vinski letnik
2011 prvič strokovno skrbel Andrej Rebernišek. Že ptujski župan je zažugal trgačem, da je treba pobrati sleherno jagodo, ker se tako žlahtna letina, kot je letošnja, zgodi zelo redko, vsakih sto let, podobna navodila je trgačem dal tudi Rebernišek, le da so bila še bolj podrobna, »izpite« jagode od insektov je treba odstraniti, te bolj »ogrožajo« kvaliteto vinskega pridelka kot morebitne gnile jagode. Trgači so vzeli navodila resno, na Gra-
jenščak so iz Mestnega vinograda pripeljali okrog 800 kg renskega rizlinga, ki bo dal okrog 600 litrov žlahtne kapljice, s katero bodo napolnili pollitrske steklenice, iz 50 kg modre kavčine bo pridelka za okrog 30 litrov, z njo bodo napolnili 2,75-litrske steklenice, katerih vsebino bodo lahko okusili vsi tisti, ki bodo prejeli mestna protokolarna darila. Sladkorna stopnja pri renskem rizlingu je bila 18,5, pri modri kavčini pa 17,5, kar
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih, Franc Emeršič, mestni viničar in ptujski župan Štefan Čelan v družbi tretje ptujske vinske kraljice Tanje Hauptman
Pred trgatvijo v Mestnem in proštijskem vinogradu sta se prilegla golaž in pohorski lonec, oboje so skuhali v Biotehniški šoli Ptuj, ki je tudi sicer med letom strokovno skrbela za Mestni vinograd.
je odlično. V proštijskem vinogradu, kjer raste 750 trsov renskega rizlinga, pa bo pridelek toliko večji.
V Mestnem vinogradu, lastnika Alojza Fureka iz Dor-nave, ki mu je bil vinograd vrnjen v denacionalizacij-skem postopku leta 2003, z njegovim dovoljenjem z njim še naprej gospodari MO Ptuj, so za dobro vzdušje skrbeli tudi Stari prijatelji iz Kicarja, malico, golaž in pohorski lonec pa so skuhali v Biotehniški šoli Ptuj, kjer so tudi med letom strokovno skrbeli za Mestni vinograd, postregli pa so tudi z lastnim vinskim pridelkom. Po končani trgatvi pa so za jedačo poskrbele članice društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje, društvo kmetic MO Ptuj, društvo gospodinj Jezero in društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Iz nadžupnije sv. Jurija pa so prišle slastne pogače.
Letošnja trgatev je razveselila tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleša Ariha, ki je napovedal še tretjo ptujsko trgatev, trgatev domačih brajd, ki rastejo ob nekdanji upravni stavbi KK Ptuj, ki so jih ob dodelitvi te stavbe nepričakovano dobili v last. Ptujski župan Štefan Če-lan upa, da bodo znali ceniti biser nad biseri, kot so brajde, gemaj, jurka, kvinton, ki po njegovem prekašajo tudi toliko opevano francosko mlado vino.
Foto: SM
i
Slovenija • Pred sprejemom zakona o fitofarmacevtskih sredstvih
Kdo in kje bo še lahko kupoval škropiva
Predlog novega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) je že nekaj časa v javni razpravi. Gre za edini zakon s kmetijskega področja, ki mora biti in tudi bo sprejet, ne glede na padec sedanje vlade.
„Sprejetje novega zakona o FFS je nujno zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo in direktivo na tem področju," je pojasnil Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe in nadaljeval: „Ugotavljamo pa lahko, da je Slovenija na področju FFS glede zakonodaje izjemno stroga, saj smo nekatere ukrepe, ki jih bo zdaj zakon predpisal, itak že izvajali kar nekaj let. To je recimo izobraževanje uporabnikov škropiv in pesticidov, nadzor odgovornih oseb itd., nekatere države pa vse to uveljavljajo šele sedaj. Pri nas že priporočila Evropske unije uvajamo kot zahtevan standard, so pa zato na boljšem potrošniki, saj je z uvajanjem vedno ostrejših zahtev hrana bolj varna kot v drugih evropskih državah"
Novosti zakona so po besedah Reberniška v načinu prodaje in možnostih nakupa FFS: „ Po novem zakonu bo nujna uvedba specializiranih trgovin s FFS, torej jih ne bo več možno kupovati v kakšnih trgovskih centrih in cvetličarnah kot doslej. Tudi zadruge in drugi prodajalci bodo mo-
Andrej Rebernišek pojasnjuje novosti iz zakona o fitofarmacevtskih sredstvih: „V letu 2015 bodo nujne specializirane prodajalne, kot npr. lekarne; škropiva bodo lahko kupovali le imetniki potrdila za opravljen tečaj, največja novost pa čaka kmete: integrirana pridelava ne bo več nadstandard!"
rali imeti ustrezno izobražen kader za prodajo, obvezno pa bo moral biti ločen prostor oziroma posebna trgovina za prodajo teh sredstev. Ta zahteva bo morala biti izpolnjena do 26. novembra 2015. Od takrat bodo torej trgovine s FFS specializirane, podobno kot so danes lekarne. Tudi nakup FFS ne bo mogoč več kar tako. Sicer je že doslej veljalo,
da lahko kupujejo škropiva le osebe z opravljenim tečajem iz FFS in ustreznim potrdilom, vendar se to ni vedno in povsod upoštevalo. Po uvedbi tega zakona pa bo v takšni specializirani trgovini nameščen poseben računalniški sistem, ki bo omogočal izdajo računa za FFS le na podlagi izdane številke potrdila, ki jo bo dobil tečajnik. Te tečaje že iz-
vajamo, trajajo tri dni, potrdilo pa lahko dobi vsak, ki tečaj opravi, ne glede na to ali gre za kmeta ali za ljubiteljskega vrtičkarja. Glede na ta status se bo uvedel tudi izraz, ali gre za poklicnega uporabnika ali za nepoklicnega uporabnika FFS. Kmetje, ki imajo registrirano dejavnost v registru, bodo registrirani uporabniki, ostali pa ne."
Z novim zakonom se ureja tudi področje testiranja škropilnih naprav: „Po novem zakonu se bo obdobje sčasoma podaljševalo. Do zdaj je veljalo, da je treba škropilnice testirati na dve leti, odslej bo obvezno testiranje na tri leta, za kupce novih škropilnic pa bo čas za prvi obvezen test po petih letih od nakupa."
Integrirana pridelava ne bo več subvencionirana
Najpomembnejša zadeva, ki jo nov zakon prinaša za pridelovalce, pa je ukinitev integrirane pridelave kot nad-standarda, s čimer bodo seve-
da ukinjene tudi subvencije iz tega naslova: „Gre za to, da je integrirana pridelava tako v sadjarstvu kot v vinogradništvu, poljedelstvu in vrtnarstvu v Sloveniji doslej veljala za nadstandardni način kmetovanja, od začetka leta 2014 pa bo to postal standarden način pridelave, kot je to že v nekaterih evropskih državah danes."
Andrej Rebernišek ob tem pojasnjuje, da je zaenkrat še možno pridobivati kar precej denarja iz naslova vseh štirih ukrepov po drugi osi Programa razvoja podeželja, ki jih po letu 2014 ne bo več, vendar naj bi bili v zameno ponujeni novi ukrepi oziroma nove vrste subvencij za druge oblike nadstandarda: „Novi ukrepi bodo gotovo šli v smeri zmanjšanja uporabe fitofarmacevt-skih sredstev in gnojil, kakšni točno pa bodo, je danes težko reči. Morda bo, recimo, subvencionirana pridelava s čim manj vnosa dušika, kar v nekaterih državah že izvajajo. Morda se bodo za vinogradništvo uvedle plačilne pravice, česar doslej ni bilo. Vsekakor
sem prepričan, da se bo izguba subvencioniranja iz enega naslova nadomestila z možnostjo pridobiti subvencije iz drugih naslovov. Že zdaj se recimo uvajajo plačila za poletne ozelenitve, kar je tudi novost," je optimistično zaključil Rebernišek.
Bolj ostri do vsebine novega zakona so bili na septembrski seji upravnega odbora Kmetijske zbornice Slovenije (KGZS): „KGZS med drugim ugotavlja, da so predlagane rešitve v osnutku zakona strožje od možnosti, ki jih daje evropska direktiva in jih določa evropska uredba. Osnutek zakona tako določa obvezen pregled naprav na tri leta, direktiva pa do leta 2020 določa obvezen pregled na pet let. Osnutek zakona določa tudi vodenje evidenc o nakupih fitofarmacevtskih sredstev, kar pa nima podlage v uredbi. KGZS tudi zahteva, da morajo imeti možnost uporabe FFS vsi, ki so za to ustrezno usposobljeni, osnutek zakona pa to dovoljuje samo poklicnim uporabnikom."
SM
Gornji Ključarovci • Cesto slovesno predali namenu
Boljša povezava med Ormožem in Sv. Tomažem
V Gornjih Ključarovcih so pretekli petek svečano odprli modernizirano cesto, ki je nedvomno ena najpomembnejših letošnjih pridobitev v občini Sv. Tomaž tako po zajetnosti porabljenih finančnih sredstev kot tudi po obsegu in učinku, ki ga bo imela za prebivalstvo, saj se z vsako posodobljeno cesto odpirajo nove možnosti.
Občina Sv. Tomaž je bila lani uspešna na razpisu za južno mejo in si pridobila sredstva, s katerimi je lahko pristopila k rekonstrukciji obstoječe lokalne ceste Ormož-Sv. Tomaž in dveh javnih poti (proti Lesjaku in Hebarju), ki sta v neposredni navezavi na to cesto. Gre za modernizacijo v skupni dolžini 3474 metrov. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, se na občini poleg lokalne ceste še posebej veselijo ureditve javnih poti, ki sta jim po neurjih vedno znova povzročali težave zaradi popravil.
Končna vrednost celotnega projekta po njegovem zaključku znaša 429.957 evrov. Evropska unija in država sta primaknili skupno 346.124 evrov (od tega EU 294.206 evrov). Dobrih 83.000 evrov pa so za cesto prispevali tudi Tomaževčani sami iz svojega občinskega proračuna, saj so se zavedali, da posodobljene ceste dvigajo kakovost življenja in odpirajo nove možnosti za občane.
Tudi Martin TUrk, direktor Cestnega podjetja Ptuj, je bil ob zaključku del zelo zadovoljen. Povedal je, da so dela začeli že lani in vsa, tudi
nepredvidena dodatna dela izvedli v roku, ki je bil avgusta. Zgradili so 18.000 kvadratnih metrov asfaltnih površin v različni kakovosti izvedbe. Največji delež teh površin predstavlja cesta Sv. Tomaž-Ormož. „Težave pri delu niso bile nič večje in nič manjše kot na drugih gradbiščih, morda s to razliko, da smo jih tu reševali z veliko mero razumevanja na obeh straneh. Zato smo zelo zadovoljni, da lahko modernizirano cesto predamo uporabnikom. Pomembno se mi zdi tudi to,
da cesta ni obnovljena v prejšnjih gabaritih, ampak je bila spremenjena tako, da bo v veliki meri prispevala k večji varnosti prometa," je še dodal Martin Turk.
Župan občine Ormož Alojz Sok se je odprtja udeležil v vlogi soseda. Ni bilo videti, da bi sosedom pridobitev, po slovenski navadi, zavidal, je pa bilo vseeno nekaj grenkobe v njegovem glasu, saj je občina Ormož prav tako kandidirala za sredstva na istem razpisu, a ni bila uspešna. Nekateri pa se še vedno spo-
Foto: Viki Ivanuša
Obnovljena cesta Koračice-Ormož povezuje dve občini in jo vsakodnevno uporabljajo številni občani, ki se po njej vozijo na delo, v šolo ali po drugih opravkih.
mnimo izpuščene priložnosti iz leta 2008, ko bi z malo več političnega posluha, predvsem pri Sv. Tomažu, cesto lahko modernizirali v celoti. A to Alojzu Soku dobre volje očitno ne kali več, saj se je pošalil: „To cesto vidim kot povezavo med obema občinama in sedaj bodo potniki lahko vedno opazili, kdaj bodo prestopili občinsko mejo, saj bo cesta na ormoški strani veliko slabša. Prizadevali si bomo modernizirati še manjkajočih sedem kilometrov ceste proti Ormožu, vendar se nam baje ne obetajo ravno dobri in investicijam naklonjeni časi."
Mirko Cvetko je gosta nekoliko potolažil, da se za evropski evro bori veliko občin in tokrat je pač občina Sv. Tomaž imela srečo. Ali pa pomoč od zgoraj, o kateri smo na odprtju lahko tudi kar nekaj slišali in ki jo je vsem potnikom na tej cesti s svojim blagoslovom poskušal zagotoviti Matija Tratnjek, ki je od nedavnega župnik pri Sv. Tomažu.
Lepo obnovljen križ
Gostje so ob odprtju ceste občudovali tudi lepo obnovljen križ, ki stoji neposredno
ob cesti v Gornjih Ključarov-cih. Prvotni križ je bil postavljen leta 1908, vendar se je
spomin na namen, za katerega je bil postavljen, že izgubil, gotovo pa je bil mišljen kot zahvala. Za križ sta v vseh teh letih lepo skrbeli družini Muhič in kasneje Černjavič. Zato so lani poleti doživeli pravi šok, ko so nekega jutra zagledali podrt križ. V tej noči so van-dali uničili več stvari ob cesti, med drugim tudi avtobusno postajo v Vičancih in več znakov ob cesti, kar je zabeležila tudi policija.
Černjavičevi so se odločili križ obnoviti, spontano pa so jim pri tem z različnimi denarnimi prispevki priskočili na pomoč tudi krajani. Križ so obnovili v celoti, vključno z novimi podobicami in ograjo. Vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri obnovi, se Angela in Jože Černjavič od srca zahvaljujeta. Obnovljen križ je letos na cvetno nedeljo blagoslovil sedaj že pokojni župnik Stanko Matjašec.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ob odprtju ceste so gostje poleg modernizirane ceste občudovali tudi letos obnovljen križ, za katerega skrbita Angela in Jože Černjavič.
Foto: SM
Ptuj • Zgodnje odkrivanje raka rešuje življenja .
„Rak ne pomeni konca življenja"
Ptujčanu Antonu Golu se je življenje v preteklih dveh letih povsem obrnilo na glavo. Potem ko je izvedel, da ima raka na debelem črevesu, se je spopadel z mnogimi vprašanji, strahovi in dvomi. A zelo hitro se je postavil na noge in bolezen junaško prebolel. V sredo je postal prvi ptujski ambasador programa SVIT, za katerega pravi, da definitivno rešuje življenja. Kljub temu da Gol ni imel niti enega simptoma in je le s težavo odgovoril na vabilo programa SVIT, mu je ravno to dejanje rešilo življenje.
Tako kot marsikdo, ki je prejel vabilo za sodelovanje pri programu SVIT, je tudi Anton svojo dopisnico odložil na mizo in jo dobre tri tedne prelagal z enega mesta na drugo. Po skoraj mesecu dni nagovarjanja žene Magde, sicer upokojene medicinske sestre, pa se je Anton vendarle - kot v šali pravi, da se izogne sitnarjenju žene - odločil, da dopisnico odpošlje. Približno štiri dni je trajalo, da so mu iz programa SVIT poslali material za oddajo vzorcev blata. Z obotavljanjem je vzorca nato poslal na Inštitut za varovanje zdravja, v roku petih dni pa je prispel tudi odgovor: vzorca sta pozitivna. Šok, ki je sledil temu spoznanju, je bil neznanski, Antonovo življenje se je v trenutku postavilo na glavo. „Zastavljal sem si različna vprašanja: Zakaj ravno jaz? Ali to pomeni, da bom umrl? in podobno," se spominja s solzami v očeh.
A še vedno je ostajalo upanje. Pozitiven odgovor namreč ne pomeni, da gre nujno za rakasto obolenje. Pomeni pa, da je treba narediti natančnejše preiskave. Pri Antonu so te - v prvi vrsti ko-lonoskopija - potrdile sum, odkrili so mu štiri tumorje ter petcentimetrsko rano.
Od trenutka, ko je prejel vabilo, pa do trenutka, ko je izvedel, da ima raka na debelem črevesu, je minilo le nekaj tednov. Najbolj nenavadno pri vsem pa je bilo, da je spoznanje prišlo tako nenadno. Anton namreč ni imel niti enega samega simptoma. „Zmeraj sem misli, da bi že nekako vedel, če bi bilo kaj narobe, a očitno ni res," pravi in obenem apelira na vse, ki so vabilo prejeli, da se nanj odzovejo in si morda na ta način sami rešijo življenje.
Vabilo programa SVIT je Anton prejel novembra 2009, že decembra pa je bil pri dr. Miranu Koželju v Mariboru, ki ga je, kot pravi, izjemno pomiril. V začetku januarja 2010 je bil sprejet v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, le dva meseca od prejetja vabila pa je minilo in že je ležal na operacijski mizi.
Zahvaljujoč samoiniciativnosti in da in Anton Gol danes počutita tretjega vnuka.
Raka so mu odstranili, operaciji pa je sledilo okrevanje v zdravilišču. „Tam te spravijo na noge, psihično in fizično. Trenutek, ko izveš, kakšno bolezen imaš, te zaznamuje, v zdravilišču pa ti pomagajo dojeti, da rak ni konec življenja," poln optimizma pojasnjuje Anton.
„Življenje si lahko rešite sami"
Leto in pol je minilo od operacije, ob pripovedovanju svoje življenjske izkušnje pa mu še vedno stopijo solze v oči. Sedaj hodi na redne kontrole in se, kot pravi, veliko bolj zaveda pomena življenja. „Vsakomur svetujem, da se redno kontrolira pri zdravnikih. V mojem primeru je bilo tako, da se mi je zdelo, da je zadnjica moja intima, nekako nas je sram tega predela. A verjemite, ni razloga. Življenje je eno samo in ne splača se ga izgubiti zaradi sramu pred nečim povsem naravnim," pojasnjuje in dodaja,
Program SVIT
je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Cilj programa je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, se lahko uspešno zdravi, lahko pa se pravočasno odkrijejo in odstranijo že predrakave spremembe. Vabilo v program po pošti prejmejo ženske in moški, stari med 50 in 69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ko prejmete na dom vabilo, je pametno, da se nanj čim prej odzovete in se vključite v program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo časa razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov. V vsakem primeru je pomembno, da opravite test, čeprav ste „prepričani", da ste zdravi.
skrbi za lastno zdravje se Mag-odlično. V kratkem pričakujeta
šču pri Cirkulanah, kjer uživa v sadjarstvu in vinogradništvu.
Dva raka obeh zakoncev v dveh letih
Le nekaj več kot leto dni, preden je Anton odkril, da ima raka, je bila s to težko boleznijo soočena tudi njegova
žena Magda. Na rednem pregledu pri ginekologu je sama zaprosila za pregled dojk. Z napotnico se je odpravila na mamografijo, a kot pravi, z lahkim srcem, saj težav ni imela. „Želela sem se le prepričati, da je vse v redu. A ko sem videla, da pregled dolgo traja, sem začela sumiti, da nekaj ni v redu," se spominja. In tudi njen strah se je pokazal za upravičenega: ugotovi-
li so ji raka na dojki. Začelo se je mukotrpno zdravljenje, obsevanja in operacije.
A danes je Magda ozdravljena. Počuti se odlično, še vedno zbija šale na račun svojih kilogramov in razlaga šale o tem in onem. Kot pravi, dobre volje pri njih nikoli ne manjka.
„Sedaj, ko imava za seboj oba izkušnjo z rakom, še bolj ceniva življenje. Uživava v vsakem trenutku, ki ga lahko posvetiva drug drugemu, pa tudi najinima hčerkama Sonji in Simoni ter vnukoma Marku in Sari. Sedaj pa nestrpno pričakujemo rojstvo tretjega vnuka," pravi Magda.
Oba zakonca o svoji bolezni govorita brez zadržkov, saj kot pravita, želita ljudi spodbuditi, da skrbijo za svoje zdravje. Magda kot upokojena medicinska sestra ve, da vsak dan šteje. Večina bolezni namreč hitro napreduje in ob prvih simptomih je lahko že prepozno.
Dženana Kmetec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
da je treba za svoje zdravje poskrbeti pravočasno. „Če imate radi sebe in svojo družino, skrbite za svoje zdravje. Marsikdo namreč pride prepozno," pravi Anton, ki bo zahvaljujoč programu SVIT in svoji ženi Magdi v kratkem dočakal še rojstvo tretjega vnuka. „Včasih je dobro imeti sitno ženo. Moja me je tako dolgo silila, da sem moral poslati odgovor na vabilo, pa če sem hotel ali ne," šaljivo pravi.
Svoje ozdravljenje pa je izkoristil tudi za spodbujanje znancev, sorodnikov in prijateljev, naj se vendarle odzovejo vabilu programa SVIT. O svoji bolezni je odkrito spregovoril že večkrat. Na Hajdi-ni, kjer je Silvestra Brodnjak organizirala okroglo mizo na temo raka na debelem črevesu, je odstotek ljudi, ki so se odzvali vabilu z dobrih 30 zrasel na skoraj 80 odstotkov. Ravno zaradi vsega naštetega, predvsem pa pripravljenosti, da ljudem dokaže, da se raka da premagati, je 68-le-tni Anton v sredo postal prvi ptujski ambasador programa SVIT. Zahvaljujoč temu programu namreč danes živi. „Ko bi imel kake simptome, bi najbrž bilo že prepozno," pravi Ptujčan, ki veliko časa preživi na domačiji v Gradi-
NOVI SALON PANLES KUHINJE NA PTUJU
Novi salon Panles kuhinje na Ptuju na Puhovi ulici.
V	neposredni bližini salona Panles kuhinje na Belša-kovi 2 na Ptuju je zrastel Panlesov novi objekt - novi salon Panles kuhinje. Prav gotovo je objekt s svojo eleganco lep prispevek Panlesa Ptuju.
V	novem objektu bo na več kot 350 m2 salon Panle-sovih kuhinj. Preostalih 320 m2 pa bo Panles ponudil - prodal - tistim, ki vidijo svojo priložnost delovati na zanimivi lokaciji, ne glede na dejavnost. Podjetje Panles kuhinje iz Rogaške Slatine je renomi-rani slovenski proizvajalec sodobnih kuhinj. S svojo ponudbo kuhinj so dokazali, da imajo vrhunsko ponudbo kuhinj lastne proizvodnje. Panles kuhinja je sinonim za kvaliteto, dober dizajn, strokovno izdelano ponudbo, prilagodljivost in cenovno zanimivost.
Gradijo lastno blagovno znamko PANLES KUHINJE. Zavedajo se, da je izgradnja imena proces, ki je tesno povezan in zahteva kakovost v najširšem pomenu besede. In vtem jim očitno uspeva. Konstantno iščejo lastne ideje, ki jih skupaj s tržno priznanimi normami oblikujejo v novi izdelek - novo kuhinjo.
Pot k zastavljeni viziji je izjemno zahtevna, a hkrati tudi velik izziv vsem, ki ustvarjajo v tej sredini, zahteva pa spremljanje okolja, iskanje možnosti in priložnosti, predvsem pa sledijo kupcu, mu prisluhnejo in povezujejo kupčeve želje, potrebe, navade na eni strani in trende, nove materiale, nove tehnologije na drugi strani.
Tudi močna konkurenca jih ne omaja, ne bojijo se je,
menijo, da je zdrava in da samo še prispeva, da z veliko vnemo sledijo svojim ciljem. V svojih salonih v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Rogaški Slatini, v Novem mestu v, Kranju, na Ptuju, v oktobru tudi v Ljubljani, predstavljajo široko ponudbo svojih kuhinjskih uspešnic z vsemi dodatki. Spoznanje, da je projektiranje in svetovanje kuhinje zahteven in kompleksen projekt, za kar je potrebno strokovno znanje svetovalcev, jih je vzpodbudilo, da svoje kuhinje predstavijo in tržijo izključno v lastnih salonih.
Direktor podjetja g. Branko Pažon je nedavno dejal: »Z novimi materiali, novimi prodajnimi pristopi, strokovnim svetovanjem, z veliko stopnjo fleksibilnosti se premišljeno vzpenjamo v svoji kakovostni ponudbi, ponudbi za katero z veseljem povemo - PANLES KUHINJE, KUHINJE SLOVENSKE KAKOVOSTI.« Zelo ponosno povedo, da želijo prikazati svojo ponudbo kuhinj na Ptuju, kjer se bodo kupci lahko sprehodili in videli vse Panlesove »lepotice«. Vsem Ptujčanom in okoličanom želijo približati široki izbor kuhinj slovenske kakovosti.
