GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 9. FEBRUAR 1987
Februar v znamenju načrtovanja
Sprejeti program samoprispevka nas obvezuje, da v krajevni skupnosti vsako leto zbor občanov preveri izpolnjevanje sprejetih nalog ter sprejme odločitve o letnem načrtu in jih zaupa v izvajanje izvršilnim organom krajevne samouprave. Tako bo v krajevni skupnosti Komenda tudi letos, ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1986 in finančnega načrta za tekoče leto. S srednjeročnim načrtom krajevne skupnosti smo določili, da bomo svoja prizadevanja usmerili v štiri temeljne naloge:
je pričakovati z novim plugom, ki je že naročen, in seveda s takšno aktivnostjo vaških odborov, kot je bila v januarju. Družba, pa civilna zaščita, nam namreč ne bodo razreševali problemov, ki jih je moč razrešiti z organiziranimi krajani kar doma: v lastni hiši
(zasebni ali družbeni), vasi, naselju, krajevni skupnosti, ...
Društva in politične organizacije so si v Komendi, ob pomoči krajevne organizacije SZDL in skupščine KS, razdelili sredstva iz samoprispevka, namenjena za njihovo funkcionalno delovanje; 3,150.000 din ni veliko za prek deset organizacij, je pa spodbuda za resno in kvalitetno delo, ki ga bo, še posebej letos, možno pri-
- sanacijo cestnega omrežja,
- gradnjo mrliških vežic in širitve pokopališča,
- sofinanciranje šolskih prostorov ter
- komunalno in cestno opremljenost novega naselja.
Urejanje cestnega omrežja smo pričeli lani; sklenjena je bila pogodba s SCT za preplastitev
Ultrazvok v kamniškem zdravstvenem domu
V zadnjih desetletjih se je vzporedno z razvojem tehnične znanosti izredo razvijala diagnostika v medicini. Med njimi se je posebno uveljavila ultrazvočna diagnostika, ki je v primerjavi z rtg diagnostiko, neškodljiva. Temu razvoju sodobnih diagnostičnih metod je sledil tudi zdravstveni dom, z nabavo sodobnega ultrazvočnega aparata širokih zmogljivosti.
Pri ultrazvoku ne gre za sevanje žarkov, pač pa za zvočno valovanje, ki zaradi visokih frekvenc ni slišno za človeško uho in od tod tudi ime ULTRAZVOK. Ultrazvočni aparat se bo uporabljal tako v naši ginekološki ambulanti, za spremljanje nosečnosti, kot tudi ginekoloških bolezni ter na rtg oddelku, pri preiskavah predvsem trebušnih organov. Tu mislimo predvsem na obolenja žolčnika, jeter, ledvic, trebušne slinavke in odkrivanje morebitnih drugih bolezenskih sprememb, ki bi se pojavile v tem področju. S tem seveda še ni izčrpana možnost preiskav, ker se še
vedno odkrivajo številne nove možnosti preiskav drugih organov.
Napačno bi bilo misliti, da je preiskava z ultrazvokom nadomestilo za rentgenološke preiskave. Čeprav v določenih primerih to velja. Vendar pa je treba vedeti, da se v številnih primerih preiskava z ultrazvokom in rentgenološka preiskava dopolnjujeta ter z manj tveganja za pacienta, dajeta čim boljše rezultate.
Preiskave z ultrazvokom bodo opravljali specialist - rentgenolog in specialist-ginekolog, ki so se za to delo dodatno usposabljali. Indikacije oz. razloge za preiskavo pa bodo postavljali seveda zdravniki.
Ni odveč tudi povedati, da so sedanje čakalne dobe za preiskave z ultrazvokom v Kliničnem centru zelo dolge, s preiskavami, ki se bodo opravljale v kamniškem zdravstvenem domu od 15. 2. 1987 dalje, pa čakalne dobe praktično ne bo.
ceste na Goro (zanjo so vaščani Gore dodatno zbrali 1,500.000 din), dela pa bodo izvedena po stari, zagotovljeni ceni v začetku spomladi. Hkrati bodo izvršena vzdrževalna dela na lokalni cesti Komenda-Križ (most na Gori) in na lokalni cesti Komenda--Komendska Dobrava (križišče na Gmajnici).
Osnovna naloga v programu za letošnje leto je gradnja mrliških vežic, kar je skupna investicija krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ ter SIKCS Kamnik. Ocene o potrebnih sredstvih še ni, ker še ni projektov (bodo, ko bo sprejet UN), vendar prevladuje mnenje, da od krajanov ne bi zbirali dodatnih sredstev, saj nam ni uspelo celostno razrešiti problematike.
"Urejanje cestnega omrežja bomo po programu nadaljevali s preplastitvijo lokalne ceste Komenda-Potok-Breg-Nasovče, kjer bodo poleg samoprispevka potrebni še prispevki krajanov (tako kot za cesto na Goro) in soudeležba SIKCS Kamnik. Pred preplastitvijo bomo v navedenih vaseh obnovili javno razsvetljavo. Poleg tega nam je ostal v dolgu iz preteklih let še most na Pšati - pešpot za učence iz Gore, za katerega imamo ustrezen projekt, naročen nosilec in vloženo vlogo za lokacijsko dokumentacijo. Sam most pa ne bo dovolj, saj je treba primerno usposobiti cesto in šele tedaj bo pot šolarjem iz Gore za polovico krajša.
Obilne snežne padavine so jo zagodle tudi Komendčanom, ki so sneg pričakali z neustrezno mehanizacijo. Izboljšanje razmer kazati navzven, na zboru gorenjskih aktivistov.
In kakšni so izgledi za prihodnja leta? V letu 1988 bomo po srednjeročnem planu vsa sredstva angažirali za gradnjo šolskih prostorov, v letu 1989 in 1990 bomo pričeli s komunalno in cestno gradnjo novega naselja ter nadaljevali obnovo cest: preplastitvijo ceste čez Podboršt, rekonstrukcijo ceste na Gmajnici (proti Lampetu) in obnavljali javno razsvetljavo. To so le grobi obrisi zasnovanih nalog, ki jih je treba opraviti v prihodnje, ob njih pa jih bo še vrsta manjših, pa seveda nič manj pomembnih za življenjski utrip posameznih vasi in naselij v naši krajevni skupnosti.
STANE ZARNIK
Tudi cestno podjetje je prste zraven...
Ker sem v prejšnji številki Kamniškega občana predstavil zimsko akcijo kamniške komunalne službe, je prav, da v tej povem nekaj o naporih Cestnega podjetja Ljubljana, natančneje, cestno vzdrževalne enote Kamnik. Komunalci so več dni in noči čistili sneg in led v samem Kamniku, Cestno podjetje pa regionalne in lokalne ceste, v njegovi bližnji in daljni okolici. S kakšnimi težavami so se srečevali pri svojem delu, sem se pogovarjal z odgovornim delovodjo za vzdrževanje cest v enoti Kamnik, tovarišem Pešakom.
Povedal mi je, da so njihovi delavci dežurali na cestah vse noči, ko je bilo to potrebno, od 10. januarja naprej. Na žalost pa njihovih osem vozil niti približno ni moglo biti kos težavam, ki jih je povzročilo petdnevno sneženje. Z njimi so plužili regionalne ceste (71 kilometrov), 167 km lokalnih cest pa je čistilo 42 kooperantov, ki so prav tako opravili ogromno delo. Tov. Pešak je povedal tudi, da denarna nagrada za takšno delo najbrž ni ustrezna, pa kaj, ko sredstev za vzdrževanje cest neprestano primanjkuje. Še večji problem predstavlja zastarela oprema, s katero si pomagajo kooperanti. Skoraj vsi imajo še vlečne pluge in traktorje s premalo moči, tako da neredko obtičijo v snegu. Zato bo cestno podjetje že v prihodnji sezoni poskušalo zagotoviti vsaj nekaj plugov, ki se dajo pritrditi na prednji del vozila.
Letos bo pač treba še zdržati in upati, da tako obilnega sneženja ne bomo več doživeli. Precej neprijeten je namreč občutek, ko veš, da bo cesta po pluženju prevozna le kakšno uro, potem pa, hajd nazaj, prebijat nov snežni zamet.
Pa vseeno so bile vse regionalne ceste, tudi čez Črnivec, neprestano prevozne, z več ali manj težavami, kar je tudi razumljivo. Nekaj dni so bile neprevozne le nekatere višje ležeče lokalne ceste, ki pa so jih kooperantje ob pomoči cestnega podjetja očistili. Ne poteka pa sodelovanje le s kooperanti, ampak tudi z milico, kamor se stekajo vsi podatki in od koder gredo nato sporočila patruljam in pa seveda cestnemu podjetju.
- Kaj pa težave, verjetno se jim niste izognili?
- Na težave s temi stroji naletimo že, ko je na cestah več kot 30 centimetrov snega. Na srečo pa se mehanizacija ni pretirano kvarila in ker tudi ljudje niso odpovedali, smo lahko zadovoljni. Rad bi le opozoril vse voznike, ki so navajeni svoje avtomobile puščati kjerkoli, naj tega prihodnjič ne počno več, saj nam močno otežijo delo.