Ne bo dolgo, ko jih boste lahko obiskali na novi lokaciji v novem salonu Panles kuhinje. Seveda pa so vsi tisti, ki nameravajo kuhinjo kupiti prej, vabljeni v njihov obstoječi salon na Belšakovi 2, kjer vam Panlesovi svetovalci nudijo strokovno podporo in še zanimive akcijske ugodnosti.
PANLES KUHINJA - ELEGANCA V VAŠEM DOMU
(PR)
Foto: DB
Ptuj • Z redne seje območne enote KGZS
Je kmetijstvo en sam velik problem?
Na zadnji seji ptujske območne izpostave KGZS je bilo ob problematiki kmetovanja na vodovarstvenih območjih slišati še veliko drugega; pravzaprav je bilo slišati le takšne in drugačne stare in nove težave, ki kmetom ne dajo dihati.
Kot smo že poročali, je bil na seji tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki pa lahko opravlja le tekoče posle, zato kakšnih obljub ali zagotovil na številna vprašanja seveda ni več dajal. Razen tega, da bo gotovo sprejeta nova uredba za fitofarmacevtska sredstva, vse ostalo pa bo urejal novi kmetijski minister, kdorkoli in kakorkoli že bo.
TUdi s krompirjem v bioplinarne?
Med novejšimi težavami (podravskih kmetov) je letos gotovo slaba prodaja domačega krompirja. „Če se situacija ne bo rešila, bomo očitno tudi krompir pridelovali za biopli-narne," je bil kritičen vodja svetovalne službe Peter Pribo-žič in primaknil, da bi kmetje morali biti boljše poslovno povezani, morda tudi preko zadrug: „Ampak današnji zadružni sistem je slabši za kmete kot tisti pred 100 leti! Saj sami kmetje s kakovostjo in kvantiteto svoje proizvodnje niso problematični, velik problem je v prodaji, na trgu in to je tudi stvar neustrezne kmetijske politike! Nadalje pa me zanima še, zakaj bodo poslej z melioracijskimi sistemi upravljal Sklad kmetijskih zemljišč (SKZ). Ne bi bilo bolj rentabilno, če bi bila ta naloga zaupana kmetijsko-gozdar-skim zavodom?"
Židan je bil v odgovoru oster: „Ker se proces denacionalizacije približuje koncu, bodo pač zaposleni v SKZ dobili nove naloge in to je upra-
vljanje z melioracijskimi sistemi. Vsekakor je to bolje kot še naprej zapravljati po 600.000 evrov letno za razne razpise in birokracijo, na terenu pa vse propada!" O tem, da morda SKZ kot javna institucija v prihodnje pač sploh ne bi bila več potrebna, saj ne bi bilo razloga za obstoj, pa Židan ni razmišljal ... Na vprašanje glede pomoči povezovanju kmetov in posledično lažji prodaji pa je minister v odhodu na kratko pribil: „Zadružni sistemi delujejo zelo slabo na območjih, kjer so idealni pogoji za kmetovanje. Velja tudi za vas v Podravju! Zanimivo, da delujejo odlično tam, kjer so zelo težki pogoji za kmetovanje in si kmetje veliko bolj pomagajo med seboj! Ne vem, ali se res ne zavedate, kakšno moč ima zadružni sistem na celotnem območju države?! Ampak te moči sploh ne zna izkoristiti! In kaj naj potem naredi ministrstvo? Kaj naj odpre nov oddelek služb za zadružništvo? To bodo pa morali rešiti kmetje sami, skupaj s svojimi zadrugami, država nima ne vpliva, ne moči, ne možnosti!"
Zakaj so čebele 'padle' le na Panvitinih njivah?
Padlo je tudi vprašanje o vzroku pomora čebel na nekaterih prekmurskih njivah. Vsaj del vedno bolj glasnih govoric, ki pravijo, da je šlo izključno za njive Panvite, kjer naj bi bilo seme, uvože-
Na zadnji seji OE KGZS Ptuj so govorili le o težavah v kmetijstvu - tako tistih še nerešenih kot novih.
no iz sosednje države, neustrezno tretirano, je postavil Franc Obran: „Glejte, čebele niso 'padle' nikjer drugje kot na teh njivah, na točno določenih parcelah!" Tudi Milan Unuk je glasno povedal, da se mu za ta dogodek zdi povsem neprimerno kriviti kmete in da bi bilo prepoved sejanja tretiranega semena oljne ogr-ščice s klotianidinom treba umakniti. Židan pa je ostajal pri sprejeti prepovedi uporabe tako tretiranega semena s pojasnili, da v določenih situacijah, kjer se lahko prekrije več negativnih vplivov, kloti-anidin dokazano deluje smrtonosno za čebele: „Seveda ne v vseh situacijah, ampak po strokovnih študijah iz tujine je takšno delovanje dokazano, zato ne bomo tvegali, vsaj dokler sem jaz še minister, ne!"
O tem, da naj bi bil vzrok za pomor čebel seme izključno na Panvitinih njivah, pa minister ni rekel ne bele, ne črne, kot da tega ni slišal ...
Domače in tuje zavarovalnice nočejo kmetov
Ena večjih nerešenih težav v slovenskem kmetijstvu pa je tudi sistem zavarovanj. Kljub temu da je država ponudila subvencioniranje zavarovalnih polic za kmetijske pridelke v višini 50 odstotkov in za ta namen predvidela v proračunu letos kar 13,5 milijona evrov, bo večina tega denarja neizkoriščenega. Zavarovalnice, z izjemo Triglava, so se namreč po katastrofalnem letu 2008 umaknile s področja
kmetijskih zavarovanj, Triglav kot edina zavarovalnica, ki se s tem še ukvarja, pa je postavila visoke cene premij in kar 20-odstotno odbitno franšizo s hkratnim pogojem, da zavaruje le vse v paketu, od nepremičnin na kmetij do pridelave ali pa nič. Čeprav se o težavah in veliki količini nezavarovanih kmetijskih površin govori in opozarja že od začetka leta, se je Židan naredil nekoliko nevednega: „Če bi vedel za pogoje Triglava, bi odreagiral. Dogovorjeno je namreč bilo, da se takšni pogoji ne bodo postavljali oziroma da ne bo nobenega izsiljevanja. Sicer pa vam glede zavarovalniškega sistema pri nas lahko dam le politični odgovor, in to je, da je naš zavarovalniški sistem preživet! Žal, kot gotovo veste, tudi nobena tuja zavaro-
valnica ni hotela priti k nam, čeprav ji je bilo ponujeno. Država oziroma vlada pa težko z zakonom predpiše zavarovanje, čeprav bi ga morda lahko, tako kot za avtomobile. Sicer pa obstaja možnost solidarnega ali pa vzajemnega zavarovanja, ampak osebno menim, da bo preteklo še veliko časa, preden bo zaživelo tako kot na primer v sosednji Avstriji. Razumeti pa tudi morate, da zavarovalništvo ni v prvi vrsti vračanje vseh, še tako majhnih škod, ampak predvsem pomoč ob 100-odstotni škodi, da kmet lažje preživi do naslednje letine, da ne bankrotira. In če bodo zavarovanja nastavljena tako, potem bodo premije nizke. Če pa boste zahtevali izplačila za majhne škode, pa bodo premije zelo visoke. Druge možnosti ni."
Kaj se je dogajalo z razgradnjo TSO?
Za konec pa Židan tudi ni podal nobenega odgovora na vprašanje oziroma namige, da naj bi pri razgradnji bivše Tovarne sladkorja v Ormožu (TSO) prišlo do precejšnjih nepravilnosti, zaradi česar bo ali bi moralo biti vrnjenih kar osem milijonov evropskih evrov. Kaj konkretno se je zgodilo narobe, sicer ni povedal nihče od navzočih, Židan pa je odgovoril le, da je zadeva v rokah računskega sodišča in drugih ustreznih institucij in še dodal, da do leta 2016 Slovenija nima pravice do pridelave domačega sladkorja.
SM
Ormož • Ljudska univerza v čezmejnem projektu
Pijemo isto vodo
Ljudska univerza Ormož sodeluje v okviru čezmejnega sodelovanja SLO-HR 2007-2013 v projektu, ki je financiran s pomočjo sredstev IPA, Pijemo isto vodo. Vodilni partner projekta so Medimurske vode, d. o. o., Čakovec.
bila skupaj s čakovsko razvojno agencijo ČakRa zadolžena za mehki del projekta, za podporne dejavnosti v smislu obveščanja, osveščanja in izobraževanja javnosti preko plakatov in letakov. Izdali so tudi zloženko v obeh jezikih, ki uporabnike opozarja in poučuje, kako bolje upravljati in
ohranjati vodne vire. Ljudska univerza Ormož je poskrbela tudi za ves animacijski program ter spremljevalno predavanje in delavnico za širšo javnost, ki bo izvedena v Središču ob Dravi, je povedal direktor Ljudske univerze Ernest Vodopivec.
Viki Ivanuša
V projektu sodelujeta v prvi vrsti občini Središče ob Dravi in Nedelišče, ki želita na ta način združiti moči v skupni skrbi za zaščito voda na obeh straneh meje ter Ekoremedia-cijski tehnološki center Celje in ČakRa, d. o. o., Čakovec. Cilji projekta so izdelati strategije dolgoročnega upravljanja z vodami in ustvariti pogoje za organizirano odvajanje odpadnih vod s kanalizacijskimi sistemi in s prečiščevanjem odpadnih vod ob upoštevanju evropskih standardov. S
Foto: Viki Ivanuša
Ernest Vodopivec, direktor LU Ormož
projektom želijo vplivati tudi na zmanjšanje onesnaženja voda, izvajati preventivne ukrepe, izobraževati ter vplivati na zavest prebivalcev o potrebnosti ohranjanja voda na celotnem obmejnem območju. V okviru projekta bo izdelana strategija zaščite vodnih virov in vod na območju obeh občin. Občini pa se veselita tudi izdelave projektne dokumentacije za razdelilni sistem odvodnjavanja za občino Nedelišče in projektne dokumentacije za izgradnjo
sistema odvodnjavanja in pre-čiščevanja odpadnih vod za občino Središče ob Dravi.
„Projekt se je pričel izvajati maja lani, zaključil pa naj bi se marca prihodnje leto. Skupni stroški projekta so okrog 600.000 evrov, od katerih je EU zagotovila za okrog 330.000 evrov nepovratnih sredstev, ostanek pa je zagotovljen iz lokalnih in državnih virov," je povedal Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož.
Ljudska univerza Ormož je
Foto: Viki Ivanuša
Zanimiv logotip soodvisnosti ljudi pri skrbi za čisto površinsko in podzemno vodo na obeh straneh meje
Foto: SM
Ptuj • Predavanje o osebnostnih karakterjih
Kako se izogniti konfliktu
Vsak izmed nas se je zagotovo kdaj vprašal, zakaj se z nekaterimi ljudmi tako dobro ujame, z drugimi pa nikakor ne najde skupnega jezika. Odgovor je enostaven in se skriva v osebnostnem karakterju posameznika. Na vprašanji, kako prepoznati določen karakter in kako se ti medsebojno ujemajo, odgovarja predavateljica Tatjana Frumen.
Četrtkov večer je bil v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča izjemno zabaven. S predavateljico Tatjano Frumen smo spoznavali štiri karakterje in na praktičnih primerih prepoznavali sebe in svoje bližnje. „Spoznati moramo sebe, svoje moči in slabosti. Ko vemo, kakšni smo, se lažje sprejmemo, kar je pa najpomembneje, razumemo svoje otroke, partnerje, sodelavce in ostale in jih ne poskušamo spreminjati, ker se zavemo, da ima vsak svoj način delovanja," je uvodoma dejala Frumnova.
Zagotovo vsakega izmed nas zanima, kako že na pogled prepoznamo, s kom imamo opraviti. Kako se izogniti konfliktu in kako živeti z ljudmi, ki so tako drugačni od nas? Na ta in še mnoga druga vprašanja predavateljica odgovarja zelo poenostavljeno: „Odgovor se skriva v karakterjih."
To je stara veda, o kateri je bilo povedanega že veliko. Štiri različne karakterje poznamo skorajda vsi: melan-holik, sangvinik, flegmatik in kolerik. Če poznamo sebe in prepoznamo, kakšen karakter je oseba, s katero komuniciramo, pa lažje funkcioniramo.
S primeri iz vsakdanjega življenja se lahko soočimo, kako preprosto bi lahko bilo komuniciranje, izboljšamo odnose v službi, doma, v partnerstvu, med prijatelji in postanemo veliko uspešnejši.
Poznavanje karakterjev je torej lahko ključnega pomena za dobro komunikacijo. „Ko iščemo partnerja, iščemo popolno nasprotje, po poroki pa ga želimo spremeniti," pojasnjuje simpatična predavateljica. Zato je dobro
Tatjana Frumen
vedeti, kakšen karakter je naš partner in sprejeti, da je različnost pogledov nekaj povsem naravnega. Na podlagi praktičnih primerov je tudi opisala posamezni karakter. Primer: „Medtem ko se sang-vinik rad smeji, melanholik raje razmišlja."
Sangvinik vedno najde zabavo v vsem. So spontani, radoživi, glasni, delovni, urejeni, radi imajo barve, veliko se smejijo, radi se družijo in objemajo. „Če na avtobusu slišite sodelavca, ki razlaga vice, je to zagotovo sangvi-nik," pojasnjuje Frumnova.
Drugačen pa je melanholik, ki je resen, odločen, natančen, idealističen, premišljen, samopožrtvovalen, perfek-cionist. „Noben karakter ne pozna svojih otrok bolje, ker jih melanholik zelo natančno preučuje," opisuje melanholi-ka in dodaja, da ga prepoznate tudi po tem, da ima stvari v omari zložene kot v vojski. Medtem ko torej sangvini-ka nered ne moti preveč, je melanholik njegovo popolno nasprotje.
Koleriki pa so tisti, ki želijo imeti nadzor. So hitri in odločni, velikokrat pa tudi
dominantni. Uspešni so pri delu, so samozavestni in neustrašni.
Zagotovo tisti karakter, ki ga najlažje prepoznamo in za katerega velikokrat rečemo: „Zakaj nisem jaz tak,« pa je flegmatik. So osebe, ki se izogibajo konfliktom, njihova pomanjkljivost pa je, da jim manjka pobude. Ne marajo ljudi, ki hočejo biti v ospredju, ko pa imajo cilje, so lahko zelo pridni.
Dejstvo je tudi, da se karakterji med seboj tudi prepletajo. Niti dva pa nista enaka. Popolnega karakterja ni. Vsak ima prednosti in slabosti. Če pa začnemo bolj pozorno opazovati ljudi okoli sebe, postanemo bolj tolerantni, sprejmemo dejstvo, da smo si drugačni in smo tudi uspešnejši in zadovoljnejši.
„Samo strah te pelje navzdol"
Mariborčanka Tatjana Fru-men je predavateljica, učiteljica reikija in zdravilka. Pravi, da je že kot otrok občutila potrebo, da pomaga ljudem na njihovi poti pri iskanju
Pobrežje • Ženske vedno v akciji
Poklon jeseni 2011
Društvo žensk s Pobrežja je v letošnjem letu praznovalo že 10 let svojega uspešnega druženja in ustvarjanja.
samega sebe. „Verjela sem, da imamo vsi pravico in dolžnost občutiti srečo in ljubezen v našem življenju, vendar kot otrok nisem vedela, kako naj to vedenje predam. Kadarkoli sem poskušala starejšim razložiti, da je dovolj, če se odločiš in v to verjameš, sem znova in znova poslušala, da je meni lahko, ker sem rojena pod srečno zvezdo. Verjela sem, da bom lahko otroke učila o življenju in se vpisala na pedagoško šolo, vendar sem bila razočarana, saj predmeta »kako v svoje življenje pripeljati srečo« ni bilo na programu in tako sem se preusmerila drugam. Ne bom trdila, da je bilo v mojem življenju vse lepo in vse srečno, vendar sem se na lastnih izkušnjah naučila, da samo takrat, ko sem občutila strah in nezaupanje, samo takrat je šlo vse navzdol. Takoj ko je sledila odločitev, da mi sreča pripada, se je obrnilo vse na bolje. Tako sem znova dobila potrditev, da živimo točno takšno življenje kot ga izberemo in nič drugače in ponovno občutila potrebo, da to spoznanje predam vsem, ki me želijo poslušati. Na svoji poti iskanja, kako ljudem pomagati, sem se spoznala z reikijem in thetahealing tehniko, za kar sem izredno hvaležna. Tehniki koristim pri ljudeh, ki sami zaradi nekih strahov, negativnih miselnih vzorcev ne zmorejo narediti koraka naprej ali ne zmorejo premagati bolezni. V zadnjih treh letih sem se preizkusila kot zdravilka in hvaležna sem, da lahko to znanje kot mojstrica in učiteljica usui in imara reikija predajam naprej," o svojem delu pravi Frumnova.
Dženana Kmetec
Predsednica društva žensk Nada Novak je vesela, da je v društvo vključenih že 62 kra-jank, ki vsaka na svoj način in s svojim znanjem pripomore k uspešnemu delovanju. Sodelujejo na različnih prireditvah v občini Videm, kjer se s svojimi dobrotami in vsem, kar počnejo, tudi predstavijo. Tokrat so že drugič pripravile praznik in razstavo z naslovom Poklon jeseni, na kateri so na ogled in pokuši-no postavile domače jedi, ki vsebujejo fižol. Seveda pa so vsem, ki so si v vaškem domu v Pobrežju ogledali zanimivo razstavo, ponudili pobreški pasulj in domačo kapljico. Njihov cilj je druženje in ohranjanje starih običajev in jedi v vasi Pobrežje.
MN
Tednikova knjigarnica
Hi-hop, konjiček!
Naj bo vesel vsak otročiček!
Prihodnji teden je teden otrok in začenja ga prvi oktobrski ponedeljek, kot je priporočilo OZN. Le-ti so ustoličili dan, ki je posvečen otrokom, leta 1956 na zasedanju Generalne skupščine ZN, od leta 1957 pa sta patronat nad praznovanjem prevzeli Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom UNICEF. V Sloveniji poteka letošnji teden otroka pod geslom Pojdiva s knjigo v svet; aktivnosti pod tem naslovom naj spomnijo na pomen branja knjig za otroke in hkrati častijo petdesetletnico gibanja bralna značka. Oboje, knjige in branje, pomaga otrokom in odraslim h kakovostnejšemu in bolj radoživemu življenju. Pravzaprav so knjige tiste pomočnice, ki spodbujajo vzklik: Pa smo na konju!
Precej je knjig za otroke, poučnih in leposlovnih, kjer so predstavljene te plemenite živali in kjer so gibalci literarnega dogajanja prav konji. Tu so izbrani leposlovni naslovi za osnovnošolce od približno petega razreda dalje: Črni lepotec (Anna Sewell. Prevedla Maja Lavrač. Ilustracije Frederic Remington. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Knjižnica Sinjega galeba; 287), Črni lepotec (Anna Sewell. Priredil John Escott. Prevedla in priredila Saša Pečelin. Ilustriral Neil Reed. Tržič: Učila, 1997), Poletne priložnosti (Patricia Harrison Easton. Prevedla Jana Vejnovič. Ljubljana. Kmečki glas, 2003), Divji konj (Božidar Prosenjak. Prevedel Peter Svetina. Spremna beseda Karol Visinko. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Knjižnica Sinjega galeba; 306), serija zgodb s konji z nadnaslovom Konjušnica Hollywell (npr. Obetavni začetek. Samantha Alexander. Prevod Polona Šeško. Spremna beseda Dušan Čater. Ljubljana: Karanta-nija, 2000), Nebo v očesu lipicanca (Desa Muck. Fotografije iz arhiva Kobilarne Lipica. Logatec: GO Partner, 2010).
Mlajšim in nekoliko manj veščim mladim bralcem priporočam Franceve zgodbe s konji (Christine Nöstlinger. Ilustracije Erhard Dietl. Prevod Lučka Jenčič. V Celovcu: Mohorjeva družba, cop. 2005. Zbirka Vigred) in kratko pripoved Morski poni (Krista Ruepp. Ilustracije Urlike Heyne. Prevedel Uroš Kalčič. Ljubljana: Kres, cop. 2001. Berem sam). Med cicibanskimi knjigami s konji so še: Konjiček mojstra Packe (Rudo Moric. Ilustriral Michal Studeny. Prevedla Bilka Mate. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1982), Kam naj se skrije Horacij? (Linda Jennings. Ilustrirala Elisabeth Bell. Prevedla Andreja Blažič. Tržič: Učila, 1997), Ne boš me pogrešal (Caroline Pitcher. Ilustrirala Jane Chapman. Prevedla Metka Bartol. Tržič: Učila, 1998), Na pot (Danilo Lokar. Ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1984. Zbirka čebelica; 271). Naj spomnim še na pesmice v knjigah Leseni konjiček (Jovan Jovanovic Zmaj. Priredil Drago Kozina. Prepesnil Severin Šali. Ilustrirala Jelka Reichman. Zagreb: Naša djeca, 1986), Mehurčki (Oton Župančič. Ilustracije Jelka Sottler. Ljubljana. Mladinska knjiga, 2004), na zbirko pesmi Hi, konjiček (Anica Černejeva. Ilustracije Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Zbirka velike slikanice) z naslovno pesmico:
HI, KONJIČEK, HI, MENI SE MUDI ČEZ GORICE, ČEZ POLJANE, HITRO, HITRO IZ LJUBLJANE, HI, KONJIČEK, HI.
HO, KONJIČEK, HO, JAHAJVA LEPO DO POSTOJNE, DO GORICE, DA OBIŠČEM TETE, STRICE, HO, KONJIČEK, HO.
HE, KONJIČEK, HE, DALJE SE NE SME. MAMICA ŽE TEŽKO ČAKA, MAMICA JE SKRBNA VSAKA. HE, KONJIČEK, HE.
V tednu otrok začenja tudi nova sezona pravljic z jogo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: vabimo vas v četrtek, 6. 10., ob 17. uri v pravljično sobico Mladinskega oddelka (Prešernova 33-35), pravljice pripoveduje spodaj podpisana knjižničarka, vadbo joge vodi inštruktorica, defektologinja Sonja Trplan iz društva Joga v vsakdanjem življenju. Pravljične urice so brezplačne, primerne otrokom od četrtega leta dalje. Zaželena so lahna športna oblačila in copatki. Veselimo se vašega obiska!
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Foto: MN
Namizni tenis
Ptujčani trikrat uspešni v 5. nizu
Stran 12
Atletika
Nina Kolarič za konec sezone v Maroku
Stran 12
Kolesarstvo
Dva člana Perutnine Ptuj na SP
Stran 13
Boks
Lep napredek mladih boksarjev
Stran 13
Padalstvo
Člani AK Ptuj šesti v svetovnem pokalu
Stran 14
Nogomet
Na Ptuju seminar za slovenske sodnike
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tajski boks • Svetovno prvenstvo
Toplak podprvak sveta
Tadej Toplak na svoji športni poti odločno stopa korak za korakom. Lani je v Bangkoku de-bitiral na svetovnih prvenstvih in osvojil bronasto medaljo, v ponedeljek pa je na svojem drugem prvenstvu v uzbeki-stanskem Taškentu z osvojeno srebrno medaljo postavil nov mejnik. V ta uspeh je bilo skozi naporne priprave vloženega veliko truda, 22-letni borec pa je na koncu znanje pokazal tudi v ringu. Član Muay Thai Gym Ptuja je nastopil v kategoriji do 86 kilogramov, kjer je skupno nastopilo 16 tekmovalcev.
V uvodnem dvoboju je s spektakularnim knockoutom v 2. rundi položil na tla Južno-afričana Juana Blaina, medtem ko je v 2. krogu tekmec brez boja predal dvoboj. Sledil je polfinalni obračun, v katerem je v 3. rundi z izvrstnim udarcem s kolenom položil na tla Danca Neilsna Kima. V velikem finalu svetovnega prvenstva se je Tadej Toplak pomeril z domačinom Ilhomijem Sotivoldievom. Po odlični prvi rundi in dobrem nadaljevanju je v 2. rundi naš borec prejel dva močna udarca s komolci iz obrata in Ilhomij je zmagal s knockoutom (Toplak je utrpel poškodbo nosu, zaradi katere bo moral mirovati šest tednov). Kljub porazu v finalu je Toplak zasluženo osvojil naslov podprvaka sveta in je v Uzbeki-stanu dokazal, da sodi med najboljše amaterske borce v svoji kategoriji. Po prihodu domov nam je opisal pot do svojega največjega uspeha v karieri.