- Za konec se preseliva še iz Kamnika, kako je čiščenje potekalo v obmestnih vaseh?
- Z buldožerji smo morali čistiti del Tuhinjske doline in pa Gozd, Sovinjo Peč, Polano, Kranjski Rak in del Tunjic. Ti predeli so bili prav gotovo najbolj zasneženi. Na nekaterih mestih so nas ovirali še snežni plazovi, ki smo jih največkrat že ponoči odstranili. Največja sta bila s Starega gradu za regionalno cesto pri gostilni Pod skalco in plaz v Motniku, pred mejo s Celjem. Ta je zajezil Motnišnico, tako da smo morali celo zapreti cesto, saj je obstajala nevarnost, da jo voda poplavi. Naj bo dovolj, do prihodnje snežne ujme.
MATIC ROMŠAK
Po prvih ocenah smo lani kar dobro gospodarili
Splošni pogoj gospodarjenja se v letu 1986 niso bistveno izboljšali glede na predhodno leto. Nadaljevala seje hitra rast cen, s tem v zvezi pa še hitrejša rast osebnih dohodkov. Obrestne mere za bančne kredite so bile v povprečju nižje od stopnje inflacije, kar je še bolj spodbujalo potrošnjo in hitrejšo rast cen. Kljub nekaterm omejitveni pri usklajevanju cen v preteklem letu se inflacija ni znižala, saj je le—ta v državi lani znašala 88,6%. Nadaljevalo se je upadanje izvoza in zaradi nadaljevanja deviznega trga tudi uvoza.
Kljub temu, da ugotavljenje uspešnosti poslovanja v letu 1986 še ni zaključeno, saj bodo zaključni računi oddani konec šele meseca, pa se na osnovi nekaterih že znanih podatkov, kažejo nekatere značilnosti pozitivnega poslovanja kamniškega združenega dela.
Na žiro računih OZD in DS iz gospodarstva je bilo lani evidentiranih še enkrat več prejemkov in izdatkov kot v letu 1985. K 126 odstotkom večjim prejemkov so razen večje proizvodnje in cen pripomogle tudi večji prejeti krediti in posojila. Med izdatki gospodarstva so najmočnejše porasla izplačila za investicije ter plačila za splošno, skupno in drugo porabo, porast plačil za material, storitve
in trgovsko blago pa je znantno zaostajal za porastom skupnih izdatkov.
Oskrbljenost z domačimi surovinami in repro-materiali industrijskih delovnih organizacij je bila zadovoljiva, le nekatere delovne organizacije so bile slabše oskrbljene z uvoženimi materiali.
Fizične zaloge industrijskih izdelkov so se v občini zmanjšale za odstotek glede na predhodno leto, medtem ko so se v SR Sloveniji zmanjšale kar za 4 odstotke.
Obseg industrijske proizvodnje je bil v občini v letu 1986 kar za 4 odstotke večji kot v preteklem letu, kar je še enkrat več kot je bilo planirano v resoluciji. Industrija SR Slovenije je v istem časovnem obdobju izdelala le za 1,9 odstotka več. Največje povečanje industrijske proizvodnje so v preteklem letu dosegle DO Mercator-Eta, Donit TOZD Kemostik ter Ideja.
Kamniške delovne organizacije so lani izvozile za 5,5 milijarde din blaga in storitev, kar je le za 0,2 odstotka manj kot v letu 1985. (Podatki NBS).
Kljub neustreznim izvoznim stimulacijam, podcenjenemu dolarju so kamniške delovne organizacije izvozile na konvertibilno področje za 5,2 milijarde din, kar je nedvomno dober rezultat. Največji porast konvertibilnega izvoza so dosegle DO
Menina, Utok ter Alprem. V preteklem letu pa se je precej zmanjšal izvoz na klirinška tržišča, saj je vrednostno dosegel le 62 odstotkov lanskoletnega klrinškega izvoza. Na nivoju SRS je bil celotni izvoz večji za 0,4 odstotka precej se je povečal klirinški izvoz, zmanjšal pa konvertibilni.
Kamniške delovne organizacije so v preteklem letu uvozile za 4,4 milijarde din blaga in storitev, kar pa je vrednost kar za 8,5 odstotka manj kot je znašal uvoz v letu 1985. Pri tem je značilno, da je bil skoraj za 10 odstotkov nižji uvoz iz konvertibilnega tržišča, medtem, ko je bil uvoz iz klirinškega tržišča za 10 odstotkov večji. V republiki je bil celotni uvoz večji za 7 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.
Zaradi precej nižjega uvoza od izvoza so kamniške delovne organizacije dosegle dobro pokritje, saj je stopnja pokritosti znašala kar 124 odstotkov medtem ko je na nivoju SR Slovenije pokritost znašala 94 odstotkov.
Za čiste osebne dohodke je bilo na območju občine Kamnik lani izplačani 15,1 milijarde din ali 137 odstotkov več kot povprečno v predhodnem letu, iz česar je razvidno, da so osebni dohodki naraščali hitreje kot uradno priznana inflacija. Ocenjujemo, da so kljub temu osebni dohodki
naraščali počasneje kot dohodek (IND 293) in bo tako uresničeno določilo republiške resolucije o delitvi dohodka*in sredstev za osebne dohodke.
Povprečni neto osebni dohodki so v enajstih mesecih znašali v gospodarstvu 119.785,-din, v negospodarstvu pa 139.627,-din.
V enajstih mesecih preteklega leta je bilo ,y občini zaposleno 9427 delavcev v gospodarstvu in 1134 delavcev v negospodarstvu. Zaposlenost sc je v občini povečala za 1,8 odstotka, medtem ko je bil v resoluciji predviden le odstotek. Še naprej pa se nadaljuje večje zaposlovanje v negospodarstvu kot v gospodarstvu.
Občinski proračun je imel v letu 1986 za 138 odstotkov višje prihodke kot leto poprej in so znašali 771 milijonov din.
Občinske interesne skupnosti so lani prejele 5 milijard din ali 131 odstotkov več kot leto poprej. Kar dobrih 91 odstotkov omenjenih vplačil.«) prejele skupnosti za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje (49%), izobraževalna skupnost (31%) in skupnost otroškega varstva (11%). V globalu SIS družbenih dejavnosti niso dosegle predvidene omejene porabe in so realizirale za 4 odstotke sredstev od predvidenih.
NEVENKA KANDUĆ
Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic v letu 1987
Vsi dosedanji upravičenci do delne nadomestitve stanarine, družbene denarne pomoči otrokom in družbenih denarnih pomoči iz naslova socialnega skrbstva so dolžni, da najkasneje do 20. 2. 1987 predložijo izpolnjen obrazec SPN-2, v katerega vpišejo spremembe v družinskih razmerah kot tudi dohodke, prejete v preteklem letu.
m Vse upravičence do delne nadomestitve stanarine opozarjamo, Klana obrazcu SPN-2 oz. na obrazcu SPN-1. pod tč. 20 oz. tč. 25 podajo izjavo o lastništvu osebnega avtomobila zase in za ostale člane svojega gospodinjstva. Vloge brez te izjave bodo upravičencem vrnjene kot nepopolne v dopolnitev. Obrazec SPN-1 in SPN-2 vlagajo:
— zaposleni v svoji delovni organizaciji
- upokojenci in občani v svoji krajevni skupnosti oziroma v Centru za socialno delo Kamnik, Titov trg 9, kjer lahko dobijo vse dodatne informacije v zvezi z uveljavljanjem socialnovarstvenih pravic.
Vsi občani, ki menijo, da so upravičeni do socialno-varstvene pravice v letu 1987, in dosedaj te pravice niso imeli, vlagajo svoj zahtevek na obrazcu SPN-1. Obrazec izpolnijo točno po navodilu, ki je priložen obrazcu.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Nov, strokovno utemeljen predlog za lokacijo mrliških vežic v Komendi
Nove cene komunalnih storitev
Od začetka meseca tudi v naši občini veljajo nove cene komunalnih storitev, in sicer:
- kubični meter vode za gospodinjstvo 32, za gospodarstvo 54 dinarjev,
- kanalščina (za kubični meter) 17 dinarjev za gospodinjstvo in 32 za gospodarstvo,
- odvoz smeti mesečno za gospodinjstvo 1.200 dinarjev, za poslovne prostore 13 in manipulativne prostore 4 dinarje.
K temu je dodan še prispevek za razširjeno reprodukcijo in sicer pri vodarini 7, kanalščini 4, snagi za gospodinjstvo 100, za poslovne in manipulativne prostore pa 5 dinarjev.
Prispevek za čiščenje voda pa znaša za gospodinjstvo 19,55 dinarja, za gospodarstvo, negospodarstvo in ostale 13,03 dinarja.
Cene komunalnih storitev - v povprečju so se tokrat dvignile za okrog 30 odstotkov - izhajajo iz družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za cene komunalnih storitev, ki ga pripravlja zveza komunalnih skupnosti Slovenije
in po katerem je tudi letos predvideno še eno povečanje cen.