Dosegli ste nov velik uspeh in osvojili medaljo srebrnega leska na SP. Kaj vam to pomeni?
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak je na SP v Uzbekistanu osvojil srebrno medaljo.
Tadej Toplak: »Za mano je novo svetovno prvenstvo, na katerem sem izpolnil svoja pričakovanja in prišel do medalje. Želja je bila izboljšati lanskoletno 3. mesto, kar mi je uspelo. S svojim nastopom v Uzbeki-stanu sem zelo zadovoljen, saj so bile borbe zelo kakovostne. V ringu sem delal sproščeno in po pameti, tako da lahko rečem, da sem pokazal veliko. To me je tudi pripeljalo do največjega uspeha do sedaj v moji karieri.«
Kako bi ocenili finale?
Tadej Toplak: »Pred vstopom v ring sem vedel, da je Ilhonij kakovosten borec in da bo dvoboj trd. Lahko rečem, da sem šel v dvoboj stoodstotno pripravljen in zelo motiviran, vendar sem imel malo smole, saj se je domačinu dobesedno posrečil udarec, s katerim je tudi zmagal. Sam dvoboj je bil do moje poškodbe sicer zelo izenačen.«
Po lanskem nastopu v
Bangkoku je bil to za vas drugi nastop na SP. Ali lahko primerjate pripravljenost na oba nastopa?
Tadej Toplak: »Lansko leto, kot debitant, sem bil odlično pripravljen, hkrati pa tudi nisem vedel, kaj lahko pričakujem na tako velikem tekmovanju. Letos je bilo veliko drugače, saj sem bil še bolje pripravljen, hkrati pa sem vedel, kaj me čaka in kako močna je konkurenca. Na drugo SP sem šel z jasnim ciljem izboljšati rezultat in to mi je s srebrno medaljo tudi uspelo.«
Lansko leto bronasta medalja, letos srebrna, prihodnje leto zlata?
Tadej Toplak: »Cilj vsakega športnika je priti na vrh in moja velika želja za prihodnje leto je res zlata medalja na SP. Po nastopu v Uzbekistanu bom še bolj motiviran za treninge in naslednje leto v Rusiji na SP bo pred mano nov velik izziv.«
David Breznik
Nogomet • 2. SNL
Še druga zaporedna domača tekma
Po sedmih odigranih krogih v 2. ligi so na prvem mestu nogometaši Aluminija, ki imajo pet točk prednosti pred Krškim in šest pred Garminom Šenčurjem. Statistika danih in prejetih zadetkov pove še več: Kidričani so dosegli 21, prejeli pa le 2 zadetka. Napadalec Aluminija Robert Kurež je sam dosegel 9 zadetkov, celotna ekipa Krškega pa le 7. »Igralci smo seveda zadovoljni z uspešnimi igrami. Zmage še povečujejo našo samozavest in prepričanje, da smo tudi letos sposobni končati na samem vrhu prvenstvene razpredelnice. Res je
za nami šele sedem odigranih krogov, vendar nam obstoječa forma vliva zaupanje v lastne sposobnosti,« je dejal kapetan Aluminija Denis Topolovec.
V nedeljo bodo Kidričani še drugič zapored domačini, tokrat bodo gostili novinca v ligi, Šampion iz Celja. Mladi Celjani so prijetno presenečenje prvenstva, saj so osvojili 10 točk; več od npr. In-terblocka. Zmaga Kidričanov pred reprezentančnim odmorom bi dala piko na i njihovim zadnjim uspešnim igram.
Domači trener Bojan Flis bo moral igralce prepričati, da jih
čaka nova tekma, nova zgodba. »Po seriji dobrih rezultatov vsi pričakujejo, da bo potem vsaka tekma lahka. To je zmotno prepričanje, zato se dobro pripravljamo na vsakega tekmeca posebej in nič drugače ne bo tokrat. Res je, da so Celjani novinci v ligi, vendar lahko do zmage pridemo samo z dobro igro. Tri točke bi bile lepa popotnica pred dvema zaporednima zahtevnima gostovanjema - v Ljubljani (Interblock) in Šenčurju (Garmin Šenčur),« je kratek pogovor zaključil Denis Topolovec.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Kvalifikacije za EP U-19
Slovenci v drugem krogu kvalifikacij
S tekmami 3. kroga se je v ponedeljek na Ptuju in v Slovenski Bistrici končal kvalifikacijski turnir reprezentanc do 19. leta starosti. Poleg domače izbrane vrste so na turnirju nastopile še ekipe Belgije, Škotske in Walesa. V nadaljnje tekmovanje, drugi krog kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto, sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi turnirja, na veliko veselje dokaj številnega
občinstva na Ptuju in v Slovenski Bistrici pa so se naprej uvrstili tudi naši mladi fantje, ki jih vodi Borut Jarc. Ti so v 3. krogu v Slovenski Bistrici sicer nekoliko težje od pričakovanj s 3:2 ugnali odpisani Wales (zadetke sta dosegla Baskera 2 in kape-tan Praprotnik). Na drugem srečanju zadnjega kroga na Ptuju je Belgija z identičnim izidom ugnala Škotsko, kar pomeni, da sta se v nadaljnje tekmo-
vanje uvrstili selekciji Slovenije in Belgije, kvalifikacije pa so končali mladi Škoti in Valižani.
Žreb parov 2. kroga oz. »elite rounda«, od koder bodo iz sedmih skupin na zaključni turnir napredoval le zmagovalci ter drugouvrščeni (Estonija je kot domačin na prvenstvo - od 3. do 15. julija - uvrščena neposredno), bo konec novembra v Švici.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska reprezentanca U-19 se je uvrstila v 2. krog kvalifikacij za EP 2012.
Nogomet • Matej Pucko
»Aluminiju želim preboj v 1. ligo«
Član slovenske izbrane vrste U-19, ki je pred kratkim na turnirju 1. kroga kvalifikacij za Euro 2012 gostovala na Ptuju in v Slovenski Bistrici, je tudi Matej Pučko, ki je svojo nogometno pot začel pri soboški Muri, sedaj pa je član Luke Koper. Ta odlični krilni napadalec je kljub mladosti svoj največji nogometni pečat nedvomno pustil v Kidričevem pri Aluminiju, kjer je predvsem v lanski sezoni, preden je odšel v Koper, naravnost blestel.
Severovzhodni konec Slovenije dobro poznate. Igrali ste v Muri, bili odlični v Aluminiju, tudi Ptuj dobro poznate. Na srečanju z Belgijo vas je spremljalo lepo število gledalcev. Kakšni so bili občutki?
M. Pučko: »Občutki, ko igraš na domačem koncu, so vedno lepi. Vzdušje je bilo dobro in res je bilo lepo igrati doma.«
Ste član Luke Koper. Po menjavi trenerja igrate bolje, tudi vi dobivate priložnosti. Zakaj ste se odločili za Obalo in kakšni so tam vaši cilji?
Foto: Črtomir Goznik
Matej Pučko (Koper, prej Aluminij) je stalni član reprezentance U-19.
M. Pučko: »Prestop v 1. ligo se mi je zdel smiseln. Koper mi omogoča veliko možnosti glede napredovanja, poleg tega ima dobre pogoje ter infrastrukturo. Klub je urejen, prav tako je viden napredek, vnaprej pa upam na najboljše, saj želim čim več iztržiti v svoji nogometni karieri.«
Verjamem, da še vedno spremljate svoje nekdanje soigralce, nogometaše Aluminija. Le-ti so začeli novo sezono v 2. ligi, kjer veljajo za glavne favorite tekmovanja. Kaj menite o svojih nekdanjih soigralcih v tej sezoni?
M. Pučko: »Seveda svoje nekdanje soigralce še vedno spremljam. Že lani je imel Aluminij odlično ekipo. Letos sem tak start pričakoval in resnično upam, da bodo osvojili 1. mesto ter nato le šli v Prvo ligo.«
Rokomet m 1. A SRL (m, ž)
K novincu na minsko polje
Rokometaši Jeruzalema so v minulem krogu na Hardeku v dramatičnem srečanju remizi-rali z Ribnico (28:28). Na koncu je osvojena točka Ormožanov veliki uspeh glede na dogodke na tekmi, kjer so gostitelji praktično že bili v izgubljenem položaju. Ob obilici sreče je za točko Ormožanov tri sekunde pred koncem tekme poskrbel David Bogadi, trenutno drugi strelec Jeruzalema: »Prej smo točko dobili kot izgubili. Pogled moramo usmeriti naprej, saj je pred nami težko gostovanje v Izoli. Potrudili se
bomo po svojih najboljših močeh in upam, da se nam bo v Izoli izšlo.« Prvi strelec ekipe in drugi strelec 1. NLB leasing lige je trenutno Tadej Sok (6 zadetkov v povprečju), ki igra na desnem krilu in je trenutno v odlični formi. Bivši mladinski reprezentant Slovenije je letos ob marljivem delu tudi igralsko dozorel in je trenutno najboljši igralec slovenskega prvenstva na desnem krilu. Žal na pot v Izolo ne potuje mladi Jaša Raj-šp, ki bo zaradi poškodbe kar nekaj časa odsoten z rokometnih igrišč. Izolčani so novinci
v ligi in še posebej nevarni na domačem igrišču športne dvorane Kraška. Letos so Primorci na domačih tleh gladko ugnali Krško (32:25). Ekipa nima nobenega zvezdnika, vendar jo krasi kolektivni duh, hitra igra
in obramba 3-2-1. Izolčani so edini, ki v elitnem razredu nastopajo s to različico obrambe, zato povzročajo sebi enakovrednim ekipam težave. Pred Ormožani je skratka pot k novincu na minsko polje. Zmagovalca te tekme je zelo težko napovedati, zato pa bo tekma toliko bolj zanimiva za ljubitelje rokometa, ki se bodo v Izoli zagotovo zbrali v lepem številu.
UK
Tekma z Burjo prestavljena na 5. 10.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja bi se morale v soboto ob 19. uri v 3. krogu 1. ženske lige premierno predstaviti svojemu občinstvu. Toda tekma z Burjo iz Škofij je zaradi šolskih obveznosti igralk z Obale prestavljena na sredo, 5. 10. Tekma se bo pričela ob 19. uri, odigrana pa bo v Ljudskem vrtu.
tp
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Ptujčani trikrat uspešni v 5. nizu
1. SNTL
Najzanimivejše srečanje 2. kroga med glavnima favoritoma za naslov prvaka, Mariborom in Kemo I, bo odigrano šele v soboto, zato pa se je tokrat najbolj iskrilo v Mengšu. Tam je domača ekipa (Jazbič, Orešnik, Avbelj) ugnala novomeško Krko, za katero pa tokrat ni nastopil Hrvat Karkovič. Igralci Mengša so že v 1. krogu proti Mariborčanom nakazali dobro formo, saj nobenega srečanja niso izgubili 3:0, ampak 3:1 ali 3:2. Ilirija (Golavšek, Tvrdkovič) tokrat proti Velenjčanom (Rosc, Kljajič, Slatinšek) presenetljivo ni osvojila niti točke, čeprav so se na Ptuju v 1. krogu prikazali v dobri luči.
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj -Kema II 5:2, Ilirija - Tempo 0:5, Sobota - Muta 5:1, Mengeš - Krka 5:4. Srečanje Kema I - Finea bo odigrano 1. oktobra.
1.	TEMPO VELENJE 2 2 0 10:2 4
2.	PTUJ	2 2 0 10:4 4
3.	FINEA MARIBOR 1 1 0 5:0 2
4.	KEMA I	1	1	0	5:0	2
5.	KRKA	2	11	9:7	2
6.	SOBOTA	2	1	1	7:6	2
7.	MENGEŠ	2	1	1	5:9	2
8.	MUTA	2	0	2	3:10	0
9.	ILIRIJA LJUBLJANA 2	0	2	2:10	0
10.	KEMA II	2	0	2	2:10	0
Ptuj - Kema II 5:2
Slodej - Sukič 3:0, Pavič - G. Horvat 3:2, Piljak - Železen 3:0, Pavič -Sukič 1:3, Slodej - Pelcar 2:3, Piljak - Horvat 3:2, Pavič - Pelcar 3:2.
Tudi drugo zaporedno srečanje NTK Ptuj pred svojim občinstvom je prineslo zanimiv in napet obračun, čeprav so bili na papirju domačini izraziti favoriti. Druga ekipa Keme iz Puconcev ima zanimivo sestavo, saj sta v njej dva solidna člana (G. Horvat in Pel-car) ter dva izjemna mladinca (Sukič in Železen - 1. in 4. na mladinski lestvici NTZS), ki si
nabirata prvoligaške izkušnje. Domačini so srečanje odlično pričeli in po prvi seriji dvobojev povedli 3:0. Pri tem je imel najtežje delo Bojan Pavič, ki je odpor G. Horvata strl šele v petem nizu (11:9). Sledila sta dva
dokaj nepričakovana poraza Paviča in Slodeja; prvi je moral priznati premoč Patriku Suki-ču, drugi pa Tomažu Pelcarju, čeprav je že vodil 2:1 v nizih. Naslednja dvoboja sta prinesla najtesnejši možni odločitvi, na srečo domačih navijačev pa sta daljšo v teh dvobojih potegnila Piljak in Pavič. Slednji je slavil po popolnem preobratu, ko je že zaostajal 0:2 v nizih.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Namizni tenis • 16. Urhov memorial
Zafošnik upravičil vlogo favorita
V nedeljo, 25. 9., je v organizaciji NTK Ptuj v dvorani Center potekal tradicionalni, letos že 16. turnir v spomin na tragično preminulega Urha Stra-ška - Urhov memorial. Skupno se ga je udeležilo 42 fantov in 6 deklet iz 11 slovenskih klubov.
Dekleta so odigrala po sistemu vsaka z vsako, na koncu pa se je zmage veselila Staša Matis (Kajuh Slovan). Le-ta je sicer dosegla enako število točk kot Vesna Rojko (Muta), vendar je zmago 3:2 v medsebojnem srečanju slavila Matisova. Odlično se je odrezala domača kadeti-nja An j a Bezjak (NTK Ptuj), ki je osvojila 3. mesto.
Pri fantih je bila konkuren-
ca bistveno močnejša, saj sta nastopala tudi vodilna na članski lestvici NTZS, Gregor Zafo-šnik in Jaka Golavšek. Oba sta popolnoma upravičila vlogo favoritov in sta se pričakovano uvrstila v finale, kjer je bil pre-
pričljivo boljši Zafošnik (3:0).
Igralci so bili najprej razdeljeni v 11 predtekmovalnih skupin, prvouvrščena iz vsake skupine sta se uvrstila v zaključni del na izpadanje. Izmed članov domačega kluba je to
Dekleta, končni vrstni red: 1. Staša Matls (Kajuh Slovan), 2. Vesna Rojko (Muta) obe 9, 3. Anja Bezjak (Ptuj) 8, 4. Rebeka Luklč (Preserje) 7, 5. Ana Ačko (ŽNTK Maribor), 6. Lea Matjašlč (Preserje) ob 6 točk.
Fantje: četrtfinale: Zafošnik - Železen 3:1, Petar - Sukič 0:3, Škra-ban - Pavič 1:3, Piljak - Golavšek 0:3; polfinale: Zafošnik - Sukič 3:1, Pavič - Golavšek 1:3; finale: zafošnik - Golavšek 3:0.
Končni vrstni red: 1. Zafošnik (ŽNTK Maribor), 2. Golavšek (Ilirija), 3.-4. Pavič (Ptuj), Sukič (Kema); 5.-8. Piljak (Ptuj), Železen (Kema), Petar (Muta), Škraban (Kema).
pričakovano uspelo Bojanu Paviču, Danilu Piljaku in Luki Krušiču (sicer so nastopili še večinoma mlajši tekmovalci: Žan Napast, Darko Hergan, Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič, Marsel Šegula in Darko Drčič. Krušič je obstal v 1. krogu, Piljak se je uvrstil med osem najboljših, še korak dlje pa je storil Pavič, ki je igral v polfi-nalu. Tam ga je (podobno kot Piljaka krog pred tem) ustavil Jaka Golavšek, ki ga je ptujski veteran premagal v soboto na srečanju 1. SNTL.
Tekmovanje je bilo vzorno organizirano in je potekalo brez zapletov. Za brezhibno organizacijo je pod vodstvom Marjana Bezjaka skrbelo približno 15 članov kluba. Najboljšim štirim tekmovalcem v obeh konkurencah je priznanja podelil oče Urha Straška.
JM
Košarka • KK Ptuj
Z zmago v novo sezono
Košarkaški klub Maska caf-fe Ptuj je v zadnjih letih delal predvsem na vzgoji mladih košarkarjev in bil pri tem zelo uspešen. V novo sezono so Ptujčani vstopili s tekmo nadarjene generacije U-14 (na fotografiji desno), ki je gostila KK Terme Olimia; Ptujčani so srečanje dobili kar z 68:32. Najučinkovitejša sta bila Vrb-
njak z 28 in Zemljič z 21 točkami, zadeli so še Tetičkovič, Gr-gič in Vedernjak. V prihodnosti se bo KK Maska caffe Ptuj preimenoval v KK Ptuj, vse zainteresirane mlade pa vabijo k vpisu in organizirani vadbi košarke. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 031 506 171.
DB
Atletika • Nina Kolarič
Za konec v Maroku
Najboljša ptujska atletinja je letošnjo poletno sezono končala z nastopoma na mitingu v Zagrebu in v maroškem mestu Tangier. Prvi nastop po svetovnem prvenstvu v Južni Koreji se Kolaričevi ni posrečil, saj je zabeležila najslabši rezultat letos. V Zagrebu je zmogla »le« 607 centimetrov, kar ji je prineslo šesto mesto. Bolje je Kolaričeva skakala
prejšnji teden v Maroku, kjer je za slovo od dolge in predvsem psihološko naporne sezone zmogla 623 centimetrov, kar je pomenilo 2. mesto. Po poletni sezoni si Kolaričeva ni privoščila počitka, saj je že začela priprave na olimpijsko sezono, saj si je letos že zagotovila nastop naslednje leto v Londonu.
UE
Kolaričeva je za konec sezone skakala v Maroku.
Nogomet m 1. SNL
REZULTATI 12. KROGA: Domžale - Triglav 2:0 (1:0); strelca: Osmanaj 44., Diallo 51.;
Nafta - Mura 05 2:2 (1:1); strelci: Tomažič Šeruga 40., Jerebic 52.; Horvat 44., Fajic 78.;
HIT Gorica - Olimpija 2:1 (1:0); strelci: Gregorič 35., Galešič 46.; Smiljanič 85.;
Luka Koper - CM Celje 1:2 (1:1); strelci: Aganovič 25.; Bezjak 11., Popovič 78. Srečanje Rudar Velenje - Mari-
bor je preloženo na
1.	MARIBOR 11 6
2.	OLIMPIJA 12
3.	HIT GORICA 12
4.	RUDAR VELENJE 11
5.	DOMŽALE
6.	MURA 05
7.	CM CELJE
8.	NAFTA
9.	TRIGLAV
10.	LUKA KOPER
kasnejši termin. 3 2 23:14 21 3 3 21:16 21 3 4 17:10 18 3 3 18:13 18
3	4 16:15 18
4	4 11:16 16 17:16 15 14:14 13 5:20 11 10:17 9
DK
3	S
4	S 2 T B S
Šah • Evropski klubski pokal
Ptujski šahisti prijetno presenečenje
V Rogaški Slatini že od nedelje poteka eden največjih šahovskih dogodkov v Sloveniji po letu 2002, Evropski klubski pokal. Pravico na tem pokalu si priborijo državni prvaki posameznih držav, organizatorju pa je dana možnost dodatnih dveh mest. Tako drugič po letu 2009 na tem tekmovanju nastopa tudi ekipa Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Kapetan ptujske ekipe MM Danilo Polajžer ima na razpolago šest šahi-stov brez rezerv. V prvih štirih kolih so velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič in Jure Borišek, fide mojstra Gregor Podkrižnik in Robert Roškar ter sam kapetan delo opravili odlično. V prvem kolu so s 5:1 premagali po ratingu nekoliko slabšo ekipo iz Anglije. Zmagali so Beljavski, Pavasovič, Borišek in Podkrižnik, remizirala pa sta Polajžer in Roškar. Sledilo je pravo presenečenje v drugem kolu, ko so s 4:2 premagali močno špansko ekipo, ki je bila v povprečnem ratingu močnejša za 100 točk. Točko za Ptujčane so osvojili Borišek, Podkrižnik in Pola-jžer, remizirala sta Beljavski in Pava-sovič, medtem ko je Roškar izgubil. Tako so si v tretjem kolu priigrali enega najmočnejših tekmecev, ekipo Ekonomist iz ruskega mesta Saratov, ki brani lanskoletni naslov. V svojih vrstah ima osem velemojstrov in je s povprečnim ratingom 2702 točki na tretjem mestu. Rusi so v prvih dveh kolih svoje tekmece premagali gladko 6:0, zato je bila želja Ptujčanov, da jim odščipnejo vsaj kakšno točko. Pri tem so bili dokaj uspešni, saj so
Beljavski, Borišek In Roškar uspeli remizirati, ostali trije pa so morali podpisati poraz. To pa nikakor ni katastrofa, saj so bili tekmeci v povprečnem ratingu boljši za 250 točk, razlika v točkah med Ptujčanom Robertom Roškarjem in njegovim tekmecem pa je bila celo 378 točk. Vse to kaže na izredno borbenost ptujske ekipe.
Poraz pa Ptujčanov nikakor ni vrgel iz tira in sledila je zmaga 3,5:2,5 proti ekipi SG Zürich iz Švice, za katero nastopa legendarni Viktor Korč-noj - »Železni Viktor«. Po začetnem ratingu sta si ekipi zelo blizu, zato je bilo pričakovati dokaj enakovredno borbo. Tehtnico je na stran Ptujčanov prevesil najmlajši, Robert Roškar, ki je v tem srečanju edini zmagal, ostalih pet je remiziralo, vendar šele po več kot petih urah igre. Seveda jim je ta zmaga v naslednjem, 5. kolu, ponovno namenila tekmeca iz samega vrha, po ratingu šesto uvrščeno rusko ekipo Ugra s preko 250 točk višjim povprečnim ratingom in ki ima v svojih vrstah prav tako 8 velemojstrov.
Zadnji krog bo na sporedu jutri, 1. oktobra, ob 15. uri, ko bo na prizorišču dogodka ob 16. uri še prvi slovenski šahovski turnir managerjev.
Vrstni red po 4. kolu: 1. S. Petrs-burg RUS 8 točk (20,5 šahovskih), 2. Baden-Baden GER 8 (20,5), 3. SHSM RUS 8 (18,5), ... 15. ŠD Te-hcenter Ptuj 6 (14), ... 24. ŽŠK MB 4 (14,5), ... 55. ŠD Pomgrad Radenska 2 (8,5) itd.
Silva Razlag
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Judo • 1. slovenska liga
REZULTATI 1. KROGA:
Gorišnica: Gorišnica - Duplek 4:3 (37:30), Duplek - Olimpija 1:5 (10:50), Gorišnica - Olimpija 2:4 (10:40);
Slovenj Gradec: Acron Slovenj Gradec - Šiška 3:4 (30:40), Acron Slovenj Gradec - Impol 0:6 (0:60), Šiška - Impol 1:5 (10:50);
Celje: Z dežele Sankaku - Branik Broker 7:0 (70:0), Branik Broker -Železničar 4:3 (40:22), Železničar - Z dežele Sankaku 1:5 (10:47).
Vrstni red: 1. Z dežele Sankaku, 2. Impol, 3. Olimpija - vsi 4 točke, 4. Gorišnica, 5. Šiška, 6. Branik Broker - vsi 2 točki, 7. Duplek, 8. Železničar, 9. Acron Slovenj Gradec - vsi 0 točk.
JM
Rokomet • Ml. kategorije
S prvenstvenimi tekmovanji so pričeli tudi rokometaši v mlajših kategorijah.
Starejši dečki A - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 28:23, Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 22:19, Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 41:27.
REZULTATI 2. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 33:26, Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 28:27, Celje Pivovarna Laško -Gorenje Velenje 29:18.
Starejši dečki B - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 31:35, Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 33:17. Prosta je bila ekipa
Drava Ptuj.
REZULTATI 2. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 23:34, Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 29:22. Prosta je bila ekipa Jeruzalem Ormož.
Kadeti - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 42:23, Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 26:26, Drava Ptuj -Velika Nedelja Carrera Optyl 39:21, Maribor Branik - Arcont Radgona -preloženo.
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Arcont Radgona 58:21, Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 23:29, Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 29:35, Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 48:28.
ur
Kadetska ekipa Drave Ptuj po srečanju v Slovenj Gradcu 2011
Šahovski kotiček
V septembru se je pričel jesenski del letošnje šahovske sezone. Ptujski šahist so v tem obdobju zelo aktivni, saj so nastopili na številnih tekmovanjih doma in v tujini.
Druga šahovska liga - vzhodna skupina
Drugo moštvo ŠD Tehcenter Ptuj je v začetku meseca nastopilo v drugi slovenski šahovski ligi ter premagalo moštvo SD Slovenske Konjice z rezultatom 3,5-2,5 in moštvo KOŠK Dravograd s 4-2. Ptujska ekipa je trenutno na drugem mestu, za ekipo ŽŠK Maribor II. Za ptujsko ekipo so nastopili: Anita Vrabič, Žan Belšak, Viktor Napast, Janko Bohak, Stanko Nikolič in Branko Orešek.
Hitropotezni turnir
Nadaljeval se je ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v hitropo-teznem šahu. Na turnirju po Bergerjevem sistemu je sodelovalo 13 igralcev, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 10,5 točke, Zlatko Roškar in Anton Butolen po 9,5 točke, Ciril Kužner in Janko Bohak po 7,5 točke, Branko Sedlašek 7 točk, Boris Žlender 6,5 točke, Branko Orešek 6 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke itd.
Turnir v pospešenem šahu
Na mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Tokrat je presenetljivo zmagal veteran Janko Bohak, ki je oddal samo en remi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Janko Bohak 6,5 točke, Boris Žlender in Branko Sedlašek po 5 točk, Ivan Krajnc in Martin Majcenovič po 4,5 točke, Leon Selišek in Darko Dominko po 4 točke, Milan Fijan, David Zagoršek, Marko Zemljarič in Ciril Kužner po 3,5 točke, Igor Iljaž in Denis Mlinarič po 3 točke itd.
Klemen Janžekovič drugi v Anstriji
Na odprtem mednarodnem šahovskem turnirju v Gradcu (Avstrija) je mladi član ŠD Tehcenter Ptuj Klemen Janžekovič v skupini B (igralci z ratingom >2000 ) med 52 udeleženci zasedel odlično 2. mesto. Vrsti red: Raimund Lipp 7,5 točke, Klemen Janžekovič 7 točk, Manfred Lamp in Ukisini Brandhyl po 6,5 točke itd.
Uspešen nastop na memorialu Josipa Ipavca
Na 11. memorialu Josipa Ipavca v Šentjurju so bili ptujski mladi igralci izredno uspešni. V kategoriji mladih do 12 let sta igralca Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Tomaž Šuta in Klemen Kovačec igrala odlično in s po 7,5 točke osvojila 1. in 2. mesto. Manj uspešni so bili predstavniki domačega društva na glavnem turnirju, na katerem je med 60 udeleženci zmagal velemojster Milan Daško iz Črne gore. Člani ptujskega društva so zasedli naslednja mesta: Stanko Nikolič 3,5 točke (37. mesto), Andraž Šuta 3 točke (42. mesto), Denis Mlinarič, David Murko in David Zagoršek po 2,5 točke (52. do 54. mesto), kar pa je vendarle za mlade igralce, ki so prvič nastopili na takem tekmovanju, lep rezultat.
Janko Bohak
Dva člana na svetovnem prvenstvu
S cestno dirko članov se je v nedeljo v danski prestolnici Kopenhagnu končalo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, na katerem je bila slovenska delegacija prvič v zgodovini zastopana prav v vseh kategorijah. Ekipa Martina Hvastje je bila najštevilčnejša doslej, kar le priča o tem, da je kolesarstvo na sončni strani Alp priljubljen šport. Najboljšo uvrstitev so Slovenci pričakovano dosegli na nedeljski cestni dirki, ko je Borut Božič osvojil odlično 7. mesto, čeprav je bila tiha želja celo medalja.
Na veliko veselje vseh ljubiteljev ptujskega kolesarskega kluba je imela tudi ekipa Perutnine Ptuj na Danskem dva predstavnika. Na kronometru v članski kategoriji je nastopil Robert Vrečer in osvojil 45. mesto, medtem ko je bil na cestni dirki rezerva. V mladinski konkurenci je na cestni dirki nastopil Marko Pavlič in osvojil 82. mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalcem.
Robert Vrečer (člani) o SP
na Danskem: »S samim svetovnim prvenstvom sem zadovoljen. Vzdušje v ekipi je bilo super, družili smo se s kolesarji iz vseh kategorij, z vsemi trenerji ter spremljajočim osebjem in z vsemi smo se lepo razumeli. Sam sem nastopil na kronome-tru, ki je bil, glede na to da je bil povsem ravninski, lahek, vendar pa je skrival številne pasti. To so bili številni ovinki, poleg tega pa je prvih sedem dni bivanja na Danskem močno pihal veter, kar nas je tekmovalce v vožnji na čas še posebej oviralo. Z rezultatom sem zadovoljen, vendar sem na žalost štirinajst dni pred odhodom na Dansko zbolel. Bolezen mi je pobrala kar nekaj moči, še danes nisem povsem »fit«, zato ostaja nekaj grenkega priokusa. Vsekakor pa je zame in za moj klub Perutnina Ptuj lepo priznanje, da sem bil član izbrane vrste, za kar sem se lepo zahvalil selektorju Martinu Hvastji. Še enkrat škoda za bolezen, saj sem bil res v dobri formi. To se mi je zgodilo prvič v zadnjih dveh
Foto: Marjan Kelner
Marko Pavlič, član KK Perutnina Ptuj in član slovenske reprezentance
letih in na žalost prav pred tako velikim tekmovanjem. Ampak tudi to je del športa.«
Marko Pavlič (mladinci) o SP na Danskem: »Že pred prvenstvom sem računal na to, da bom član reprezentance. Sicer mi sama proga na cestni dirki ni bila pisana na kožo, saj je bila povsem ravna - sam se namreč boljše znajdem na
razgibanih trasah. Sem pa pač pomagal drugim slovenskim kolesarjem. Tokrat se nam ni izšlo tako, kot smo si želeli. Delali smo sicer za ekipo, toda včasih so želje posameznikov v ospredju. Kljub temu pa menim, da tudi 14. mesto na svetu (Martin Otoničar, op. a.) ni slab dosežek.«
tp
Boks • 5. sparing trening revija na Ptuju
Lep napredek mladih boksarjev
Boksarsko praznino skozi letošnje poletje je dodobra zapolnil bK Ring, saj je pripravil kar pet sparing trening reviji. Na peti reviji smo v ringu videli osem parov in predstavnike petih klubov. Uvodni dvoboj je pripadel dekletoma Moniki Božičko in Mihaeli Hreljič, za katero je bil to prvi uradni dvoboj. Zanimivost: v BK Ring imajo skupino šestih žensk, ki se resno ukvarjajo z boksom. Najmlajši na reviji iz ptujskega kluba je bil Tilen Kmetec, ki potrebuje takšne dvoboje za razvoj, a je že sedaj je pokazal dobro tehnično znanje. Zelo enakovredno sta se borila Mariborčan Silay Fisnik in domačin Renato Babič (ta bo prihodnji teden skupaj s Timotejem Pučkom nastopil na pokalu Kranja). Zelo pozitivno je v svoji prvi borbi presenetil Simon Harlamov, saj je pokazal svoj potencial, potem ko je dosegel edino zmago na reviji (na sparing trening revijah se navadno borbe končajo neodločeno, op. a.). Klubski dvoboji so vedno zanimivi, tako je bil tudi ta, v katerem sta se merila trenutno najbolj izkušena ptujska boksarja Nejc Nedeljko in Aleš Kujavec. Najbolj kvaliteten dvoboj je bil med Blažem
Motosport
Črto pod vseh pet revij je potegnil glavni trener v BK Ring, Ivan Pučko: »Osnovni namen teh revij je bil, da vključujemo v tekmovanja predvsem mlade boksarjev. Skozi poletje smo imeli kar pet revij in nekateri klubi so to priložnost boksanja na Ptuju dodobra izkoristili, nekateri pa žal malo manj. BK Ring je promoviral kar nekaj mladih boksarjev in boksark, prav tako pa so tekmovalno praznino dobro izkoristili tudi naši malo bolj izkušeni tekmovalci. V klubu smo zelo zadovoljni, saj se je boks pri nas še bolj promoviral, hkrati pa so mladi skozi sparing trening revije tudi dodobra napredovali, kar je bil tudi osnovni cilj.«
Foto: Črtomir Goznik
Denis Zver (Golden Gloves LJ) in Blaž Škrjanec (BK Ring)
Škrjancem in Denisom Zve-rom, ki je veliko bolj izkušen boksar, vendar smo videli zelo uravnotežen ali enakovreden dvoboj. Ob koncu revije je svoj debi v super težki kategoriji nad 91 kilogrami iz ptujskih vrst doživel še Blaž Vogrinec, ki je proti bistveno izkušenej-šemu Čedomirju Bjelčeviču narekoval tempo in bil celo boljši tekmec.
Kmalu se bodo začela ponovno ligaška tekmovanja in nekatere revije (Zlata rokavica bo na Ptuju organizirana
22. oktobra, op. a.). Letošnja novost bo druga slovenska boksarska liga, v kateri bodo tekmovali manj izkušeni tekmovalci: predstavniki BK Ring
bodo s svojo ekipo prvič tekmovali 1. oktobra v Slovenski Bistrici. V prvi slovenski ligi pa bodo tekmovanje začeli prav tako v Slovenski Bistrici, vendar šele 15. oktobra. V tem tekmovanju Ptujčani branijo naslov državnega prvaka.
David Breznik
Pari 5. sparing revije BK Ptuj:
-	Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Mihaela Hreljič (BK Ring Ptuj)
-	Tilen Kmetec (BK Ring Ptuj) - Luka Novakovič (ŽBK Maribor)
-	Renato Babič (BK Ring Ptuj) - Silay Fisnik (KBK Maribor)
-	Simon Harlamov (BK Ring Ptuj) - Arian Hočevar (ŽBK Maribor)
-	Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj)
-	Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (Golden Gloves Ljubljana)
-	Blaž Vogrinec (BK Ring Ptuj) - Čedomir Bjelčevič (ŽBK Maribor)
V Hajdošah so hrumeli motorji
V nedeljo je bil kartodrom v Hajdošah prizorišče zadnje dirke za državno in pokalno prvenstvo motoristov (supermoto, minimoto, skuter). Nastopilo je 47 tekmovalcev in tekmovalk, ki so imeli dobre pogoje na tekmovanju, ki ga po običaju zelo dobro organizira AMD Ptuj. Njegovi člani so znova dali vse od sebe, da je tekmovanje potekalo brez zapletov. Državni prvak v supermotu je postal Rok Mihelčič, ki je v Hajdoše prišel z veliko predno-
stjo in ga pri tem ni motilo, da je tokrat Anže Mlakar dvakrat slavil. Tokrat smo pogrešali najboljšega slovenskega voznika Uroša Nastrana, ki je bil odsoten zaradi tekmovanja v tujini. V kategoriji S-amater je obe dirki dobil Simon Lošdorfer. Vse dirke so bile po svoje zanimive, s pravim tekmovalnim nabojem, žal pa jih nekaj ni štelo za državno prvenstvo, ker je v kategoriji nastopilo manj kot pet tekmovalcev.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja v Hajdošah
Padalstvo • Svetovni pokal
Člani AK Ptuj sesti na svetu, Balta 5. med posamezniki
Športni napovednik
Za smetano padalstva se je končala še zadnja letošnja tekma v nizu tekem za svetovni padalski pokal v skokih na cilj. Veliki finali ob jezeru Maggi-ore v švicarskem Locarnu je bil kljub nekaterim že znanim srečnežem (ekipa Italy National Team si je že pred tekmo zagotovila 1. mesto v skupnem seštevku) vendarle napet. Za drugo in tretje mesto na stopničkah se je bil težek boj.
Po izpeljanih osmih serijah so tudi na tej tekmi zmagali Italijani, lovili so jih Nemci iz ekipe Sportfoerdergruppe, na tretjem mestu pa je pristal slovenski Elan. Po končanih vseh šestih tekmah so po pričakovanjih svetovni prvaki postali Italijani, na drugo mesto se je zavihtel izjemen slovenski Elan, Czech Republic Military Team pa je zasedel 3. mesto.
A prav odličen rezultat Nemcev na zadnji tekmi je ptujskim padalcem zmešal štrene. Ne ravno bleščeče 13. mesto na finalni tekmi in za povrh še dobri Nemci so namreč zahtevali zdrs za mesto po lestvici navzdol. Toda veselje in zadovoljstvo nista bila zato nič manjša: fantje so v skupnem seštevku pristali na čudovitem 6. mestu! To je izjemen dosežek, saj se je v letošnji boj za svetovni pokal skupaj z njimi podalo kar 61 profesionalnih ekip!
Med posamezniki sta na zadnji tekmi slavila dva Čeha
Peter Balta (Aeroklub Ptuj) med doskokom
(Hynek Tabor, Oldrich Sorf), Italijan (Corrado Marchet) in Francoz (Ronan Henaff) sta pristala na 3. mestu. Med Ptuj-čani je Peter Balta kot najboljši blestel na zavidljivem 5. mestu! Resnično izjemen rezultat, še bolj pa smo lahko veseli njegovega rezultata v skupnem seštevku med posamezniki: osvojil je 15. mesto.
Njegovi klubski kolegi so imeli nekoliko več smole, saj je Tonček Gregorič zasedel 45., Boris Janžekovič 64., Matej Kostanjevec 102., Aleksander Čuš pa 106. mesto. A odlični rezultati s prejšnjih tekem so fantom prinesli toliko boljše rezultate v skupnem seštevku: Boris Janžekovič je bil odličen
Nogomet • SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 7. KROGA: CM Celje
-	Aluminij 1:1, Olimpija - Maribor 3:2, FC Koper - NOGA Triglav 2:0, HIT Gorica - Šampion Celje 4:1, Rudar Velenje - Bravo Publikum 0:1, IB Interblock - Krka 1:2, Krško
-	NŠ R. Koren Dravograd 0:2, Domžale - Mura 05 3:2.
10.	CM CELJE
11.	B. PUBLIKUM
12.	DRAVOGRAD
13.	MURA 05
14.	KRKA
15.	HIT GORICA
16.	ŠAMP. CELJE CM CELJE
1 2 G 1
10:14 3:9 10:18 5:18 5:16 2:6 0:28
1.	HIT GORICA
2.	OLIMPIJA
3.	MARIBOR
4.FC	KOPER
5.	DOMŽALE
6.	RUDAR VELENJE 7
7.	IB INTERBLOCK 7
8.	KRKA	7
9.	ŠAMPION CELJE 7
10.	CM CELJE 7
11.	NOGA TRIGLAV 7
12.	B. PUBLIKUM 7
13.	DRAVOGRAD
14.	ALUMINIJ
15.	MURA 05
16.	KRŠKO CM CELJE
5 2 5 1 5 G 5 G
4	3
5	G 3 2 2 3 2 2
1	4
2	1 2 1 1 3 1 1 1 1 G G
0	22:5	1T
1	15:8	16
2	24:9	15
2	19:4	15
0	19:9	15
2	14:10	15
2	10:11	11
2	10:14	9
3	12:16	8
2	12:10	T
4	11:13	T
4	5:15	T
3	8:11	6
5	8:19	4
5	T:20	4
T	T:29	0
ALUMINIJ 2:3 (1:3) STRELCI: 0:1 Zečevič (14), 1:1 Hribernik (19), 1:2 Krajnc (27), 1:3 Zečevič (35), 2:3 Pungaršek (58. z 11 m)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Rogina (Mesarič), Gerečnik, Klobular, Vrba-nec, Cafuta, Planinšek, Špehonja (Novak), Kelc, Krajnc, Zečevič (Pod-brežnik). Trener: Bojan Špehonja
Liga - U 14
ALUMINIJ 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Kirič (63), 1:1 Ver-bič (68)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Kristl, Cesar (Petek), Jus (Goljat), Dvoršak - Špehar, Pulko, Strel (Horvat), Le-gčevič, Damše (Trep), Kirič. Trener: Primož Gorše.
REZULTATI 8. KROGA: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:3, Po-brežje - Tezno Maribor 2:0, Šam-pion Celje - Maribor 0:1, Mura 05 - Nafta 2:0, Tehnostroj Veržej - CM Celje 2:5, Železničar - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, Brežice - Žalec 3:2, Dravinja - Rudar Velenje 3:6.
1. SKL
REZULTATI 7. KROGA: CM Celje
-	Aluminij 2:3, Olimpija - Maribor 1:2, FC Koper - NOGA Triglav 2:1, HIT Gorica - Šampion Celje 0:0, Rudar Velenje - Bravo Publikum 3:0, IB Interblock - Krka 3:1, Krško
-	NŠ R. Koren Dravograd 3:2, Domžale - Mura 05 3:0.
1. ALUMINIJ	8	T	1	0	48:3	22
2. MARIBOR	8	T	1	0	33:3	22
3. RUDAR VELENJE 8		6	1	1	23:10	19
4. CM CELJE	8	5	3	0	38:8	18
5. POBREŽJE	8	6	0	2	12:4	18
6. FERK JARENINA 8		5	1	2	18:12	16
7. ŽELEZNIČAR	8	5	0	3	11:11	15
8. MURA 05	8	4	2	2	14:14	14
9. BREŽICE	8	3	0	5	11:21	9
10. ŠAMP. CELJE	8	2	1	5	10:9	T
11. NAFTA	8	2	0	6	11:1T	6
12. TEZNO MB	8	1	2	5	T:36	5
13.DRAVOGRAD	8	1	1	6	T:18	4
14. DRAVINJA	8	1	1	6	10:38	4
15. T. VERŽEJ	8	1	0	T	T:31	3
16. ŽALEC	8	0	2	6	6:31	2
1. FC KOPER 7	T	0	0	30:6	21
2. NOGA TRIGLAV 7	6	0	1	24:5	18
3. MARIBOR 7	5	0	2	26:6	15
4. DOMŽALE 7	4	2	1	14:T	14
5. KRŠKO 7	4	0	3	9:15	12
6. ALUMINIJ 7	3	2	2	10:13	11
7. OLIMPIJA 7	3	1	3	1T:6	10
8. RUDAR VELENJE 7	3	1	3	8:6	10
9. IB INTERBLOCK 7	3	1	3	9:9	10
NISAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 0:3 (0:3)
STRELCI: 0:2 Brec (5), 0:2 Gale (6), 0:3 Brodnjak (12)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi (Vinter), Majerič, Zorec (Klajnšek), Elšnik (Dobnik), Bro-dnjak (Šavorič), Hreljič (Bračič), Brec, Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
36., Aleksander Čuš 41., Tonček Gregorič 53. in Matej Ko-stanjevec 74. Na vrhu lestvice med posamezniki v skupnem seštevku se je zasluženo smehljal Italijan Guiseppe Tresol-
di, na drugem je bil nič manj dober Slovenec Uroš Ban, tretji pa je bil Nemec Stefan Wesner.
Slovenci so tako v vseh glavnih kategorijah odnesli medalje. Tudi med ženskami je bilo tako; Leščanka Maja Sajovic je namreč že na prejšnji tekmi v Grobniku na Hrvaškem dosegla dovolj prednosti za 1. mesto, tako da ji na tej tekmi ni bilo treba niti sodelovati. Njena klubska kolegica Irena Avbelj zaradi poškodbe tokrat ni tekmovala, a je v skupnem seštevku vendarle zasedla 6. mesto.
Tako se je končala še ena sezona lova za svetovni pokal -izplen je bil za Slovence vsekakor odličen. Elan 2. v skupnem seštevku, Uroš Ban 2. med posamezniki, Maja Sajovic prva, Peter Balta 5. in 15., ekipa AK Ptuj pa šesta na svetu!
Vesna Osterc
Bowling • Podjetniška liga
Srečanja tretjega kroga so prvič prinesla nekoliko večje razlike med ekipami. Presenetljivo visoko zmago je v derbiju dosegla ekipa Saška bar proti ekipi MO Ptuj, s čimer se ji je s tekmo manj približala na samo točko razlike. Dve točki so proti vodilnemu Tamesu osvojila dekleta Boxmarka teama, Javne službe Ptuj pa še naprej plačujejo »davek novincev« - tokrat jih je visoko ugnal Talum.
Ekipno je najboljši rezultat kroga dosegla ekipa Radio-Tednik Ptuj (2653), ki je zanesljivo ugnala trojico iz ekipe DaMoSS. Iz slednje prihaja najboljši posameznik kroga, saj je Silvo Strauss dosegel rezultat 777, deset več od Črtomirja Gozni-ka. V medsebojnem dvoboju sta dosegla popolnoma enak rezultat ... V skupnem seštevku najboljših posameznikov je vodstvo prevzel Črtomir (povprečje 189,7).
REZULTATI 3. KROGA: Talum -Javne službe Ptuj 8:0, Saška bar
-	Mestna občina Ptuj 7:1, DaMoSS
-	Radio-Tednik Ptuj 2:6, Elektro Maribor - MP Ptuj 6:2, Boxmark Team - Tames 2:6. Prosta je bila ekipa VGP Drava.
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Silvo Strauss (DaMoSS) 777, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 767, 3. Robi Merlak (Talum) 745, 4. Robert Kurež (Saška bar) 713, 5. Jani Kramar (DaMoSS) 697, 6. Marjan Varvo-da (MO Ptuj) 687, 7. Stanko Jus (Talum) 681, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 671, 9. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 669, 10. Nina Rogina (Tames) 661.
1.	TAMES
2.	ELEKTRO MB
3.	TALUM
4.	M. OBČINA PTUJ 3 2425 14 153,7
3 2624 16 166,T 3 2495 15 152,9 3 2513 14 160,8
5.	RADIO-TEDNIK
6.	SAŠKA BAR
7.	DAMOSS
8.	VGP DRAVA
3	2653 14	159,9
2	2562 13	164,8
3	2010 11	15T,3 2	-	1G	161,0
9.	MP PTUJ D.O.O. 3 2481 7 152,0
10.	BOXMARK TEAM 3 2094 6 126,5
11.	JAVNE S. PTUJ 2 1830 0 116,8
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 189,7, 2. Robert Kurež (Saška bar) 187,4, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,6, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 181,6, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 176,4, 6. Stanko Jus (Talum) 176,4, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,5, 8. Robert Šegula (Tames) 174,4, 9. Robi Merlak (Talum) 174,3, 10. Andrej Trunk (Tames) 170.
Pari 4. kroga: ponedeljek, 3. 10., ob 17.30: Tames - Radio-Te-dnik Ptuj, Talum - Saška bar; ob 20.00: MP Ptuj - Boxmark Team, DaMoSS - Javne službe Ptuj, VGP Drava - Mestna občina Ptuj. Prosta je ekipa Elektro Maribor.
JM
Ptuj Open: zmagal Ivan Švarc
V Bowling centru Ptuj je od 20. do 27. 8. potekal tradicionalni bowling turnir Ptuj Open 2011, ki je bil že četrti po vrsti. Turnir ima od leta 2008 zagotovljeno mesto v koledarju Bowling zveze Slovenije, zato se ga udeležujejo tako domači kot tuji igralci.
Letošnjega turnirja se je udeležilo 30 igralcev in igralk, ki so igrali šest iger po ameriškem sistemu. V naslednji krog se je uvrstilo 16 najboljših tekmovalcev v skladu z rezultati kvalifikacij (med njimi so bili tudi trije neregistrirani; najboljši je bil na 6. mestu Aleksander Vidovič). Najboljši po kvalifikacijah je bil pričakovano Anže Grabrijan, član ekipe Epic, sicer tudi državni reprezentant, ki je s 1358 podrtimi keglji dosegel povprečje 226,33 keglja na igro. Za uvrstitev v finalni del je 16 najboljših po kvalifikacijah odigralo še dodatne štiri igre. Po seštevku 10 iger so se najboljši trije posamezniki Anže Grabrijan, Ivan Švarc in Žiga Kalan pomerili za naslov
prvaka. Grabrijan seje kot najboljši po kvalifikacijah neposredno uvrstil v finale, kjer je pričakoval zmagovalca v dvoboju Švarc - Kalan. Švarc je zmagal z rezultatom 235:213, svojo formo pa je stopnjeval tudi v finalu, kjer je slavil z rezultatom 244:224.