Dvakratno povečanje cen smo imeli tudi v preteklem letu, 1. februarja in julija, o čemer je bila nedavno pripravljena tudi posebna informacija. Ta kaže, da se je vodarina za gospodinjstvo februarja povečala s 14 na 16, julija na 24 dinarjev za kubični meter, za gospodarstvo pa z 22,50 na 26 in julija na 39 dinarjev. Odvoz smeti se je za gospodinjstvo februarja povečal s 364 na 500, julija pa na 900 dinarjev, za poslovne prostore s 4,50 na 5 in julija na 9 dinarjev, za manipulativne prostore pa z 1,80 na 2 in potem na 3 dinarje. V vse te zneske ni vključen prispevek za razširjeno reprodukcijo. S temi dvigi je občinska komunalna skupnost, ki je podpisnik omenjenega družbenega dogovora, sledila resolucijskim usmeritvam za področje komunalnega gospodarstva, to je, da so bile cene komunalnih storitev v skladu s standardi in normativi oblikovane na nivoju enostavne reprodukcije.
Iz informacij, ki so jih prejeli bralci Kamniškega občana v decembru, je bilo mogoče zaključiti, da sta samouprava in politika v KS Komenda, Moste in Križ našli najboljše, zlasti pa dolgoročne rešitve za razrešitev problematike mrliških vežic in pokopališča.
Konec lanskega leta, ko je Zavod za spomeniško varstvo Kranj posredoval strokovne osnove za izdelavo ureditvenega načrta KO 1 Komenda, smo izvedeli, da smo se odločili napak, čeprav smo se odločali na osnovi pisnih predlogov istega zavoda. Krajevne skupnosti so se namreč od treh ponujenih možnosti odločile za nepravo, saj je prava lokacija za vežice, po strokovnem predlogu Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, južno od pokopališča. In ker je to območje (KO 1 Komenda) spomeniško zavarovano, ima Zavod za spomeniško varstvo Kranj prvo in zadnjo besedo pri odločitvah o urejanju prostora. Zato bi naša nasprotna prizadevanja pomenila le podaljševanje postopka, kar časovno pomeni odmikanje gradnje mrliških vežic v Komendi. Zavedati se je treba, da če Zavod za spomeniško varstvo Kranj ne da soglasja k predlogu ureditvenega načrta KO 1 Komenda, ki ga sprejema občinska skupščina, ta ne more biti posredovan v sprejemanje skuščini. S tem seveda razprava o ureditvi prostora v KO 1 Komenda nikakor ni zaključena, zavedajoč se okvira — smernic
POPRAVLJAMO...
V prejšnji, 2. številki Kamniškega občana, je zamenjava besede popolnoma spremenila pomen članka »Mednarodna izmenjava prostovoljcev«. V tretjem stolpcu v drugem odstavku je pisalo, da je starostna meja za odhod na delovne akcije držav Madžarske, Slovaške in Gruzije višja, kot v zahodnih državah, kar ne drži, le-ta je namreč nižja (14-15 let). Za neljubo napako se oproščamo!
OK ZSMS Kamnik
Kaj nam letos nudi Velika planina?
Tudi letos lahko rečemo — na veliki planini nič novega. Stara praksa, ki jo poznajo redni obiskovalci Velike planine, se nadaljuje tudi letos.
VLEČNICE: Dolge čakalne dobe niso nič novega na naših smučiščih, na Veliki planini pa še posebej izstopajo. Ob semestralnih počitnicah in ob koncu tedna stare naprave ne zmorejo prepeljati v doglednem času številnih smučarjev. Precej je tudi prekinitev in trganja sicer, kar je precej velika nevarnost za uporabnike. Delavce na vlečnicah bolj zanimajo smučarske karte obiskovalcev ter sončenje kot da bi podajali sidra na vlečnicah, ki si jih starejši ter otroci le težko namestijo. Da bi se delavci izognili neprijetnostim, žičnice obratujejo z manjšo hitrostjo in tako je njihova zmogljivost še manjša. Seveda je glavni krivec za vrste zastarelost, vendaj bi se marsikaj dalo z malo dobre volje izboljšati. Vlečnica Purman bi lahko precej zmanjšala vrste, če bi seveda obratovala. Strmina ob tej vlečnici je preveč izpostavljena vetru, zato največkrat ni dovolj snega za smuko. Vredno bi bilo premisliti o njeni prestavitvi na ugodnejšo lokacijo.
UREJENOST SMUČIŠČ: Smučišča so letos kar dobro steptana, vendar so teptalni stroji začeli delati prepozno, tako da je sneg na izpostavljenih delih odpihnil veter. Marsikateri smučar je že odnesel domov spomin z Velike planine na spodnji strani smuči. Ob visokih cenah smuči te gotovo popade jeza, ko zvečer po smuki pogledaš spodnje ploskve smuči, čeprav je smučarska karta na Veliki planini med najcenejšimi, če že ne najcenejša v Sloveniji. Žal stroški popravila smuči kaj hitro »pojedo« razliko v cen.