ČG
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARi 13. KROGA - SOBOTA ob 20.00: Olimpija - Nafta; SOBOTA ob 20.05: Luka Koper - Domžale; NEDELJA ob 15.00: Mura 05 - Rudar Velenje; NEDELJA ob 18.00: Maribor - Triglav, CM Celje - HIT Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Šmartno 1928 - Garmin Šenčur, Dravinja Kostroj - Roltek Dob; NEDELJA ob 15.00: Aluminij
-	Šampion Celje, Krško - Bela krajina, Kalcer Radomlje - Bravo 1 Interblock.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Čarda - Zavrč, Malečnik - Kovinar Štore, AHA EMMI Bistrica - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Grad - Zreče, Odranci - Tromejnik G - Kalamar, NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Paloma.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško B - Peca, Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar, MU Šentjur - Šoštanj, Tezno Maribor - NŠ Drava Ptuj, Pohorje - Carrera Optyl Ormož, Marles hiše -Tehnotim Pesnica, Boč Poljčane - Koroške Gradnje.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Hajdina - Makole, Središče - 1 A Avto Gerečja vas, Apače - Rogoznica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec
-	Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Skorba, Lovrenc - Gorišnica; NEDELJA ob 15.30: Podvinci Agrocenter Ptuj - Oplotnica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Slovenja vas - Podlehnik, Grajena - Majšperk, Zgornja Polskava - Hajdoše, Spodnja Polskava - Tr-žec, Pragersko - Cirkulane; NEDELJA ob 15.30: Leskovec - Markovci.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 34
PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Cirkulane - Skorba, Grajena -Boč. VETERANI 40
PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Podvinci - Ormož, Tržec - Podlehnik, Gorišnica - Markovci, Leskovec - Pragersko 75, Lovrenc -Zgornja Polskava.
POKAL MNZ PTUJ
V sredo ob 15.30 bo odigrano četrtfinalno pokalno srečanje na področju MNZ Ptuj. V Slovenski Bistrici se bosta pomerila AHA EMMI Bistrica - Zavrč.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Aluminij - Krško (sobota ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
8.	KROG: Aluminij - Krško (sobota ob 14.00)
LIGA - U 14 VZHOD
9.	KROG: Aluminij - Železničar (nedelja ob 11.00)
ROKOMET
1. NLB LEASING (M)
PARI 5. KROGA: Izola Istrabenz plini - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Šmartno, Krka - Maribor Branik, Krško -Celje Pivovarna Laško, Loka Gorenje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
2. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško B (sobota ob 19.00)
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
2.	KROG: Moškanjci Gorišnica - Col (sobota ob 19.30), Drava Ptuj -Mitol Sežana (sobota ob 19.00)
KEGLJANJE
1. B SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
3.	KROG: Radenska - Drava Deta Center (sobota ob 13.30)
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
3. KROG: Ceršak - Drava Deta Center (sobota ob 14.00)
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posamezniki s turnirja Ptuj Open 2011: Anže Grabrijan, Ivan Švarc in Žiga Kalan
Izpopolnjevalni praktični seminar za sodnike
V torek, 4. oktobra, bo od 15.30 dalje na Mestnem stadionu na Ptuju potekal izpopolnjevalni praktični seminar za sodnike. Tema seminarja je »Tehnično-taktična priprava reprezentance Slovenije na tekmo z reprezentanco Srbije«, vodil pa ga bo selektor Matjaž Kek s pomočnikom Milanom Miklavičem. Demonstratorji bodo igralci članske reprezentance Slovenije.
Gre za centralni seminar za vse slovenske trenerje - udeležilo naj bi se ga okoli 1000 trenerjev iz vse Slovenije! Seminar organizira Zveza nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) v sodelovanju z DNT Ptuj. V okviru ZNTS deluje v Sloveniji devet društev trenerjev, toliko je Medobčinskih nogometnih zvez. Skupno je včlanjenih 1400 trenerjev, ki imajo za leto 2011 licenco, ki so si jo pridobili na izpopolnjevalnih seminarjih za trenerje PRO, A, B in C.
JM
Slovenija • Za večjo varnost na nivojskih prehodih
Enotnejšo ureditev potrebujejo po vsej Evropi
V Mariboru je bila 26. in 27. septembra konferenca o zagotavljanju varnosti na nivojskih prehodih ceste in železnice, ki jo je pripravila Javna agencija za železniški promet. Varnejše rešitve na tem področju je iskalo kar 130 prometnih strokovnjakov iz vse Evrope.
Kot je na konferenci poudaril Boris Živec, direktor Agencije za železniški promet (AŽP), so nivojski prehodi področje, ki je zanimivo za celotno evropsko prometno stroko, saj se srečujeta dva prometna sistema: „In prav zaradi raznolikosti rešitev varnostnih sistemov v posameznih državah smo se odločili na letošnji konferenci izmenjati izkušnje, ki nam bodo pomagale pri nadaljnjem delu in iskanju rešitev. S tem želimo dvigniti stopnjo varnosti na prehodih.«
Na varnostni konferenci je sodelovalo kar 130 tujih in domačih strokovnjakov nacionalnih varnostnih organov, upravljavcev, prevoznikov in proizvajalcev opreme. Ugotovili so, da imajo posamezne države Evropske unije varovanje nivojskih prehodov urejeno precej različno, saj je to odvisno od številnih dejavnikov; kot so gostota cestnega in že-
lezniškega prometa, progovna hitrost, stanje terena pri približevanju nivojskega prehoda, preglednost in tudi od mladih uporabnikov. Najučinkovitejša rešitev, za katero si države prizadevajo, je v izvennivojskih križanjih.
Veliko držav se sooča z dilemo pri namestitvi zapornic oziroma polzapornic, saj v veliko primerih vozniki polza-pornice enostavno obvozijo, medtem ko imajo na Švedskem veliko takih, ki ostanejo ujeti med zapornicami. Na drugi strani pa v Latviji in na Irskem nivojske prehode zavarujejo samo s polzapornicami.
»Tehnologije, ki se zelo hitro razvijajo, so dobrodošle tudi pri varovanju na nivojskih prehodih, vendar le v primeru temeljitega spremljanja njihovega delovanja, predvsem pa učinkov v povezavi s človeškim faktorjem, kjer pa poznamo veliko primerov obje-
Foto: M. Ozmec
Nezavarovani železniški prehod pri Borovcih je 24. junija letos zahteval življenje 24-letnega mladeniča iz Rotmana pri Juršincih.
stnega delovanja voznikov,« je dodal Boris Živec.
Nesreč malo, a s tragičnimi posledicami
Pomembnosti urejanja skupne politike varnosti na nivoj-skih prehodih in ukrepov, ki so se izkazali v posameznih drža-
vah, se zavedajo tudi v Evropski železniški agenciji (ERA) in Evropski komisij. »Število nesreč na nivojskih prehodih predstavlja 30 % vseh železniških nesreč in samo 1,2 % med nesrečami na cestah, kar pomeni, da je varnost na železnicah še zmeraj boljša. Med posameznimi državami članicami ni posebnih odstopanj,
to velja tudi za Slovenijo,« je povedal Marcel Verslype, direktor ERA. Menil je tudi, da bo treba posebno pozornost nameniti izobraževanju in osveščanju mladih ter uskladiti aktivnosti oz. ukrepe, ki se uspešno izvajajo v posameznih državah in jih prenesti v prakso tudi v drugih državah.
Nivojski prehodi bodo potrebni tudi v prihodnje, poskrbeti bo treba le, da bo ustrezno poskrbljeno za varnost. »Čeprav imamo skoraj 124.000 nivojskih prehodov, so statistični podatki dobri. Kljub temu pa je treba vedeti, da je učinek posledic nesreč na nivojskih prehodih izredno velik, saj vpliva tako na življenja posameznikov kot na ekonomijo. Evropska komisija bo v prihodnje posvetila veliko pozornosti izobraževanju, prav tako pa se bo seznanila z najboljšimi primeri iz praks, ki bi lahko pomagali pri splo-
šnem izboljšanju razmer na nivojskih prehodih,« je povedal Zoltan Kazatsay, pomočnik direktorja DG Move.
Varnosti na nivojskih prehodih posveča pozornost tudi Slovenija, zato so v Državnem zboru RS skušali slediti smernicam Evropske unije in zakonodajo pospešeno prenesti v slovenski pravni red.
Varnostna konferenca o zagotavljanju varnosti na nivojskih prehodih, ki jo AŽP organizirala v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa, je tako zajela izmenjavo različnih izkušenj nacionalnih varnostnih organov iz celotne Evrope, od upravljavcev železniške in cestne infrastrukture do proizvajalcev potencialnih rešitev za večanje varnosti, udeleženci pa so prepričani, da bo zagotovo prispevala k večji varnosti na tem ranljivem področju.
-OM
Kidričevo • Velik uspeh starejših gasilcev iz Lovrenca
Državne prvake sprejel tudi župan
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v torek, 27. septembra, pripravil sprejem za ekipo starejših gasilcev iz PGD Lovrenc na Dravskem polju, ki je na nedavnem pokalnem prvenstvu GZS na Prevaljah osvojila naslov državnih prvakov.
Že na 14. meddruštvenem tekmovanju starejših gasilcev za pokal Lovrenca in za pokal Gasilske zveze Slovenije, ki je bilo v Lovrencu 28. avgusta, so prvo mesto osvojili domači gasilci in se v skupnem seštevku povzpeli na 2. mesto. Svoj uspeh so izboljšali na zadnjem letošnjem tekmovanju za pokal GZS, ki je bilo v soboto, 10. septembra, na Prevaljah, ko so z novim najboljšim časom v državi še tretjič zapored premagali celotno konkurenco in tako po lanskem drugem mestu letos stopili na najvišjo stopničko v skupnem seštevku pokala GZS. Ob povratku so jih v domačem Lovrencu pričakali številni člani gasilskega društva in domačini ter skupaj
nazdravili novim uspehom.
Za osvojen naslov državnih prvakov je ekipi starejših gasilcev PGD Lovrenc na torkovem sprejemu v prostorih občine čestital tudi kidričevski župan Anton Leskovar in ob tem poudaril: „Kot župan se popolnoma zavedam, kaj pomeni gasilstvo v občini, čeprav je požarov manj kot pred leti, je pa zato več drugih dogodkov, v katerih so gasilci nepogrešljivi. V imenu občine Kidričevo vam iskreno čestitam in se obenem zahvaljujem, saj ste s prvim mestom v državnem merilu dokazali, da imamo v naši občini dobre in uspešne gasilce tudi med veterani."
Kot je pojasnil vodja tekmovalne ekipe, gasilski desetar
Franc Nadelsberger, je ta
uspeh plod skoraj 15-letnega dela ekipe starejših gasilcev: „Tudi mi smo zelo veseli, saj so naša večletna prizadevanja
rodila sadove, o katerih smo do sedaj le sanjali. Letošnjo tekmovalno sezono smo sicer pričeli bolj umirjeno, ker pa smo bili resnično dobro
pripravljeni, so se v nadaljevanju pokalnega prvenstva naši uspehi v vaji s hidrantom in
vaji v raznoterosti stopnjevali. In tako smo ob koncu letošnje-
Foto: M. Ozmec
Kidričevski župan Anton Leskovar (stoji zadaj) je na svečanem sprejemu starejšim gasilcem PGD Lovrenc čestital za dosežen naslov državnih prvakov.
ga pokalnega prvenstva dosegli tako dobre rezultate, kot jih do sedaj v Sloveniji še ni bilo."
Ob velikem uspehu je ekipi starejših gasilcev PGD Lovrenc čestital tudi predsednik Gasilske zveze Kidričevo Franc Frangež, čestitkam pa se je pridružil tudi novi predsednik PGD Lovrenc Aleš Predika-ka in ob tem poudaril, da se lahko v Lovrencu pohvalijo z bogato gasilsko tradicijo, saj imajo svoje gasilsko društvo že celih 125 let. Trenutno aktivno deluje okoli 240 članov, na letošnjem občinskem gasilskem prvenstvu so sodelovali kar z 11 desetinami.
Naj dodamo, da so si člani ekipe starejših gasilcev iz PGD Lovrenc z osvojenim prvim mestom pridobili tudi pravico za neposredno udeležbo na državnem tekmovanju v letu 2012. Njihovi obeti so dobri, saj so lani tam osvojili zelo dobro tretje mesto, letošnji uspeh v pokalnem tekmovanju pa je samo še dodatna vzpodbuda.
M. Ozmec
Akcijska ponudba traja od 3.10. do 16.10.2011
MESO • IZDELKI
podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
K
4,79 €/KG
PEČENA MESNA SLANINA
ŠUNKA V OVITKU 400g
... /N SE VELIKO DRUGEGA
Kuharski nasveti
Oslič
Oslič skupaj s polenovko in vahnjo predstavlja skoraj polovico vsega ribjega ulova na svetu. Vse tri ribe so si podobne v blagi aromi in stopnji čvrstosti mesa. Veliko število teh rib je samo eden od razlogov za njihovo priljubljenost. S svojo polno aromo in debelino ter nekoliko lista-stimi belimi fileji je meso osliča v kuhinji zelo prilagodljivo. Oslič ima mehko meso ter prijeten in nevsiljivi okus.
Barva osliča je od svetlo do temno modre in srebrne barve. V povprečju so osliči težki okrog enega kilograma, tehtajo pa lahko tudi do 12 kilogramov. Zraven pomembnih beljakovin in nekaj natrija in malo maščobe ne vsebuje drugih pomembnih hranilnih snovi. Ker je oslič globinska riba, je njegovo meso hitro pokvarljivo. Zaradi nežnega okusa, snežno bele barve in lahke prebavljivosti je meso osliča zaželeno tudi v varovalni in dietni prehrani. Ima hrustančno hrbtenico, zato enostavno ločimo meso od kosti in ga zlahka ponudimo tudi otrokom.
Osliče primerne velikosti je najbolje kuhati v vodni sopari ali poširati, vendar kratek čas, da meso ne razpade. Zaradi svojega mehkega mesa lahko meso tudi piriramo in iz njega naredimo okusne žličnike ali
cmoke, ki jih lahko ponudimo kot jušno zakuho. Primerno velike osliče lahko pečemo tudi v celem na žaru, vendar taki na naše tržišče pridejo le redko. Oslič je zaradi svojega nežnega okusa vrsta ribe, ki ji lahko zaokrožimo okus z različnimi dodatki in naredimo iz nje številne jedi. Tako meso osliča pogosto mešamo z morskimi sadeži, določenimi vrstami zelenjave, kot so gobe, cvetača in brokoli, od začimb in dišav lahko uporabimo od nežnih začimb in dišav do nekoliko bolj aromatičnih, odvisno od jedi, ki jo pripravljamo. Pogosto meso osliča mešamo tudi z drugimi vrstami rib.
Tako osliča v Nemčiji pogosto pripravljajo s šampinjoni v pikantni omaki, v Franciji pečene osličeve fileje pogosto ponudijo skupaj z zelenjavnim pirejem in pečenim krompirjem in smetanovo omako, na Norveškem file osliča zapečejo skupaj s sirom, v Italiji pa ga ponudijo tudi z brinovim maslom. Pri nas osliča še vedno najpogosteje cvremo in pečemo. File osliča pogosto dunajsko paniramo in ocvremo, zadnje čase pogosto med drobtine pomešamo parmezan in ga prav tako ocvremo, ali začinjen file preprosto potopimo v žvrkljajo testo in ga prav tako ocvremo. Še okusnejše jedi dobimo, če osličev file spečemo na maslu in ga ponudimo z zeliščnim
Tačke in repki
Lepotna tekmovanja
Kar nekaj mnenj in vprašanj bralcev Štajerskega tednika se je nabralo glede razstav psov, ki so pogoste predvsem v jesenskem času. Lastniki psov sprašujejo, ali je pogoj, da dobi njihov kužek dovoljenje za paritev, le če se udeleži pasje razstave, drugi poudarjajo neprimernost razstav, saj se živali tam neprijetno počutijo in lahko bi govorili celo o mučenju itd.
Razstave psov so sicer domena kinologije, vendar bom na kratko povzel bistvene značilnosti in vzroke, zaradi katerih se te kinološke prireditve organizirajo.
Na razstavah psov lahko praviloma sodelujejo samo čistokrvni psi z rodovnikom, razen
Oslič v zeleni omaki
Vir: http://njamrs.wordpress.com
maslom ali zraven ponudimo različne tople omake, od zelenjavnih, smetanovih omak, omak ki jih pripravljamo iz sirov, ki zorijo s plemenito ple-snijo, in podobne omake.
Fileje osliča pa lahko pečemo tudi v pečici. Najbolje je, da najprej zdušimo poljubno zelenjavo, kot so por, grobo naribano korenje, poljubne gobe, peteršilj in podobno zelenjavo. Ko je zelenjava do polovice zmehčana, jo damo na manjši pekač, nanjo nadevamo začinjene fileje osliča in v pečici na hitro zapečemo. Če želimo, da se fileji med pečenjem ne izsušijo preveč, jih lahko prekrijemo z zelenjavo ali na njih nadevamo manjšo količino poljubnega poltrde-ga sira.
Oslič je primerna riba tudi za zahtevnejše jedi. Tako lahko pripravimo ruladice, ki jih ponudimo kot hladno predjed ali kot glavno jed. Pripravimo jih tako, da file osliča v multipraktiku fino sekljamo, mu dodamo manjšo količino sladke smetane in rahlo začinimo s soljo, poprom, sese-
kljanim peteršiljem in dobro premešamo. Med maso nato pomešamo na široke rezance narezane trakove prekajenega lososa. Maso nato oblikujemo v debelejši svaljek, ki ga v po-maščeni foliji skuhamo. Lososa lahko zamenjamo tudi s poljubno zelenjavo, kot so zeleni beluši, cvetača in brokoli, pre-pražene gobe ali repki kozic in škampov.
Iz osliča lahko pripravimo tudi različne ribje solate. File osliča skuhamo v slani vodi skupaj z jušno zelenjavo in začimbami. Kuhanega odcedi-mo in ohladimo ter raztrgamo na koščke. Posebej skuhamo manjšo količino na kocke narezanega krompirja. Ohlajenemu krompirju dodamo osličev file ter premešamo. Za boljši okus pa lahko dodamo še na male kocke narezane kisle kumare, file rdeče paprike, sesekljane kapre in peteršilj. Okus izboljšamo še z oljčnim oljem in zeliščnim kisom. Solato iz osličevega fileja lahko ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno malico.
Vlado Pignar
i
v redkih izjemnih primerih, ko se organizirajo razne kinološke prireditve, kjer lahko sodelujejo tudi psi mešančki. Pri razstavah gre v bistvu za tekmovanje v lepoti psov, saj se sleherne pasme psov predstavijo posebej in se znotraj posamezne pasme med sodelujočimi izberejo najlepši psi po kategorijah in po spolu. Kategorije so od najmlajših v razredu junior do najstarejših v razredu senior. Na koncu se izbere še najlepši pes pasme, ki potem sodeluje še v izboru najlepšega psa razstave med sodelujočimi pasmami. Jasno je, da uspehi na teh lepotnih tekmovanjih psov prispevajo k vrednosti in popularnosti določenega psa, predvsem če je uspešen tudi na odmevnej-ših razstavah z mednarodno
Foto: E. Senear
udeležbo. To so tako imenovane CACIB razstave psov, katerih se udeležujejo rejci psov iz vse Evrope. Psi, ki dosegajo na takih razstavah dobre rezultate, si nabirajo lepotne nazive in so zaradi tega tudi bolj iskani in cenjeni pri parjenjih, oziroma imajo višjo vrednost njihovi potomci. Prav tako se tudi na tak način dviguje nivo določene pasme, izločajo se primerki, ki bi utegnili zaradi najrazličnejših dednih anomalij škodovati pasmi, skratka ustvarja se rodovnik oziroma pedigre, ki je kasneje neke vrste garancija za prihodnjega kupca psa, da so njegovi predniki zdravi, brez dednih anomalij in še posebej, če imajo tudi lepotne nazive s tekmovanj, saj je pričakovati, da bodo te lastnosti prenesli tudi na potomce. Logično je, da so taki pasji mladički tudi dražji in pogosto bolj iskani. Tu pa že lahko govorimo o denarnem poslu (biznisu), ki hitro lahko preraste v čisti namen razstavljanja psov in na tak način povsem razvrednoti namen razstav. Tako lahko vidimo na razstavah rejce psov z različnimi pasmami, katerih psi so večino časa zaprti v malih kletkah, dokler jih lastnik
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ne pelje v tekmovalni krog in takoj po tem ga ponovno zaprejo v kletko. Na žalost se to vse pogosteje dogaja in tako res postajajo določene razstave psov mučilnice za živali.
Sam sem se nekoč rad udeleževal razstav psov s svojim psom in celo družino, uživali smo med najrazličnejšimi pasmami, spoznavali nove ljudi in lastnike psov. V zadnjem času pa imam tudi jaz občutek, da je osnovni namen razstav psov absolutno komercialne narave, gre za čisti biznis in pehanje rejcev za čim boljše rezultate. Na žalost je temu primeren tudi odnos lastnikov do psov in tudi organizatorja razstave, ki bi na majhnem prostoru rad natrpal čim več različnih pasem psov in razstavnih krogov ne glede na posledice za same živali. Ne bi rad naredil krivice kinološkim društvom pri nas, ki zgledno organizirajo tekmovanja psov v lepoti, prepuščam pa oceno prireditev obiskovalcem in ljubiteljem živali, ki zelo hitro sami presodijo ustreznost in kvaliteto organizacije prireditve. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kmetijska mehanizacija v cestnem prometu
Kljub temu da je kmetijska mehanizacija namenjena predvsem delu na kmetijskih površinah, se pogosto pojavlja tudi v cestnem prometu. Glede na svojo počasnost, okornost in velikost velikokrat predstavlja oviro za druge udeležence. Prav zaradi teh svojih lastnosti je pomembno, da je tehnično brezhibna, ustrezno označena, njen upravljavec pa primerno usposobljen in izkušen.
Državni zbor RS je konec preteklega leta sprejel štiri nove zakone s področja prometa, ki nekatere stvari v prometu postavljajo nekoliko drugače kot do sedaj, nekatere stvari pa jasneje opredeljujejo. Vsa pravila pa se bolj ali manj tičejo tudi kmetijske mehanizacije.
Zakon o pravilih cestnega prometa več ne določa najvišje dovoljene hitrosti traktorjev. Le-ta je določena konstrukcijsko in zapisana v homologacijski listini vozila. Mora pa biti tudi označena na vidnem mestu na zadnji levi strani vozila z nalepko ali znakom, ki je enak prometnemu znaku za omejitev hitrosti in ima premer najmanj 20 cm. Vozniki počasnih vozil, za katerimi nastane kolona, morajo na prvem primernem mestu spustiti mimo hitrejša vozila. Tudi vozniki traktorjev morajo tako kot ostali vozniki podnevi uporabljati dnevne luči ali zasenčene žaromete. Prepovedana je uporaba delovnih žarometov v cestnem prometu.
Tovor na vozilu ne sme ovirati drugih udeležencev v prometu, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati škode na cesti in prekomernega hrupa ter onesnaževati okolja. Prav tako se ne sme razsipati ali padati z vozila in ne sme zmanjševati preglednosti vozniku. Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega roba vozila, mora biti na najbolj izpostavljeni točki označen z odsevno tablo 40 x 40 cm, pobarvano izmenično s poševnimi trakovi rdeče in bele barve. Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je tabli potrebno dodati rdečo neslepečo svetilko. Podnevi in ob dobri vidljivosti lahko tablo nadomesti rdeča tkanina velikosti 40 x 40 cm. Tudi tovor, ki na bočnih straneh presega širino vozila, je treba označiti z enakimi tablami. Traktor lahko vleče največ dve priklopni vozili. Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, lahko peljemo največ pet oseb, ki sedijo nižje od zgornjega roba stranic. Če priključki presegajo širino traktorja, mora biti traktor označen z opozorilno svetilko, ki oddaja utripajočo svetlobo rumene barve. Dodatno mora biti enaka svetilka nameščena tudi na zadnjem delu nošenih traktorskih priključkov, ki z zadnjim robom segajo več kot 1,5 m od zadnjega roba traktorja.
Zakon o voznikih predpisuje, da lahko traktor, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, upravlja oseba, ki je dopolnila 16 let starosti in uspešno opravila ustrezna usposabljanja. Traktor, katerega hitrost presega 40 km/h, pa lahko upravlja šele po 18. letu starosti.
Zakon o cestah ne prinaša bistvenih novosti. Prepoveduje orati njivo na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta, če leži njiva pravokotno na cesto oz. na razdalji manj kot 1 m, če je njiva vzporedna s cesto. V cestni svet so vključeni tudi jarki za odvodnjavanje. Preden se voznik vključi v promet s kolovoza ali druge obdelovalne površine, mora z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Po cestišču javne ceste pa je tudi prepovedano vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete.
Zakon o motornih vozilih opredeljuje traktor kot motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali vleko priklopnega vozila. Po določilu tega zakona je traktorski priključek zamenljiv vlečeni stroj ali zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del. Tako so kot traktorski priključek opredeljene tudi nakladalne prikolice in cisterne za prevoz gnojevke, ne glede na zmogljivost. Tudi traktorski priklopnik oz. prikolica, katere največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njena hitrost pa je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h, šteje med traktorske priključke in zanjo ni potrebna registracija. Če so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano. Zakon tudi dovoljuje uporabo neregistriranih traktorjev, ki se zunaj cestnega prometa uporabljajo za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del. Seveda pa morajo biti opremljeni z varnostno kabino ali lokom in drugo brezhibno predpisano opremo.
Zakonodajalec nam želi z novimi predpisi narediti življenje še lepše in varnejše. Če bomo tudi vozniki tako razumeli namen predpisov in jih vestno upoštevali, zraven pa dodali še veliko mero strpnosti do ostalih udeležencev v prometu, bo njihov namen dosežen.
Jakob Ivanuša, univ. dipl. inž. kmet.,
KGZ Ptuj
Krvodajalci
11. avgust 2011: Janko Ma-jerič, Podvinci 78; Jožica Merc, Podlehnik 26; Marko Bauman, Lovrenc na dr.polju; Matjaž Hi-melrajh, Stojnci 105; Denis Mo-drič, Kicar 10 a; Miran Valenko, Draženci 10 b; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Neža Rašl, Kicar 2; Renata Avguštin, Lešje 37; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Luka Mlakar, Prešernova 25; Damjan Berghaus Majnik, Orešje 110; Leopold Rodošek, Zg. Pristava 35 c; Franček Ljubec, Gorišnica 95 d; Janko Levanič, Kajuhova 11; Branko Ožinger, Hrastovec 24; Ivan Korošec, Zabovci 4; Janez Lovrenčič, Breg 56; Tatjana Valič, Mali Okič 18; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19; Mateja Mesarič Matjašič, Juršinci 82; Uroš Žohar, Gabrnik 3 b; Brigita Lovrec, Kukava 67; Marija Kova-čič, Juršinci 43; Ivan Bedenik, Žetale 56; Janez Furman, Zagor-ci 71; Darko Žnidarič, Gorišnica 40 b; Janez Šeruga, Poljska cesta 27; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Ciril Predikaka, Jelovice 33; Franc Vilčnik, Muretinci 20 a; Gabriela Jančar, Dornava 78 a; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Boštjan Kuserbanj, Podvinci 85; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Danilo Beranič, Pleterje 31 a; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Alojz Smolinger, Ul. Jožefe Lackove 28; Sašo Angel, Ptujska c. 9; Martin Polak, Starše 55 b; Karl Ravnjak, Trniče 70 a; Boštjan Rodošek, Prepolje 28.
16. avgust 2011: Darja Ha-bjanič, Litmerk 12; Andrej Malo-vič, Placar 57 a; Igor Kokol, Dravinjskih Vrh 68; Simona Žerjav, Ormoška c. 87; Andrejka Kokot, Mezgovci ob Pesnici 6; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87; Iztok Kostanje-vec, Sobetinci 38, Markovci; Janko Zakelšek, Stogovci 1 b; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Andrej Leskovar, Majšperk 59; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Dušan Bratec, Dornava 21; Manuela Leben, Formin 43 a; Simon Pete Medved, Dragonja vas 40 a; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28.
18. avgust 2011: Darko Bele, Log 64, Rogatec; Ivanka Vuzem, Bresnica 30; Martin Bogša, Mi-hovci pri Veliki Nedelji; Mirjana Tušek, Vuzmetinci 48 a; Maksi-miljan Pintarič, Mihovci pri V. Nedelji; Milica Kolarič, Mali Brebrov-nik 53; Ivan Dogša, Hajndl 30; Jasna Pintarič, Velika Nedelja 8; Anton Gavez, Korenjak 11; Darko Čuš, Mezgovci 64 a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Jožica Trafela, Dežno 5 c; Sašo Bela, Kopivnik 6; Branka Pergar, Jadranska 7; Damir Šolman, Čermožiše 45 d; Dušan Rojko, Zavrč 7 a; David Rudolg, Zgornja Hajdina 133 c; Tanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Brigita Čuš, Mezgovci 64 a; Matej Bezjak, Prvenci 5 d; Marijana Sok, Sodinci 21 a; Jožefa Berlak, Dornava 105; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Matej Bezjak, Tr-žec 43; Milan Fras, Placar 24 a; Klaudija Horvat, Formin 2 b; Ana Verlak, Muretinci 54; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 24; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Suzana Čuš, Žamenci 12; Sergej Cvikl, Poljska cesta 43 b; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Jožica Predikaka, Kicar 77; Vladimir Fras, Hlaponci 25 a; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Borut Korenjak, Anželova 1; Martin Geč, Moškanjci 71; Mitja Anžel, Strmec 5; Franc Kelc, Paradiž 63, Cirkulane; Jožef Rubin Arnol-da Tovornika 6, Maribor.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Angelski zvon
Vprašanje: Sprašujem vas za zaposlitev glede moje sedanje prekvalifikacije v zdravstveni smeri. Kdaj se mi bo moja največja želja izpolnila ter kdaj se bom na poklicnem področju do konca ustalila.
Odgovor: Angelski zvonovi donijo prelepo pesem o življenju, o tej prečudoviti igri usode, ki je bila podarjena slehernemu človeku. Mnogokrat smo simbolizirani tudi z gugalnico, ki niha. Angeli so nebesni sli, ki vam pomagajo in se morate nanje obračati. Seveda je njihova pomoč včasih drugačna, kot si želite ali pričakujete. Toda oni že vedo, kaj je dobro za vas. Pogled v karto trenutka vprašanja mi je povedal zanimivo zgodbo, ki ste jo opisali tudi sami. Resnica je ta, da se človeku naredi vse slabo in dobro. Toda tovor preteklosti je dobro odložiti, slabo pozabiti in lepo nositi v svojem srcu. Globoko v sebi veste, da ste po naravi močni in intenzivni, tega se niste mogli naučiti, ampak ste prinesli s seboj. Včasih bi se temu reklo, da so vam rojenice položile v zibelko. Verjamem, da ste prebrali mnogo literature o duhovnosti n da imate kar nekaj znanja. Ugodno je, da se zavedate, da življenje prinaša tiste naloge in obveznosti, skozi katere duhovno raste in se razvije. Pomembno je uskladiti materialni in duhovni svet, kajti tega ne smete obravnavati ločeno, ampak počasi združiti z logično celoto. Iz astrološke karte
razberem, da se še niste odločili, kaj si želite. Na službeni poti ste premalo odločni in niste dovolj prepričani vase. Pravzaprav je nakazano, da se boste morali nekoliko bolj potruditi in razmišljati pozitivno. Kajti bistvo problema se skriva v tem, da razmišljate preveč o tem, kaj vam je namenjeno in kaj ne. Pred seboj imate obdobje, v katerem se lesketa dejstvo, da ste sami tisti, ki imate v rokah škarje in platno. Modro ste se odločili, ko ste naredili prekvalifikacijo in v tem poklicu boste tudi uživali. Sprva morda ne bo enostavno in kasneje se bodo stvari uredile tako, kot si želite. Pravilno je, da ste odprti za nova izobraževanja in že ta jesen vam je odprta v službenem pogledu. Prihaja obdobje nekih novosti in novih pogledov. Pravilno je, da zaupate tako vase kot tudi v ljubezen in posledično v moža - tako se vam odpira cela paleta priložnosti
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
za uspeh. Od časa do časa je dobro, da naredite korak naprej in dopustite aktivno vlogo vašemu možu pri vzgoji otrok. Že stara modrost pravi, da več glav veliko ve in tako se morata pri vzgoji dopolnjevati. Pravi trikotnik tvorijo žena, mož in otroci in ti sestavljajo tudi neko vez, ki je pečat. Včasih si morata z možem vzeti čas zase in se poveseliti, kajti življenje je mnogo prekratko samo za delo. Ljubezen je tista nevidna nit, ki združuje in veselite se vsega, ki prihaja. Bodite pogumni še naprej in sledite svoji intuiciji, kajti tako se ne boste nikoli zmotili. Srečno!
Šifra: Meri
Vprašanje: Ali bom imela otroka? Če je odgovor da, me zanima, ali ga bom imela z možem?
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Silvester Vogrinec • NAUK VEČNE MODROSTI (29)
Univerzalno življenje
Neokristjani iz Univerzalnega življenja se imenujejo tudi prakristjani, s čimer opozarjajo na izvornost in čistost krščanskega nauka, ki ga sprejemajo od prerokinje nove dobe Gabriele iz Wurzburga. Pravijo, da niso pripadniki pribitega (križanega), ampak vstalega Kristusa. Učijo Notranjo pot, kajti rečeno je bilo, da je Nebeško kraljestvo v nas samih. Na vrata v duhovne svetove pa mora vsakdo potrkati sam.
Prerokinja nove dobe
Gabriele Wittek se je rodila l. 1933 v Wrtingenu v južni Nemčiji. Ker njeni starši niso bili premožni, se je po končani srednji šoli zaposlila kot računovodkinja v Münchnu. Tam je spoznala bodočega moža Rudolfa, s katerim sta se poročila l. 1955. Leta 1964 se jima je rodila hčerka, nakar sta se preselila v Wurzburg. Ko je mož napredoval v službi, se je Gabriele povsem posvetila gospodinjstvu.
Leta 1970 ji je umrla mama, kar jo je zelo pretreslo. Intenzivno se je začela ukvarjati z vprašanjem posmrtnega ži-
vljenja. Leta 1975 je doživela preboj notranje besede, ko jo je nagovoril glas, ki se ji je predstavil kot brat Emanuel, v resnici pa je bil nadangel Emanuel, kerub božanske modrosti. Kmalu zatem se ji je oglasil še Kristus in ji rekel: »Jaz sem Jezus Kristus, rešitelj svetov. Zapisuj si besede življenja, ki ti jih bom narekoval. Sprejmi svetlobo mojega duhovnega sonca in jo posreduj vsem tistim, ki po njej hrepenijo.«
Gabriele se je na začetku branila vloge prerokinje, ker je vedela, kako skeptični in nezaupljivi so ljudje. Kljub temu je začela poučevati in objavljati knjige. Po l. 1982 je njen nauk prerasel nemško govorno področje. Odpotovala je v tujino in l. 1984 je nastalo gibanje Univerzalno življenje. Izhajati je pričelo na tisoče revij in knjig, ustanovljene pa so bile tudi številne komune, v katerih so bili pripadniki pripravljeni živeti po »desetih božjih zapovedih« in »govoru na gori«.
Stvarnik
Prakristjani učijo, da je Bog tekoča svetloba, vsepriso-
Osebnostne lastnosti
Alenko zanima, kako ocenjujemo in presojamo osebnosti soljudi v vsakdanjem življenju. Prosi, da to čim bolj enostavno razložite.
Res ocenjujemo in presojamo osebnostne lastnosti ljudi vsakodnevno, toda pri takšnem ocenjevanju pogosto delamo tudi napake, saj se težko ubranimo tega, da ocenjujemo ljudi po prvem vtisu. Sodbe, ki smo si jo ustvarili na osnovi prvega vtisa, se pozneje težko otrese-mo, čeprav se izkaže, da je napačna. Na naše osebnostne sodbe močno vpliva tudi telesni, fizični videz posameznika. Prijetnim, simpatičnim in lepim osebam nezavedno prisojamo več pozitivnih lastnosti. Zdi se, da v našem miselnem prostoru obstajajo nezavedne predstave, ki povzročajo, da z določenimi karakteristikami povezujemo še vrsto drugih značilnosti.
Večkrat nastajajo nesporazumi tudi zato, ker sami presojamo svojo osebnost drugače, kakor jo vidijo drugi. Dokaj samoumevno se nam namreč zdi, da bodo drugi mislili o nas tako, kot mislimo sami, in presenečeni bomo, ko bomo ugotovili, da drugi ne mislijo o sebi tako, kot mislimo mi o njih. Vendar je malo verjetno, da bo nekdo, ki ga imamo za egoista ali lenuha, enako mislil o sebi. Težava je v tem, da velikokrat z ljudmi tudi ravnamo tako, kot mislimo o njih in ni čudno, da prihaja potem do nesporazumov in prepirov.
Alenko bi še opozoril na dejstvo, da je lahko občutek, da nas drugi ne razumejo in da imajo o nas napačno predstavo, pogosto vir resnih težav in nesoglasjih, predvsem z ljudmi, ki so nam blizu, torej partnerji, starši, otroki, prijatelji ...
Mag. Bojan Šinko
Odgovor: V trenutku, ko ste pisali vprašanje, ste bili razdvojeni in ste se le s težavo odločili, kaj si pravzaprav želite. Jasno je, da je otrok skrita želja, ki jo iz dneva v dan izražate in o njej razmišljate. Bistvo problema se skriva v tem, da ste nekoliko sebični in morate v spekter svoje želje vpeljati različne dejavnike. Nesporno je, da so otroci božji dar in da vam bodo učitelji. Z možem se bosta morala bolj povezati in vložiti veliko energije v
izgradnjo odnosa. Seveda sta mnogo že naredila, toda ljubezen je tista, ki bi morala greti vaše srce. Pozitivno mišljenje in zaupanje v dobro je tisti vidik, ki vam bo pomagal. Zdi se, da vas bo štorklja obiskala tedaj, ko boste na to pripravljeni. Dobro se je zavedati, da imate v sebi tudi neko moč in da določene stvari čutite v lastnem bistvu. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
tna energija, ki prežarja celotno Stvarstvo, tako nam vidno materijo (vesolje, Zemlja) kot nevidni, duhovni svet. Bog je Duh, vendar pa duh in materija nista ločena, v biti sta eno in isto. Na Zemlji se je duh tako zgostil, da se kaže v obliki, ki jo mi prepoznavamo kot materija.
Bog je vseobsegajoče tekoče življenje, ki večno deluje in neskončno biva. Človek je božji otrok. Z Bogom, večnim Duhom, je povezan preko svojega duhovnega jedra (dušo), v katerem se nahaja Božja iskra (individualni duh). Po jedru duše dotekajo v nas božje življenjske moči.
Kristus
Kristus je delna moč Božanske pramoči. Kot manifestacija energije ni vsenavzoč. Zato je ustrezno temu izjavil: »Oče in Jaz sva eno,« in »Moj Oče je večji od mene.« Kristus se je inkarniral v Jezusu iz Nazareta, da bi človeštvo učil večnih božjih zakonov in pokazal, kako je treba po njih živeti. S svojo žrtvijo na Golgoti je na vsa bitja prenesel dodatno moč - iskro odrešenja. S tem je ustavil nadaljnjo degeneraci-
jo vseh ustvarjenih oblik, kajti cilj padlih bitij je (bil) popolni razkroj Stvarstva.
Reinkarnacija
Bog ne želi, da se nenehno vračamo v zemeljsko življenje. Njegova želja je, da se vrnemo v absolutnost, torej k Njemu, v našo prvotno domovino. In-karniramo se tako dolgo, dokler našega duhovnega bitja zavestno ne osvobodimo nezakonitega mišljenja in ravnanja in dokler se predajamo nižjim strastem duše (kraje, umori, zavist, pohlep itd.). Inkarnaci-jo je Bog dovolil zato, da nam je z njo ponudil pomoč pri vrnitvi v večno domovino.
Karma
Celoten kozmos temelji na načelu: »Kar oddajaš, to sprejemaš!« Jezus je učil ta nauk, ko je govoril o setvi in žetvi. Žanjemo namreč samo to, kar posejemo. Po plodovih pa lahko prepoznamo, kaj smo sejali, kajti že v semenu je žetev. V človeški duši je shranjeno vse, kar smo počeli in mislili v preteklosti in sedanjosti. Duša nosi karmo s seboj tako dolgo, dokler je zavestno ne razreši. To pa je proces, ki pri vsakem traja različno dolgo, ne glede na število inkarnacij.
Način življenja
Za prakristjane je osnova pravilnega življenja deset božjih zapovedi in Jezusov govor na gori. Ta dva nauka
je človeštvo le redkokdaj upoštevalo. Prakristjani pa zatrjujejo, da se po njih da živeti in da Jezus ni bil utopist. To se doseže tako, da je človek najprej zares iskren in pošten do samega sebe. Duhovno pre-čiščevanje traja vse življenje. Njegovo glavno pravilo je: »Ne delaj drugim, česar sam ne maraš!« To načelo je bistvo božjega zakona. Skoraj odveč je reči, da če bi ljudje tako živeli, ne bi bilo nasilja, vojn in drugih grozodejstev.
Notranja pot
Prakristjani se urijo v t. i. Notranji poti, kjer se duhovno šolajo. Gre za proces sa-mospoznanja, uresničevanja božjih zakonov, ponotranja-nja zavesti, ki um in srce odpre za duhovno življenje. Ko prakristjani uresničijo četrto razvojno stopnjo oz. kvaliteto (resnost), zaslišijo v predelu srca Kristusov glas, ki jih nato neposredno vodi k trem božjim lastnostim otroštva -potrpežljivosti, ljubezni in usmiljenju. Ko razvijejo te kvalitete, potem s Kristusovo odrešilno iskro prebudijo božansko zavest, hodijo po krščansko mistični poti ljubezni in postanejo eno z Očetom. Ta pot je na voljo vsem, ki so odprtega srca, kajti na Zemlji smo zato, da znova postanemo božanski.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
Po pestri koncertni sezoni, ki je spremljala album Roke-nrol, zasedba Mi2 osvaja glasbene lestvice s čutno skladbo z naslovom Sladka kot med. Kot nakazuje že sam naslov, gre za balado, ki pa se v svojem besedilu ne spominja le izgubljene mladostne ljubezni, temveč se Mi2 preko nje s spomini vračajo v otroštvo v svojem rodnem kraju, Rogatcu. Pesem bo kmalu doživela tudi svojo vizualno izvedbo, saj Mi2 zanjo že pripravljajo videospot, ki bo za razliko od njihovih dosedanjih izdelkov v celoti animiran. Videospot bopremierno predstavljen v prihodnjih dneh. V oktobru pa se skupina Mi2 znova podaja na koncertne odre. 4. oktobra bodo nastopili v Mariboru, 15. oktobra pa v Celju.
-k-k-k
V nedeljo, 2. oktobra, na 1. program Televizije Slovenija prihaja nov televizijsko-glasbeni šov Misija Evrovizija. Do konca leta bodo ustvarjalci oddaje ob nedeljskih večerih, ob 20. uri, iskali zmagovalca, ki bo sodeloval na izboru za Pesem Evrovizije 2012 v Azerbajdžanu. V prvi oddaji Misija Evrovizija v goste prihaja tudi odlična danska skupina A Friend in London. Štiričlanska zasedba, ki jo sestavljajo Tim, Ash, Ben in Sebastian, je na letošnji Pesmi Evrovizije v Düsse-ldorfu navdušila s skladbo New Tomorrow in osvojila visoko peto mesto med 43 državami.
•k-k-k
Zasedba Xequtifz je poleti predstavila pesem Away. Koncert v ljubljanskem Sputniku, v sklopu katerega so predstavili novi single, je navdušil zbrano publiko. Walking Away je po singlih Daleč stran (Anywhere With You) in Bilje ples (And We Danced) njihov tretji radijski singel. Tokrat so se odločili za sodelovanje s Trkajem, ki je pesmi pridal svoje rime in prepoznaven pečat. Jeseni pa bodo Xequtifz ponovno razvajali publiko s svojimi izvrstnimi koncertnimi nastopi.
MZ
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MIT - PARIZINA
- ZATE 2011 8. FRENKNOVA - TIKA TAKA 7. ŽAN SERČIČ - DAJEM TI VSE 6. SARA KOBOL - SAMO TI 5. TANJA ŽAGAR - NAJ ŽIVI LEP SPOMIN 4. PAPIR IN MAJA KEUC - NIČ MI NI 3. ALENKA GODEC - NE BOM POZABIL NA STARE ČASE 2. MI2 - SLADKA KOT MED 1. JAN PLESTENJAK - ZVEZDE VEDO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
CoverLover
Aleš Uranjek, bobnar in ustanovitelj zasedbe CoverLover, je zagotovo eden vidnejših glasbenikov na slovenski sceni. Po pestrem koncertnem poletju se je Uranjek odločil, da v Celju, kjer živi in dela, je ustanovil svojo bobnarsko šolo.
»Šola je namenjena tako začetnikom kot tudi tistim, ki morda že obiskujejo kakšno glasbeno šolo in imajo predznanje - skratka je za vse, ki bi radi delili svoje izkušnje in znanje ter se izpopolnili v tolkalih,« je povedal in dodal: »Odkrivali bomo tudi skrivnosti iz zakulisja šovbiznisa, studia, živih koncertov in samih priprav za vstop na glasbeno pot.«
Prav izkušnje so tisto, česar Alešu zagotovo ne manjka. V 28 letih uspešne kariere pri skupini Šank Rock in po dolgih letih dela menedžerja zagotovo pozna vse majhne in velike skrivnosti slovenske glasbene scene. Danes uspešno deluje v zasedbi CoverLover, ki je nastala spomladi in od takrat nanizala lepo število koncertov po najrazličnejših slovenskih odrih. Med pomembnejšimi nastopi
so bili prav gotovo koncerti na Rock Otočcu, Schengenfe-stu in festivalu Lent. Skupaj s pevcem Simonom Vadnjalom, basistom Nikom Jugom in kitaristom Juretom Golobičem se tudi v jesenskem času podaja na koncertne odre.
Uranjek, danes zaprisežen rocker, je svojo glasbeno pot pričel pri šestih letih, ko so ga starši vpisali v takrat zelo priljubljen tamburaški orkester. Kot najstnik je odkril, da obstajata še pop in rock glasba. Prelevil se je v basista v skupini H2So4. V srednji šoli pa so ga povsem navdušili Amati bobni in kmalu zatem je nastal Šank Rock. »Konec srednje šole smo si zadali resnejše načrte. V tem času sem igral tudi s Terezo Ke-sovijo na jugoslovanski turneji, kjer sem prvič spoznal šovbi-znis in njegove zakonitosti.«
V skupini Šank Rock je Aleš
preživel kar 28 let, v tem času pa je zasedba posnela 15 albumov, prejela nekaj nagrad, gostovala v ZDA ter tam posnela enega od albumov. Aleš je v skupini sodeloval tudi kot avtor. Koncerte pa so nizali prav pod njegovo menedžersko taktirko. Na odru se je v letih svoje glasbene kariere predstavil še s Perom Lovšinom, Anjo Rupel, projektom Slovenija gre naprej, ustvarjal pa je tudi v skupinah Funk you in Yogurt. Kot studijski glasbenik je sodeloval pri projektih različnih zasedb in glasbenikov (Rok'n'band, Alya, Victory, Deja Mušič, Pero Lovšin, Anja Rupel, Zdenko Cotič, Irena Vrčkovnik in drugi). Že
pred 13 leti so ga povabili med ugledna bobnarska imena kot ambasadorja za činele Zildijan. Dve leti kasneje so ga kot edinega slovenskega bobnarja povabili za predstavnika oziroma ambasadorja za vodilno znamko bobnov Tama. Aleš se je med drugim pojavil tudi v katalogu podjetja Tama, ki predstavlja najuglednejše bobnarje celega sveta - njegovo ime najdemo ob legendah, kot je recimo Lars Ulrich iz zasedbe Metallica. Danes poleg ustvarjanja v skupini CoverLover uspešno vodi lastno agencijo Uran, ki se ukvarja z menedžmentom, organizacijo in promocijo.
MZ
Foto: Marko Ocepek
Zasedba CoverLover (od leve): Aleš Uranjek, Jure Golobič, Niko Jug in Simon Vadnjal
Filmski kotiček
Prijatelja samo za seks
Vsebina: Dylan je mojstrski spletni tržnik, za katerega se trgajo vsa večja podjetja. Jamie je kadrovnica, katere naloga je, da ga premami v svoje podjetje in za nagrado bo napredovala. Nekako ga uspe zvabiti z drugega konca ZDA, da pride v New York na razgovor. Kljub temu da ne obljubi, da bo službo vzel, ostane nekaj dni v New Yorku, da bi začutil mesto. Družbo mu ves čas seveda dela Jamie, in ko se zastavi vprašanje posteljne akrobatike, se odločita za seks brez razmerja. Toda to je v teoriji seveda lažje kot v praksi ...