VARNOST SMUČIŠČ IN SMUČI: Varnost smučišč je zagotovo najsvetlejša točka. Letos so proge zelo dobro označene s posebnimi tablami ter palicami, na katerih so nataknjeni krogi vidnih barv, ki so še posebej dobrodošle v megli, ki je precej pogost gost. S tem se je varnost izboljšala in je veliko manj možnosti, da bi kdo od smučarjev zašel na nevarne predele.
Za varnost smuči in ostale smučarske opreme ni poskreblje-no. Večini smučarjev bi prišla prav garderoba za smuči. S tem bi lahko bolj brezskrbno stopil v gostišče Šimnovec na čaj, pa tudi kraja bi se preprečila. Za takšno garderobo niso potrebna velika sredstva, le ograjen prostor ter paznik.
GOSTINSKA PONUDBA:
Poleg gostišča Šimnovec gostinske ponudbe skoraj ni. Dopolnjuje jo bife v Tihi dolini ter na Zelenem robu. Bife v Tihi dolini je odprt precej neredno, lastnik
se ravna predvsem po množici smučarjev, zato je ob dnevih, ko ni veliko smučarjev zaprt ali odprt zelo malo časa. Za smučarje pa je nerodno, če morajo iz oddaljene Tihe doline na čaj v Šimnovec. V gostinstvu bi se dalo še marsikaj storiti, kljub temu; da so stroški prevoza pijače in hrane na Veliko planino precej visoki, kar se občutno pozna na cenah.
Čeprav ima Velika planina kar nekaj temnih strani, to odtehta poceni karta in lepa narava.
Prej naštete pomankljivosti bo Komunalno podjetje le stežka samo rešilo, saj gre za precejšnja sredstva.
Modernizacija bi bila vsekakor nujna. Velika planina je poleg Krvavca najbližje smučišče za večino občin ljubljanske regije, zato bi bilo treba s pomočjo širše družbene skupnosti ta problem čimprej rešiti ter urediti smučišče v zadovoljstvo smučarjev in upravljalca.
DAMJAN GLADEK
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
61240 Kamnik, Medvedova 25
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
čistilke v DSSS
Pogoji:
- končana osnovna šola
- 1 mesec delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas in z deljenim delovnim časom. Poskusno delo traja 1 mesec. OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
Zavoda za spomeniško varstvo Kranj.
Da bodo krajani Komende, Križa in Most čimbolje obveščeni o dogodkih, ki so sledili zadnjemu poročanju, bom navedel še nekatera dejstva, ki so pomembna za bodočo, spremenjeno podobo območja KO 1 Komenda:
- 12. 12.1986 je bila podpisana pogodba za izdelavo ureditvenega načrta KO 1 Komenda v višini 7,150.000 din (12% je prispevala KS Komenda); po pogodbi in programu skupščine občine Kamnik bo predlog odloka o ureditvenem načrtu KO 1 Komenda obravnavan na majski seji skupščinskih zborov, predobrav-nava strokovnih izhodišč UN bo v prvi polovici februarja, obravnava osnutka in razgrnitev UN pa v aprilu 1987.
- 15. 12. 1986 je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Kamnik sklical predobrav-navo za izdelavo ureditvenega načrta KO 1 Komenda, kjer sta nam Zavod za spomeniško varstvo Kranj (Bojan Šlegel) in Inšpektorat SO Kamnik (Vojko Prinčič) predstavila strokovni predlog za lokacijo vežic (južno od pokopališča) in lokacijo novega pokopališča (»Tičnice«).
- 14. 1. 1987 smo predstavniki krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste sklenili z lastniki dogovor za odkup stavbe in zemljišča pare. št. 26/1 in 26/2 v k.o. Kaplja vas (južno od pokopališča) v višini cca 13,500.000 din.
- 6. 2. 1987 so bile Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik dostavljene strokovne rešitve s predvidenim programom ureditve območja KO 1 Komenda, ki jih bo obravnavala skupščina KS Komenda, potrjeval pa Izvršni svet SO Kamnik.
V prihodnjih tednih nas poleg razprav čaka še dogovarjanje z lastniki parcel št. 28 (zemljišče za mrliške vežice) in št. 27/1 (pokopališče) k.o. Kaplja vas: zatem pa priprava investicije, ki bo, kot vse kaže, lahko stekla v drugi polovici letošnjega leta.