Romantične komedije so, kot vsi ostali žanri v tem post-post-postmodernističnem svetu, v ustvarjalni krizi, zato ni čudno, da so holivudski filmi le še za ljubitelje specifičnih žanrov. Pardon, holivudski filmi so lahko precej raznoliki in zanimivi, le naši distributerji skrbijo, da v multipleksih iz tedna v teden gledamo 99 % filmov, ki nimajo več česa povedati. Kar niti ni čudno, saj je kino obisk pri nas postal le še del zabavnega večera, ne pa dogodek sam po sebi.
Tako je film Prijatelja samo
za seks le en tak večerni vikend film za ljubitelje romantičnih komedij. Kot je to že v navadi, tudi ta film ni komedija, ampak ima to oznako le zato, ker ne gre za dramo, torej je nekakšna romantična ne-drama. Ko se Hollywood spotakne ob kakšno obetavno idejo, o kateri so nazadnje film posneli pred dvema letoma, jo takoj zagrabi nekaj studiev. Tako letos gledamo že tretji film o seksu brez razmerja, ki je seveda vse prej kot to. Kot ostali tudi ta ne izstopa po kakovosti ali slabi kakovosti, seveda predvsem zato, ker ni nič prepuščeno naključju. Poglejte samo plakat. Justin Timberlake s svojim oglatim obrazom ponazarja primal-no moškost, obraz in poteze Mile Kunis pa so zaobljene in
Friends With Benefits Igrajo: Mila Kunis, Justin Timberlake, Jenna Elfman, Richard Jenkins, Woody Harrelson
Scenarij: Keith Merryman, David A. Newman in Will Gluck po zgodbi Harleyja Peytona
Režija: Will Gluck Žanr: romantična komedija Dolžina: 109 minut Leto: 2011 Država: ZDA
FriendsWithBenefits
okrogle, kar ponazaraja mehki ženski princip. Njuna prsta povesta vse, kar morate vedeti o moško-ženskih odnosih, kljub opolnomočenju žensk in podobnih jajcih zadnjih 100 let.
Zgodba je sestavljena značilno filmsko, se pravi, vse kar se vam bo na začetku zdelo odveč ali nepomembno, bo na koncu igralo ključno vlogo pri spravi glavnih junakov, ko se bosta nekje na drugi tretjini smrtno skregala. Film je sestavljen dovolj obrtniško dobro, Justin Timberlake pa po filmu o Face-booku očitno vse bolj postaja (dober) igralec in vse manj cvi-leči pevec.
Kljub morebitno sanjski moški premisi o seksu brez čustev pa ste lahko brez skrbi. Tudi ta film je kljub vsej svoji mladostni demografiji zelo konservativen. Hoče nam povedati, da je seks premočna stvar, da bi ob svoji manifestaciji lahko ostala le seks. Ker seks s svojo pojavnostjo avtomatsko vsebuje potencial za nekaj več, zlasti če je izjemno dober, nam ob tej dodani vrednosti ne ostane drugega, kot da jo kanalizira-mo v klasično - in očitno edino možno - obliko romantične ljubezni, torej v resno razmerje, poroko, otroke, družino in kredite.
Matej Frece
Für Makê
Find your flirt in Z4hours! www.fíirtmaker.com
Si želiš zmenka?
T Povabi prijatelje in osvoji netbook Sony Vaio!^^
Več prijateljev ko povabiš, več možnosti imaš za nagrado!
Kako?
V meniju klikni POVABI in začni pošiljati povabila.
Nagrade omogoča: Notesniki.si partner Sony Vaio za področje Balkana
a notesniki.si
KANADSKI HOKEJIST NHL LIGE
ZASTEKLJEN PROSTOR TRGOVINE
OGRAJA OB HLEVU
BARVA IGRALNIH KART
MAJHEN STEBER, STEBRC
MLADA OVČJA SAMICA, JAGNJICA
ZVOKOSLOVEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
INDUSTRIJSKA RASTLINA
GREGOR URBAS
ŽENSKO IME
PESNIK DE OTERO
OSNOVA SPOMINA
FIGURA MOLIVCA
GODRNJAVI BIVOL
ALENKA KEJŽAR
FRANCIJ
LJUBITELSKO GLEDALIŠČE
NAŠA SOCIOLOGINJA (RENATA)
ZARODEK
MESO V KISLI OMAKI
PARADIŽ EDEN
MALIJSKI POLITIK
PREŠERNOVA PESEM
OSKRBNIK
RASTLINA ZA OPIJ
POZNANSTVO
LADO BIZOVIČAR
MAKEDONSKI PESNIK ILJAMI
28. 12., TEPEŽNICA
POLITIK WEIZMAN
OMELO, OMETIH
NAŠA PEVKA FALK
PODZEMNI HODNIK
LONDONSKI DNEVNIK
KADMIJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
UGANKARSKI SLOVARČEK: BARTH = ameriški pisatelj (John, 1930-, Trgovec s tobakom), ENGRAM = osnova spomina, EVIPAN = kratkotrajno narkotično sredstvo, barbiturat, EZER = izraelski politik Weizman, JAGANCA = mlada ovčja samica, jagnjica, SALECL = slovenska sociologinja in filozofinja (Renata, 1962-, Zakaj ubogamo oblast?), SVANHOLM = švedski operni tenorist (Set, 1904-1964), ZOU = provinca v Beninu.
639N 'ouqwa '^sroje 'pain
'paies 'eouegei 'o/qsueuz '>jef 'ue| 'j| 'aoj 'enay '^aguqais 'évadai 'epmo '>1!d 'po 'uiw3 'wejgua '|o>jo 'jozwojd 'jj 'eqzo|zi 'pjipa 'noz 'JJQ Aqqog 'wpijueAS 'poj 'zajgn 'edej] 'joqes :ouAejopoA iXNVZIdX 31 A3HS3d
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 1. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 2. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (pono-
vitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 3. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 4. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali (z Emilom Senčarjem). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 5. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val ). ČETRTEK, 6. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 7. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Pričakovati je kreativen in ustvarjalen teden. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Pravzaprav boste imeli v rokah škarje in platno. Družili se boste s prijetnimi ljudmi in uvideli, kako lepo je življenje. Samski: pričakujte prijetno povabilo.
SN BIK
Skozi delo In delovno obveznosti boste napredovali. Pravzaprav si boste postavljali nove naloge In boste zelo marljivi. Pričakovati je čas s pridihom umetnosti in najdete lahko svojih pet minut. Varujte se trme in bodite bolj prožni v ljubezni. Obstaja možnost oddiha in sprostitve.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo nove poti in kontakte boste nadaljevali z lahkoto. Istočasno boste Imeli možnost, da se odločite in ugotovite, na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bose naredili korak naprej, daleč v ospredju bo romantika in želja po skladnosti. Odpravite se lahko na krajši oddih.
RAK
Največjo zadovoljstvo boste občutili doma in našli boste navdih za ustvarjanje. Povezali se boste v kolektivno energijo in na delovnem mestu hrepeneli po določenih novih spoznanjih. V ljubezni boste nekoliko bolj razpeti. Sprehodi v naravo bodo naravna oblika meditacije.
LEV
■Tj Daleč v ospredju bo želja po komunikaciji In Intelektualnih dejavnosti. Uspehe boste našli v skupinskem delu in prijeli pohvalo in priznanje. Vsekakor bo to teden, ko boste več na poti in med ljudmi. Fizična energija se bo ojačala in dokazali boste svoje sposobnosti. Varujte se pretirane trme.
DEVICA
Kljub povečani delavnosti si boste morali vzeti čas zase. Razmislite o prostem času In se odpravite v naravo. Ugotovili boste, kako malo je potrebno za lastno srečo. Partnerjevi namigi vam bodo ogledalo in skupaj bosta lažje našla izzive.
TEHTNICA
Našli boste svojo resnico In sledili Intuitivnim signalom. Spremljale vas bodo sreča In ugodnosti. Postavili se boste na prvo mesto, toda bodite prožni za nasvete drugih ljudi. Pričakovati je več nenavadnih preobratov. Izpolnila se vam bo srčna želja. Bodite intelektualno aktivni.
ŠKORPIJON
Odprle se vam bodo priložnosti na delovnem mestu. Vajeti usode boste znali obrniti tako, da boste od vsega imeli korist. Seme resnice boste sejali naprej in vzpodbujali dobrodelnost. Tudi sami boste uvideli, da več kot dajete, več prejemate. Ujeti boste v primež duhovnosti.
STRELEC
Plemenita dejanja bodo tista, ki prinesejo notranjo zadovoljstvo. Harmonija In notranji mir prinese zaupanje v dobro in bo luč prave poti. Individualizem bo nekaj normalnega. Iskali boste navdihe v svetu prijateljstva in našli izpolnjenost v službi. V ljubezni bo pestro in nenavadno.
KOZOROG
Veliko motivacije je razbrati v pogledu službe in obveznosti. Pomembno bo, da boste naredili prerez in tako lažje ugotovili, kdo vas resnično potrebuje. Projekti in obveznosti se bodo stopnjevali. Znali boste ohraniti trezno glavo in tako korak za korakom stopati naprej. Sledili boste svoji resnici.
VODNAR
Užitki in občutek lagodja se bodo stopnjevali. Planetarni vplivi v tem tednu prinašajo čas učenja in iskanja prave poti. Občutek svobode bo nekaj normalnega in pričakovati je tudi odločitev. Zapisujte si tisto, kar nosite v svojem srcu. Premik je razbrati v povezavi s tujino.
RIBI
Privlačile vas bodo vse skrite in mistične dejavnosti. Napredovali boste v tišini In tako odšli naprej po svoji poti. Prav gotovo bo upanje tisto, ki prinaša neko mističnost in čarobnost. V poslovnosti bo več odličnih uspehov, nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč z denarjem.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj. V četrtek ob 18. uri!
RIDIJ
KAČJI UGRIZ
Ptuj • Projekt S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah
Podeželje se bolj približati turistom
Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je 27. septembra, na svetovni dan turizma, v Mestni hiši na Ptuju pripravilo tiskovno konferenco, ki sojo namenili promociji območja LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, na njej pa so predstavili projekt S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah.
Na tiskovni konferenci so sodelovali (od leve) Peter Pribožič, Vladimir Korošec in Mojca Metličar.
V projekt je zajetih devet rekreativnih kolesarskih poti v občinah Kidričevo (38,5 km), Hajdina (17,1 km), Ptuj (49,7 km), Markovci (22,7 km), Dornava (22 km), Juršinci (27,2 km), Sv. Andraž (22,4 km), Destrnik (31 km) in Trnovska vas (28,2 km), skupaj 258 km. Na tiskovni konferenci so sodelovali Vladimir Korošec, predsednik LAS, Peter Pribožič, podpredsednik LAS in vodja projekta, ter Mojca Metličar, strokovna sodelavka LAS.
Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je bilo ustanovljeno leta 2007 z namenom, da se organizirano pristopi k črpanju evropskih sredstev iz programa Leader. Dejavnost društva je povezana
z uresničevanjem programa razvoja podeželja, njegov cilj je motivirati lokalno prebivalstvo za vključevanje v pripravo in izvedbo lokalnih razvojnih programov, ustvariti neko razvojno jedro v lokalnih območjih z ljudmi, ki so največji potencial razvoja in ki bodo skrbeli tako za prostor kot tudi za višjo kakovost življenja. Eden izmed ciljev programa je tudi vrednotenje in prepoznavanje razvojnih dejavnikov v slovenskem podeželskem prostoru, kjer je veliko razvojnih priložnosti tako za gospodarsko kot negospodarsko rabo; ljudje, ki tu živijo, ga tudi najbolje poznajo.
Lokalne akcijske skupine delujejo na območju celotne Slovenije, v tem trenutku jih je čez 30. Organizirane
Foto: Črtomir Goznik
Po tiskovni konferenci so se rekreativni kolesarji podali po LAS-ovih poteh.
so različno - kot društva ali zavodi. Bistvo dejavnosti LAS je povezati vse dejavnike v prostoru, ki lahko zagotavljajo nek razvojni pristop: društva, gospodarske družbe, institucije, zavode in posameznike. V LAS, ki deluje na Ptuju od leta 2008, je po besedah predsednika Vladimirja Korošca vključenih več kot 50 članov, kolektivnih in individualnih, ki skrbijo za uresničevanje razvojnih ukrepov. V programskem obdobju 2007/2013so realizirali oz. so še v postopku realizacije 31 različnih projektov v vrednosti nekaj deset tisoč evrov. Skupna vrednost vseh projektov je nekaj čez
Radenci • Aktivnosti Zavoda za turizem
Številne jesenske prireditve
Po zelo aktivnem delovanju in izvedbi številnih poletnih prireditev so se na Zavodu za turizem in šport v Radencih odločili, da bodo podobne dejavnosti nadaljevali tudi v prihajajočih jesenskih dneh.
Pričeli so že ob koledarskem začetku jeseni minuli petek v radenskem vrtcu, ko so pripravili druženje otrok v kreativnih delavnicah, Zdravilišče Radenci pa je dan pozneje pri Zdraviliškem vrelcu pripravilo prvo Henno-vo trgatev, posvečeno Karlu Hennu, ki je leta 1833 v Radencih opazil izvir slatine ter leta 1869 postavil prvo polnilnico znamenitega brezalkoholnega napitka.
Potem ko so v torek obeležili svetovni dan turizma, se v Zdravilišču Radenci pripravljajo na mednarodni dan srca s strokovnimi predavanji, okroglimi mizami ter športnimi aktivnostmi (petek, sobota). Odprli bodo tudi T&T tenis center in ma-nekenske šole, ki ga bo v Radencih predala namenu nekdanja slovenska lepotica Tadeja Ternar, od 20. ure naprej pa bo v radenski kavarni prvič
Predstavitev jesenskih prireditev v Radencih
potekala zanimiva prireditev izbor radenskega špricerja (brizganca). Izbrali so vinske vzorce letnika 2010 petih priznanih pomurski kleti, ki jih bodo mešali z radensko mineralno vodo, sto obiskovalcev pa bo preizkusilo vseh pet primerkov in na podlagi seštevka točk izbralo najboljšega.
Turistično društvo Klopotec Kapela in Društvo prijateljev mladine Radenci bosta drugo oktobrsko nedeljo na Kapeli pripravila kostanjev piknik, turistično društvo Radenci pa se bo v prireditve vključilo z vaško tržnico, na kateri bodo v soboto, 22. oktobra, pri restavraciji Park v Radencih ponujali domače izdelke in ozimnico. Najpomembnejši prireditvi letošnje jeseni bosta v soboto, 12. novembra: 29. Martinov pohod, tek in kolesarjenje, ki ga skupaj pripravljata turistični društvi Bratonci in Klopotec Kapela, ter 3. Martinovanje na Kapeli, ki bo na dvorišču Vinske kleti Kapela. Organizator napoveduje krst mošta z bogatim kulturno-zabavnim programom. Zaključek jesenskih prireditev bo v soboto, 26. novembra, s postavitvijo adventnega venca v izvedbi TD Radenci.
NŠ
milijon evrov, iz programa Leader je bilo angažiranih nekaj manj kot 500 tisoč evrov. Eden izmed prvih projektov, ki so se ga lotili, je bil S kolesom ob Dravi in po Slovenskih goricah, s katerim so želeli kolesarjem in drugim popotnikom približati naravne, družbene in kulturne vrednote tega prostora. Po Koroščevih besedah gre za projekt, ki predstavlja začetek oživljanja oziroma krepitve kolesarske dejavnosti v tem okolju. Kot vneti kolesar se zavzema za to, da bi ta prostor opremili s pravimi kolesarskimi potmi, ki bi bile dovolj varne, speljane v tiste predele, ki jih želijo obiskovalcem predstaviti. Gre v bistvu za začetek, s katerim povezujejo naravne in kulturne vrednote ter ponudbo.
Projekt je povezal devet občin. Cilj je bil, da najprej umestijo pot, ki bo šla po občinskih cestah in poteh, da se spozna bogastvo občin, ki so vključene v projekt. Poti so označene, postavljene so table LAS, oštevilčene od 1 do 9. Na drugi strani pa je bil cilj, da bi s promocijskim gradivom predstavili podeželje; trenutno je na voljo zloženka v slovenskem jeziku, v tisku pa so še zloženke v nemškem,
angleškem in francoskem jeziku. »Ciljamo na to, da bi se na te poti podali turisti, ki prihajajo na to območje. Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine želimo ob poti spodbuditi tudi ponudnike. Podeželje je po svoji lepoti izziv za kolesarjenje, po drugi strani pa želimo, da se to območje razvija tudi s ponudbo. Zagotovo bo k temu prispevala promocija kolesarskih poti, da se bodo pri ponudbi angažirale tako turistične kmetije kot gostinci in drugi. Kolesarji se lahko podajo na pot v eni občini, lahko jih povežejo, prav tako pa lahko vmesne povezave prekolesarijo drugače ali pa kot celotno območje. Najdaljša kolesarska pot je v MO Ptuj, dolga 49,7 km, poti pa se med seboj razlikujejo tudi po težavnosti. Celotna dolžina označenih poti je 258 km.
Projekt je zaključen, s promocijo, ki trenutno poteka, pa želimo, da bi več kolesarili tako domačini kot različna društva znotraj občin, prav tako pa nanje vabimo tudi obiskovalce od drugod, ker je pot resnično zanimiva in privlačna,« je izpostavil vodja projekta Peter Pribožič.
MG
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f

RESTAVRACIJA ŽILA:
-	V Restavraciji Ziia vsak dan pripravljamo okusne malice in kosila, kjer si lahko sami	g-postrežete iz juSnega in solatnega bifeja ter izbirate med 3 različnimi meniji. Termalni Pari« >
-	Ob nakupu bonov za malico vam PODARIMO celodnevne vstopnice za kopanje v	£ Termalnem Parku za odrasle. ©j" ■ 5 bonov za malico: 20 € +1 gratis vstopnica za Termalni Park
•	10 bonov za malico: 39 € + 1 gratis vstopnica za Termalni Park
•	20 bonov za malico: 79 € + 3 gratis vstopnice za Termalni Park
-	Cena vstopnice po 20. uri: 8 €. VALENS AUGUSTA WELLNESS
-	Nova ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v septembru in oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:	oo™ >«
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)	-g
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce	& REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi)
Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov. GRAND HOTEL PRIMUS
-	Organiziramo zaključke, poroke, obletnice, rojstno-dnevne zabave, dekliščine... Pokličite nas na (02) 74-94-500 in rezervirajte nepozaben dogodek v Grand Hotelu Primus ****!up"rtw (naj hotel 2010).
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus _
-oto: NS
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Ion Brigita
¡¡nikova cesta 3, Ptuj	www.frizerstvo-brlgita.com
02 77645 61
¡ta.pusnlk@lami9.net NOVO: LINIJA KERASTASE
OBVESTILO
Občina Dornava je objavila RAZPIS o prodaji dveh stanovanj v stanovanjskem bloku v Dornavi 141.
Vsebina razpisa je na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Objava bo v Ur. listu RS, dne 7. 10. 2011.
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič
UGODNO prodamo suha bukova drva, metrska polena ali razžagana. Dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor Zetor od 47 do 72 konjskih moči, možno tudi Ursus. Telefon 070 521 564.
PRODAM tri bikce, stare 14 dni, bukova drva ter kupim tribrazdni plug in teleskopski puhalnik. Telefon 031 406 235.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM suhe deske, 1 30 €/kubik, ladijski pod, 3,40 €/m2, bruna, 5 €/m2, late, štafle, fosne, žagan les, drva. Tel. 041 833 781._
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
BRIKETI iz trdega lesa, možnost dostave, prodam. Tel. 051 318 350.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Tel. 041 893 305.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM odojke v teži 25 do 30 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
VZAMEM v najem njive na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
KUPIM traktor, lahko Ursus, Zetor, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM 300 l mošta renski rizling, cena za liter 0,70 €. Tel. 040 247 628.
UGODNO prodam odlično ohranjen predsetvenik, širine 2,40 m. Jože Muršek, Jurovci 5, tel. 041 645 875.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam, 3,70 €, dostava na dom. Anton Marčič. Starošince 39, Tel. 792 35 71.
KUPIM bikce, stare od enega tedna do mesec dni. Tel. 031 532 785.
PRODAM cisterno za gnojevko Crei-na, 3200 l, odlično ohranjeno, staro 5 let. Tel. 766 43 1 1.
PRODAM trgatev kvintona na braj-dah. Tel. 02 755 05 71.
PRODAMO odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522 ali 766 90 01.
KUPIM 200 kg bobovca (jabolka). Tel. 02 761 16 31.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo stanovanje, dvoinpolsobno, 68 m2, klet in parkirno mesto. Lep razgled na Ptuj, III. etaža, Ptuj, Rogaška c. 30. Inf. Tel. 041 624 904.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Tel. 788 55 92.
PRODAM - NOVA VAS, starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
5 ©
WILLIAMS „.„.„.
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075. email: vllko.gerecnik@slol.net
¡e pravi cas
nudimo, izvajamo izolacijske fasade, novogradnje, adaptacije, rušenje objektov, ograje, tlakovanje, dobavo in vgradnjo notranjih vrat, ureditev okolja. Predračunski elaborat, popusti v SEPTEMBRU.
STEBER gradnje, d. o. o.,
Regentova ulica 4, MaiiboL Tel. 040 499 426.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Ribiška trgovina ŽIGA iz Rogoz-nice pri Ribiškem domu Ptuj je pred koncem sezone pripravila pestro ponudbo ribiške opreme, hrane in umetnih vab za vijače-nje. Obiščite nas tudi na www. ribiška-oprema.si. Dober prijem!
iEM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIčNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
V NAJEM damo poslovni prostor v centru Ptuja, urejen za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. Telefon 041 664 863.
PRODAM nov poslovni prostor, Osoj-nikova 9, nad A banko v Ptuju, 62 m2, cena 1250 evrov/m2. Telefon 031 600 261, 031 296 924.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM oddam enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 728 945.
V	NAJEM oddam poslovni prostor v Domino centru na Ptuju. Velikost prostora je 20 m2 in je v drugem nadstropju. Za več informacij pokličite 041 394 392.
ZAPOSLIMO delavca za delo na posestvu, pogoj je, da pozna delo na kmetiji. Eko nordik, d. o. o. Tel. 041 330 599.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka? Tel. 041 789 902.
RAZNO
PRODAM nove zimske gume na novih platiščih s pokrovi znamke Sava za renault clio 3 ali megan, ugodno. Telefon 051 202 740.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
NUDIM inštrukcije iz matematike za OŠ in SŠ. Sneberger Damijan, s. p. Kontakt: Tanja 040 918 428.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
i'PoiLiajk nai na iuitounim ijibtu!
RADIOPTUJ
KO- àftiUtU www.radio-ptuj.si
SEJEM
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 2.10.2011 OD 9-00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
_ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Perutnina Ptuj
Nedeljska kosila
v Gostilni PP
Ni nedelje brez dobre goveje juhe, pohanega piščanca, praženega krompirja in domačega "štrudla". Skušnjavo okusov pa bomo prepletli s kozarcem vina Pullus.
GOSTILNA PP, NOVI TRG 2, PTUJ Pričetek v nedeljo, 2. 10. 2011 in naprej vse nedelje Odpiralni čas: od 10. do 16. ure
Vljudno vabljeni!