Ko že pišem o Komendi, verjetno ni odveč omeniti, da smo do konca leta 1986 odstranili večino ovir za odvoz smeti iz Potoka, Brega, Nasovč, Klanca, Pod-boršta in Mlake ter da imamo s 12.1.1987 s strani Komunalnega podjetja Kamnik organiziran odvoz smeti. Da je do realizacije naše pobude prišlo tako kasno, ni kriva pooblaščena organizacija, ampak KS oz. njeni predstavniki, ki zahtev iz ogleda niso uspeli prenesti svetu KS, tako da smo se šele v jeseni, ob ponovnem ogledu, v krajevni skupnosti odgovorno lotili priprav (odstranjevanje ovir ob cestah) za odvoz smeti. S Komunalnim podjetjem bomo letos poskušali storiti vse za prenos pokopališča v njihovo upravljanje, za kar moramo urediti lastniške zadeve, načrt pokopališča (to bo storjeno v okviru UN) in se dogovoriti za upravljanje z mrliškimi vežicami.
Dela, ki navzven sicer ni tako viden, je pred nami še dovolj,
zato bi nam bilo v zadovoljstvo, da v prihodnje vsi dejavniki krajevne skupnosti svoje interese, namere posredujete političnim in samoupravnim organom, ki so bili za pobude vedno odprti, ter
da se razni ključni dogovori sklepajo v teh okvirih, ne pa v ozkih krogih, kar je bila značilnost sprejemanja pomembnih odločitev v naši KS v preteklem letu.
STANE ZARNIK
Tokrat drugače
V Bohinju je bil pred nekaj dnevi v Izobraževalnem centru ZSMS posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc ZSMS o vsebinski, časovni in finančni strani praznovanja štafete mladosti v Sloveniji.
Osnovna dilema je bila: ali je nujno sedem festivalskih dni vezati na sprejem oz. potovanje palice po republiki ali ne! Odločili so se, da se štafetna palica teh sedem dni ne seli iz kraja v kraj. Dogajanje pod Triglavom bo namreč zabeleženo na video spotih in diapozitivih.
Uvodni nastop, medijska predstavitev ter predaja štafete hrvaškim mladincem bo financirana z proračuna SRS s 25 milijoni dinarjev. Na posvetu so se domenili, da posamezne regije prijavijo programe prireditev, okroglih miz, tribun in predložijo v štirinajstih dneh finančne konstrukcije programov.
Dan	Regija	Teme razprav
21. 3.	Gorenjska	- izobraževanje - kadrovska politika - vrhunski šport - turizem
22. 3.	Obalna, Sev. Primorska, Notranjska	- manjšinska problematika - vprašanje pomorstva in voda
23. 3.	Koroška	— odmiranje gozdov - odlaganje jederskih odpadkov
24. 3.	Posavje, Zasavje, Dolenjska	- nezaposlenost - mladinska kultura - reforma srednjega usmerjenega izobraževanja
25. 3.	Podravje, Pomurje	- družbeno razslojevanje - delovanje UK - kmetijska politika
26. 3.	Ljubljana z okolico	- drobno gospodarstvo - srednje usmerjeno izobraževanje - združevanje sredstev iz OD
27. 3.	Celje	- položaj delavcev iz drugih republik - prestrukturiranje gospodarstva
M. P.		
Mladinski center v Bohinju
Slovenski mladinci smo bogatejši za Izobraževalni center ZSMS, kar je le nov naziv za prenovljeni Mladinski dom v Bohinju. Namenjen je vsem oblikam in metodam izobraževanja ter dogovarjanja mladih, hkrati pa je tudi pomemben prispevek k ponudbi mladinskega turizma pri nas.
Center zaenkrat omogoča le namestitev, ugodno bivanje in prehrano gostov ter verbalno izmenjavo mnenj, idej, izkušenj mladih. Veliko denarja bo še treba zbrati za nakup različnih tehničnih pomagal, ki jih prinaša tehnologija komunikacij. Če želi center izpolniti zastavljen si cilj in mladim zares omogočiti raznovrstno izobraževanje, se bo njegovo vodstvo moralo v naslednjih letih spustiti v izčrpujoč boj za denar.
Uradna otvoritev doma je bila sicer 29. januarja, vendar je v njem že kar teden dni bivala skupina mladih Kidričevega in drugi gostje.
V Bohinju so s prenovitvijo doma poskušali odstrnaiti vsaj eno vejico z bodeče neže, in to jim je prav gotovo uspelo.
SGP Gradbinec iz Kranja je v teh letih temeljito opravil svoje delo in Izobraževalni center ZSMS je dobil novo podobo, ki se enkratno ujema z okoljem, ki ga obdaja. Notranjost centra predstavljajo sobe z lastnimi kopalnicami ali brez njih, velika predavalnica, dve manjši dvorani in jedilnica, ki v obiskovalcu vzbudi občutek domačnosti in sproščenosti.