Kulinarika & Ketering d.o.o., Novi trg 2, 2250 Ptuj
tel: 02 749 06 22, fax: 02 749 06 28, e-mail: gostilnapp.novitrg@perutnina.eu, Član Skupine Perutnina Ptuj
CK RADIOPTUJ
89,8° 98,2 0IO4i3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA e	OPR.	BARVA
audi a6 2.0 tdi karavan	2007	16.880,00	alu plat.	kov. črn
bmw 520 d karavan	2008	18.770,00	avt.kuma	kov. siva
ermoen c51.6 hdiconfort karavan	2009	12.990,00	avt. klima	kov. črna
fiat croma 1.9 mjtdvnamic	2008	9.800,00	avt.kuma	kov. rjava
ford focus 1.8 teci karavan trend	2009	9.980,00	avt.kuma	srebrn
ford fusion 1.6 tdci	2008	7.290,00	kuma	bela
mazda 31.6 d	2005	6.380.00	avt.kuma	srebrn
nissan note 1.5 dci life	2008	7.980,00	avt.kuma	bela
peugeot 4071.6 hdi confort limuzina	2009	9.980,00	avt.kuma	srebrna
renault cli01.5 dci elan	2008	6.180,00	kuma	bela
renault espace 1.9 dci	2006	9.580,00	avt.kuma	srebrn
renault laguna 1,5 dci carminat karavan	2008	9.880,00	navig.	srebrn
renault scenic 1,5 dci latttude	2009	9.580,00	panor. streha kov. siva	
renault scenic 11,5 dci grand carminat	2009	12.980.00	nävi.	kov. rjava
vw passsat 1,9 idi umuzinatrendune	2007	11.550,00	avt.kuma	srebrn
vw passat 1.9 tdi bluemotion um. conf.	2008	12.990,00	avt.kuma	kov. siva
vw passat 2.0 tdi bluemotion kar. conf.	2009	14.990.00	avt.kuma	kov. črna
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT ESPACE2.2 DCIEXPR. AVT.	005	7.500,00«	SERV. KNJIGA	BELA
DAEWOO LANOS 1.5	000	1.280.00C	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
FORDWAGON FOCUS 1.416V AMBIENTE	000	1.750,00«	SERV0 VOLAN	RDEČA
VOLKSWAGEN POL01.0	999	990,00 «	REDNO SERV.	ZELENA
CHEVROLET LACETTI 1.416V STAR	006	4.250,00 €	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
RENAULTCLI01.5 DCI BILABONG	003	3.750,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.816V DYNAMIC	002	2.990,00«	AVT. KLIMA	K0V.B0RD0
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INIT. PAR	008	14.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.318V ICEPACK	005	4.400,00«	KLIMA	KOV. SV. MODRA
DAEWOO LANOS 1.5	998	990,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
HYUNDAI ACCENT1.6GLS	004	3.700,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ 1.216V L5	005	4.900,00«	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061.4IX-UNE	005	3.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01.2 SX	001	1.850,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 TDI AVT.	004	14.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7 TD AVT. 4WD	002	7.900,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN EOS 1.4TSI	010	18.400,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTERKOM	996	6.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	006	6.250,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE	003	3.750,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO	008	12.400,00«	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENE
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DY	007	6.150,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.61	998	2.350,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
DAEWOO KAL0S1.416V	003	2.890,00«	PRVI LAST.	BORDORDEČA
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 1.10.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart: 75-let PGD Voličina
in 40. Dan gasilcev GZ Lenart 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Polka in Majolka 13:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 18:00 Lenart - Praznik KS Voličina 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 22:30 Utrip iz Ormoža 23:30 Video strani
NEDELJA 2. 10.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Povorka folklornih skupin v Pobrežju 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destmik - Literarni večer 18:30 Lenart - Praznik KS Voličina 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Oddaja GOSPODARSTVENIK 9:00 Oddaja ŠKL
10:00 Lenart - Praznik KS Voličina
11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Občine Lenart - PON.
16:00 Seja sveta Občine Dornava - PON.
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Kronika iz Občine Markovci
21:30 Utrip iz Ormoža
22:30 Ptujska kronika
22:45 Oddaja o kulturi
23:30 Video strani
PONEDELJEK 3. 10.
8:00 Kronika iz občine Videm
9:20 Videm - Mednarodni folklorni večer 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Povorka folklornih skupin v Pobrežju 20:00 Kronika iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 MarkeGng:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
peoa
Petek 30.9.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:45 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:5! Folklorni kima™ večeri - reportaža
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Moto scena -3. oddaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
19:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Moto scona- 2. oddaja
21:50 Poli maraton - reportaža
22:00 Ptujska kronika - pori.
Sobota 1.10.
11:00 Spoznavamo občim
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
13:00 Prejled tedna
17:30 Hote scena -1. oddaja
18:00 Ptujska kronika - poti.
18:20 Povabilo na kavo - pon.
18:50 Prejled tedna
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Folklorni kimovCevi večeri - reportaža
22:00 Ptujska kronika - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Medalja 2.10.
11:00 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 B.A.S.E. reportaža
13:00 Pregled todna
17:30 Moto scena-3. odiaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Povabilo na kavo-pen.
18:50 Pregled tedna-pon.
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža
22:00 Ptujska kronika -pon.
Ponedeljek 3.10.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:45 Pregled tedna - pon.
12:00 Ptujska krooika - pon.
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Prejled tedna - pen.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
19:50 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Moto scena - 3- oddaja
21:50 Beach mastcr 2011
22:00 Ptujska kronika-pon.
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta dedka in tasta
Antona Beleta
IZ DOBRINE 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše.
Hvala župnikoma g. Cirilu in Štefanu ter ministrantu za spoštljivo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala pevskemu zboru Feguš za odpete žalostinke, govorniku Rudiju Vodušku za besede slovesa.
Hvala kolektivu Sava Kranj. Hvala g. Kozelu za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Veronika in hči Veronika z družino
Prireditvenik
Petek, 30. september
9.00 do 12.00 Radenci, zdravilišče: Mednarodni dan srca; medgeneracijske delavnice na temo Delam s srcem; brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola; 11.00 strokovna predavanja; 13.15 okrogla miza »Dejavniki tveganja in preventiva na področju kardiovaskularnih bolezni - dr. Matjaž Ravnikar«
9.00 Hoče, Kulturni dom: 5. dnevi pohorskega medu; medeni zajtrk v vrtcih in predstavitev medu v šolah
10.00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: slavnostni podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana za potrebe kongresno-kulturne dvorane 16.00 Ptuj, Ptujsko jezero - Ranca: zaključek poletja na ptujskem morju Brodarskega društva Ranca; peka kostanja, brezplačna vožnja s Čigro po jezeru; predstavitev deskarjev na vejkpark poligonu; glasbeni večer z DJ-jem Šemničkim 16.00 Selnica ob Dravi, ploščad bivšega Feroterma: Praznik jabolk TD Selnica ob Dravi; odprtje razstav sadja, cvetja, fotografij in slik; 17.00 predavanje na temo Drevesa umirajo; 20.00 apple party za mlade 18.00 Hajdina, Megličeva kmetija: tradicionalno kožuhanje koruze Društva žena in
deklet občine Hajdina 18.00 Majšperk, Breg - galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave »Propustnost
globine« Simone Šuc; otvoritveni program z Ljubo Jenče, pevko, pravljičarko in zbirateljico ljudskega izročila 19.00 Ptuj, Krempljeva 1: brezplačno predavanje s praktičnimi vajami in tehnikami
meditacije - odprimo srce; predava Prakashita Berčič, fizioterapevtka, glasbenica in tekačica na dolge proge 20.30 Maribor, jazz klub Satchmo: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011; koncert Kandia Kouyate in skupina Balcana
Sobota, 1. oktober
8.00 do 12.00 Selnica ob Dravi, ploščad bivšega Feroterma: Praznik jabolk TD Selnica ob Dravi; režemo selniški štrudl velikan; 9.00 do 15.00 ustvarjalne delavnice, Pokaži, kaj znaš; 16.00 do 18.00 kronanje kraljice jabolk, tekmovanje za najboljšo jabolčno marmelado, kulturni program; 18.00 jabolčni ples z Alkimisti
9.00 Radenci, zdravilišče: Mednarodni dan srca; družinski pohod - Za zdravo srce ob vrelcih življenja v Radencih - 5 km hoje; 10.30 start teka Tečem za zdravo srce, ne za dober čas, 5,4 km; 12.00 in 14.00 Srčkova vodna aerobika 10.00 do 11.30 Maribor, Plesna izba: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011;
delavnice za djembe in dunun s Sidikijem Camaro; 12.30 do 14.00 delavnica afriškega plesa s Simone Gomis iz Senegala 11.00 Brengova, arheološki park: prireditev občine Cerkvenjak v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine - Po sledeh starih Rimljanov 14.00 Skorba, Megličeva kmetija: 3. vaška trgatev v organizaciji vaškega odbora Skor-ba
14.00 Cirkulane, Veliki Vrh, pred cerkvijo sv. Ane: 3. trgatev potomke najstarejše trte na
svetu, modre kavčine - žametne črnine 15.00 Hoče, Kulturni dom: 5. dnevi pohorskega medu; čebelarska tržnica; 16.00 strokovni in kulturni program; 16.30 predavanje: Med in kakovostne sheme Tomaža Samca; 17.15 okrogla miza: slovenski med, slovenska posebnost 16.00 Ptuj, Ptujsko jezero - Ranca: zaključek poletja na ptujskem morju Brodarskega društva Ranca
20.30 Maribor, Udarnik: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011; glasbeno-plesni dogodek Sidiki Camara band - Mali, Senegal, Belgija
Nedelja, 2. oktober
11.00 Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah: 5. trgatev Čolnikove trte, potomke najstarejše trte na svetu s kulturnim programom, v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika
11.00 do 12.30 Maribor, Plesna izba: Mednarodni glasbeni festival Maribum 2011;
delavnice za djembe in dunun s Sidikijem Camaro; 13.30 do 15.00 delavnica afriškega plesa s Simone Gomis iz Senegala 11.00 Destrnik, Kulturni dom: pogostitev občanov, starejših od 70 let 16.00 Selnica ob Dravi, ploščad bivšega Feroterma: Praznik jabolk TD Selnica ob Dravi; 11.00 do 13.00 harmonikarji iz cele Slovenije vlečejo meh; 11.00 do 14.00 plejžuharji kuhajo pohorski pisker; 14.00 do 16.00 igre z jabolki
Ponedeljek, 3. oktober
9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: Teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod geslom Pojdiva s knjigo v svet
Torek, 4. oktober
9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: Teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod geslom Pojdiva s knjigo v svet
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja: 19.15 komedija Huda učiteljica; 21.00 Art program: komedija Žalostna balada za trobento
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Folklorni kimavčevi večeri Ptuj 2011; Nastopi folklornih skupin: KD Rogoznica, Kanizsa iz Madžarske, Ravangrad - Sombor - Srbija; Reportaža iz dežele miru, rešitev treh čred ovac, damjaki
( Huí'.. i....!-,, i
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Franca Valiča
IZ MOŠKANJCEV 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornikoma ge. Lidiji Bezjak in g. Slavku Lebnu za izrečene poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvala kolektivom Perutnine Ptuj, Boxmarka Kidričevo, Mesarstva Herga.
Žalujoči njegovi najdražji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SLOVO
ši zlati i
Ceciliji Kolar
Radi te imamo in hvala ti za vse, kar si položila v naša srca, ostala boš za večno z nami.
Vnuki: Andrej, Vladka, Simona, Natalija, Jožica, Mihaela, Maja, Nina, pravnuki: Nejc, Anja, Taja, Nejc, Luka, Nina, Žiga, Lana, Jure, Eva, Taja
v četrtek, 29. septembra, smo izvedeli, da je v 80. letu po hudi bolezni umrl legendarni Lojze Slak, kije ustvaril novo glasbeno smer z ljudskim instrumentom -diatonično harmoniko, dopolnjeno z dodatnim Slako-vim gumbom, šestim basom.
Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Svojo mladost pa je v glavnem preživel pri stari mami na Malem Kalu. Prav to pa je usodno vplivalo na njegovo kasnejšo življenjsko pot. Stric Ludvik je imel namreč diatonično harmoniko, s katero je igralpo vaških slavjih, in malega Lojzka je ta instrument čisto očaral. Še preden je prvič odšel v šolo, je znal že več kot ducat pesmi.
S petnajstimi leti je Lojze že kot samostojni godec prvič igral na ohceti in težko bi bilo prešteti, koliko jih je bilo vseh skupaj. Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957., ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš!« in očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak, v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko. V takšni zasedbi so bratje igrali dobra tri leta. Nato sta morala brata Matija in Tone k vojakom in ansambel je tako prenehal nastopati. Lojze pa ni miroval. Na hitro je poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih an-
samblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegova skladba Domači vasici je čez nočposta-la prva večja uspešnica.
V letu 1964 se je na enem od nastopov na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna in takoj so si bili všeč. Kaj kmalu so poskusili nekaj pesmi in se dogovorili za skupno nastopanje. Tako je nastal eden naših najboljših in hkrati najizvirnejših domačih ansamblov.
-OM
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel. Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili, smrt je hotela, te prezgodaj je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN
27. septembra je minilo že eno leto,
odkar si tiho odšel, dragi ati, brat, tast, dedek in stric
Jožef Turk
IZ SLOVENJE VASI 34 A
Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižgete svečko in poklonite cvet.
Tvoji najdražji
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti že gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN
30. septembra minevata dve leti žalosti in samote, odkar se je mnogo prezgodaj od nas poslovila naša draga žena, mama, babica in hčerka
Olga Kuhar
S POLENŠAKA
Hvala vsakomur, ki se je spomni in se z lepo mislijo in svečko ustavi pri njenem mnogo preranem grobu.
Vsi njeni, ki jo zelo pogrešajo
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša, draga Nina, nikoli ne bodo tebe pozabila!
V SPOMIN
3. 10. 2008-3. 10. 2011
Nina Muršec
IZ MOŠKANJCEV 106
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke!
Njeni najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite ...
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Cecilije Kolar
KREMPLJEVA UL. 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvala župniku-patru Andreju Fegušu za opravljen cerkveni obred, patru Francu Mešku za opravljeno molitev, gospe Veri Kokol za opravljeno molitev in govor, nosilcu križa in zastavonoši, glasbeniku za odigrano Tišino, pevcem, Pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj in družini Čeh za nudeno pomoč.
Žalujoči: hčerki Marija in Majda ter sin Jože z družinami
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
V SPOMIN
Natanko danes, 30. septembra, mineva leto žalosti in bolečin, odkar ni več med nami najine ljube hčerke
Simone Zavec
IZ SAKUŠAKA
Hvala vsem, ki z rožami in svečo, dobro mislijo postojite ob preranem grobu.
Z žalostjo v srcu se je spominjata mama in ata
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman jo išče, ni več njenega smehljaja, utihnil je njen glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spi, a v naših srcih še živi.
V SPOMIN
Danes mineva žalostno leto bolečine in spominov, odkar smo izgubili našo predrago ženo in zlato mamico
Simono Zavec
IZ SAKUŠAKA 82 18. 1. 1972-30.9.2010
Tako kot se veter izgubi v daljavi, odšla si brez slovesa, za seboj pustila si spomine na naša skupna leta. Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu ter z iskreno mislijo prižgete svečko ali poklonite cvet ter posto-jite ob njenem mnogo preranem grobu.
Zelo te pogrešava: mož Tonček in hčerka Martina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, žene, mame, babice
Ivane Zelenik
IZ MARKOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Mir za organizacijo pogreba, cerkvenim pevcem in gospodu župniku Janezu Maučcu za lepo opravljen pogreb.
Hvala tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica, botra in svaka
Franca Pukšiča
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 93
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala duhovnikoma g. Janezu Maučcu in stolnemu župniku-kanoniku g. Marku Veršiču za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pevcem Sekstet Feguš, govornikom, zastavonošem in godbeniku podjetja Talum za odigrano Tišino. Hvala tudi rogistom in lovcem LD Markovci, LD Bohinjska Bistrica, LD Jožeta Lacka, LD Gorišnica, LD Cirkulane in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi tvoji
Dornava • Zakaj je potreben ponovni razpis za direktorja zavoda
Ministrstvo neargumentirano zavračalo soglasje
Konec lanskega leta se je po dolgih letih vodenja Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava upokojil tedanji direktor Milenko Rosič. V skladu z zakonodajo je bil že pred tem izpeljan razpis za novega direktorja, a ga Zavod danes, po skoraj letu dni, še nima, oziroma ima le vršilko dolžnosti direktorice Ido Jurgec.
Razlog za celoletno „vede-jevsko" vodenje Zavoda, ki se bo letos zaključilo z izbiro ustreznega kandidata po drugem razpisu - slednji je v teh dneh že objavljen - je v zavlačevanju pristojnega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma ministra Svetlika, ki vse do danes ni hotelo potrditi izbrane kandidatke z (zakonsko neutemeljenim) pojasnilom, da ima strokovni izpit opravljen s področja šolstva namesto s področja sociale ...
Kakorkoli že, v. d. direktorice Ida Jurgec, ki je v Zavodu zaposlena že mnogo let, o celoletnih zapletih okoli imenovanja ne želi dati izjav, zato pa je igno-ranca danes že padlega ministrstva pošteno razjezila člane sveta zavoda, ki mu predseduje Tanja Šafranko. Potek dogodkov je opisala takole: „Ker smo vedeli, da se bo zdaj že bivši direktor z začetkom letošnjega leta upokojil, smo pravočasno objavili razpis za to delovno mesto v skladu z zakonodajo in vsemi zahtevami. Na razpis so se javili štirje kandidati, ker pa je bila ena vloga oddana prepozno, smo obravnavali preostale tri in ugotovili, da vse zahtevane pogoje, vključno z opravljenim strokovnim izpitom, izpolnjuje le Ida Jurgec. V svetu zavoda smo ji dali soglasno podporo, pozitivno mnenje smo pridobili tudi od Občine Dornava, nato pa smo čakali samo še na soglasje pristojnega ministrstva, ki smo mu dostavili vso potrebno dokumentacijo, vsa zbrana soglasja itd. Toda tri mesece se ni zgodilo nič, nobenega odziva. Maja smo nato pisno zaprosili ministrstvo, da naj čimprej obravnava našo vlogo in poda potrebno soglasje. Precej časa smo spet čakali na odgovor, in ko smo ga končno prejeli, se je glasil, da ima naša kandidatka neustrezen strokovni izpit, saj naj bi bil po njihovem mnenju potreben izpit iz socialnega varstva in ne s šolskega področja, kot ga je opravila že davno nazaj Ida Jurgec. Do leta 1996 je bil strokovni izpit s področja Ministrstva za šolstvo zakonsko priznan,
res pa je bilo potem s posebnim Pravilnikom določeno, da morajo imeti kandidati od takrat naprej opravljen izpit s področja socialnega varstva, medtem ko za tiste, ki so strokovni izpit opravili pred letom 1996, velja katerikoli od obeh opravljenih izpitov in je enakovreden.
Ker smo želeli stvari razčistiti, smo zaprosili za mnenje tudi Socialno zbornico Slovenije, kjer so nam pritrdili, da so tudi v skladu s 57.členom novega Pravilnika iz leta 1995 enakovredni in veljavni vsi strokovni izpiti, ki so jih osebe opravile do sprejetja tega pravilnika. To pa jasno pomeni, da je strokovni izpit Jurgče-ve veljaven in ni niti malo sporen. Kljub temu nam minister ni izdal soglasja za kandidatko za direktorico. Vseeno smo junija, takrat direktno na ministra, naslovili še en dopis z zahtevo, da naj ponovno preučijo zadevo, z vsemi dodatno poslanimi argumenti in razlagami, a od takrat do danes spet vlada tišina."
S padcem vlade in s tem sedanje sestave ministrstva je Šafrankovi s člani sveta zavoda in sodelavci tudi jasno, da soglasja letos ne bo možno dobiti, saj se morajo najprej zgoditi volitve (te bodo menda 4. decembra), nato pa se mora konstituirati nova vlada z vsemi resorji vred. Mandat vršilke dolžnosti direktorice pa se izteče konec letošnjega leta. Zato so v petek (30. septembra) objavili nov javni razpis, ki je identičen lanskemu. Ta-
Predsednica sveta zavoda Tanja Šafranko: „Od pristojnega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve od začetka letošnjega leta nismo prejeli soglasja za izbrano kandidatko za direktorico, čeprav je izpolnjevala popolnoma vse zahteve. Za ministrstvo je bil sporen njen strokovni izpit, čeprav je po zakonu in pravilniku veljaven."
nja Šafranko ob tem pravi, da si tako člani sveta Zavoda kot zaposleni v Zavodu želijo in upajo, da se bo ponovno prijavila tudi Jurgčeva.
Zavod žrtev drugih zakulisnih igric?
Sicer pa dornavski Zavod sploh ni edini s tovrstno težavo; v povsem enaki situaciji so še trije takšni zavodi v Sloveniji; med njimi tudi zavod na Igu pri Ljubljani, soglasje je dobila le direktorica zavoda v Dobrni. Pri vseh zavodih, kjer kandidati niso prejeli soglasja, je bil izpostavljen enak argument ministrstva, češ da ima izbrani kandidat neustrezen strokovni izpit.
Neuradno se govori, da se je vse skupaj ustavilo zaradi tega, ker so si nekateri v državnem vrhu pač zamislili drugo osebo na vodilnem položaju v zavodu v Igu (ne pa izbrane kandidatke) in so pač poiskali razlog, zakaj ne more tam izbrana kandidatka prejeti soglasja. Edini - za ministrsko ekipo - možen sporni razlog pa je bil prav omenjeni strokovni izpit, ki ga je tudi tamkajšnja izbrana kandidatka opravila s področja šolstva. Ostali trije zavodi so tako postali pravzaprav „žrtev" določenih interesov, saj imajo vsi kandidati z omenjenih zavodov enak strokovni izpit ...
Tanja Šafranko teh govo-
ric ne želi komentirati in pravi, da sploh ne vidijo nobenega razloga oz. zakona, ki bi preprečeval podajo soglasja za direktorico Ido Jurgec. Potrjuje pa, da so v omenjenih zavodih res jedro spora oz. neimenovanja direktorjev prav strokovni izpiti s področja šolstva.
„Uradno nismo dobili niti enega pojasnila ali mnenja ministrstva, zakaj ne dajo soglasja. Postopek izbire je bil speljan popolnoma pravilno in v skladu z vsemi zakoni, Jurgčeva je edina od vseh izpolnjevala vse zahtevane pogoje in je potem dobila tudi polno soglasje vseh članov sveta," je še povedala Šafrankova in dodala, da so se za novi javni razpis odločili, ker po novem letu ne želijo ostati brez vodstva: „Rok za prijavo na razpis je 15 dni, potem pa bomo do konca leta ponovno izbrali najustreznejšega kandidata za to delovno mesto v skladu s pogoji in zahtevami razpisa in pač nadaljevali delo z vršilcem dolžnosti direktorja. Kot sem že rekla, pa res vsi upamo, da bo to tudi vnaprej gospa Jurgec, ki ima že ogromno izkušenj, poleg tega pa smo letos pod njenim vodenjem začeli kar nekaj novih projektov, ki jih bo treba izpeljati do konca."
Bo novi minister znal nekoliko bolje brati sprejeto in veljavno zakonodajo in se takšni neumni zapleti in nedorečenosti ne bodo dogajali še naprej?
SM
Črna kronika
Prevrnjeni tovornjak na avtocesti
27. septembra okoli 9.35 je 45-letni moški iz okolice Domžal vozil tovorni avtomobil Mercedes-Benz actros s polpriklopnikom po podra-vski avtocesti iz smeri Ptuja proti Mariboru. Za izvozom Marjeta na Dravskem polju ni vozil po sredini prometnega pasu, temveč je zapeljal v levo, na prehitevalni pas. Vozilo je pričelo zanašati in se je po dobrih 36 metrih prevrnilo na levi bok ter nato trčilo v kovinsko zaščitno ograjo, ki ločuje smerni vozišči avtoceste. Nato je drselo slabih 95 metrov in obstalo čez oba prometna pasova. V prometni nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Promet je bil osem ur zaprt.
Pretep med dvema moškima
22.	septembra okoli 20. ure je na dvorišču stanovanjske hiše v naselju v okolici Majšperka prišlo do pretepa med 39- in 50-letnim moškim. Med pretepom je 50-letni moški z glavo udaril v betonski blok in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SD Ptuj. 39-letni moški pa je zapustil kraj. Policisti opravljajo ogled kraja in zbirajo obvestila.
Z ukradenim vozilom na mejo
23.	septembra ob 21.05 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Zavrč na izstopu iz Slovenije kontrolirali 35-letnega državljana Hrvaške. Ob kontroli osebnega vozila BMW 730D hrvaškega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno v Avstriji. Policisti so ga zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
S športnimi drogami na mejo
21. septembra ob 19. uri je kot sopotnik v osebnem avtomobilu na mednarodni mejni prehod Gruškovje prispel 21-letni državljan Bolgarije. Pri temeljiti mejni kontroli so policisti med prtljago našli nedovoljene snovi v športu. Policisti so predmete zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
dnevna kurila
pcrnaranča, ob dravi 3 a, ptiij
GOO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NANOVO VREDNOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
vsak delovnik od 11. do 15. ure
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, v krajih z burjo okoli 16, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem okoli 28 stopinj C.
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.
Foto: SM