Z otvoritvijo doma, ki razpolaga s stosedemdesetimi ležišči, pa se kamniškim mladincem odpira možnost, da izkoristijo udobje, ki ga dom ponuja in da že kar tradicionalni seminar na Igu prestavijo in organizirajo v novem, lepšem okolju.
V kamniški občini ali vsaj v njeni bližini namreč nimamo objekta, ki bi bil namenjen večdnevnem izobraževanju mladih.
MOJCA P.
Dom počitka Mengeš,
Glavni trg 13
Komisija za delovna razmerja Doma počitka Mengeš objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. več bolniških negovalk-bolničark
za nedoločen čas
Pogoja: dokončana dvoletna šola za zdravstvene delavce - smer bolničar; 2-mesečno poskusno delo
2. več bolniških negovalk-strežnic
za nedoločen čas
Pogoja: dokončana osemletka; 2-mesečno poskusno delo
3. 3 KV kuharice
za nedoločen čas
Pogoja: dokončana šola za gostinske delavce - smer kuhar; 3 mesečno poskusno delo
4. 2 kuhinjski pomočnici
za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoja: dokončana osemletka; 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom počitka Mengeš, komisija za delovna razmerja, 61234 Mengeš, Glavni trg 13. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka prijave.
Arhitektura stavb in sneg
Letos je zapadlo nekaj centimetrov več snega kot v zadnjih letih. Dokazano je da stara preizkušena oblika in vezava streh z lahkoto prenaša vso tezo, medtem ko so ravne ali z malo naklona problematične.
Ko se je podrlo nekaj provizo-rično zgrajenih stavb in barak, je nastal splošni preplah. Ta se je stopnjeval še s tem, ker je v Ljubljani zapadlo okorog 20 cm več snega kot v Kamniku. Razlika v količini padavin, s tem tudi snega, je v teh krajih stalna. Kamnik leži v kotlini pod planinami in tako razni vetrovi odnašajo padavine dalje. Že od Mengša in Trzina naprej proti Ljubljani nastaja razlika. Ko so v Ljubljani zraču-nali zaradi debelejše snežne odeje najprej 50, nato pa 100 kg/m2 teže snega, je večina Kamniča-nov podvomila o zdržljivosti svoje strehe. SKG je poslal seznam stavb, katerih strešna konstrukcija je vprašljiva, na štab civilne zaščite v Kamnik. Ta je pokreni-la akcijo čiščenja snega iz navedenih streh. Pri tem delu so poleg gasilcev sodelovali še alpinisti in jamarji. Vsi imajo veliko izkušenj s plezanjem in spuščanjem v planinah in jamah. Tako so to znanje s pridom uporabili pri čiščenju streh. Gasilci pa itak nimajo problema pri tovrstnem delu. V treh dneh je bilo v Kamniku očiščenih 20 streh.
Po prvem zaletu smo pričeli ugotavljati, da vse strehe navedenih hiš v seznamu le niso tako problematične. Zato smo predhodno vsako podstrešje temeljito pregledali, če je naše delo tu res potrebno. Delo je bilo precej naporno. Poleg stalnega naprezanja mora biti človek v nenehni pri-
pravljenosti, kljub zavarovanju z vrvjo, da se ne ponesrečiš. Tudi obutev in obleka postanejo sčasoma mokre in premočene. Tako se reševalec kaj kmalu sreča s prehladom ali slično boleznijo. To pa ni prijetno. Sneg smo odstranjevali z lopato, le malokje z rezanjem z vrvjo; to je pogojeno z obliko streh in kakovostjo snega. Na strehe smo prišli skozi strešna okna ali z lestvami. Za to vrste delo bi morali imeti daljše avtolestve ali šmorkerje. Tako nam na zdravstvenem domu v Kamniku ni bilo mogoče odstraniti ledu na koncu strehe. Zaradi položne strehe in premalo naloženih salonitk je zato zamakalo po steni skozi strope v ambulante prostore.
Kljub pazljivosti pri delu se zgodi, da kritina na strehi poči. Pri sedanjem mrazu 15 ali več stopinj pod ničlo je vsa kritina zelo krhka in ob malo večji obte-žitvi poči. Še težje je odstranjevanje ledu na strehi in iz žlebov. Brez rahlih udarcev po ledu ni uspeha. S tem pa se lako poškoduje kritina in žlebovi. Seveda pa je treba odstraniti vsaj sveče, da niso ogroženi pešci.
Zelo zanimiv je odnos stanovalcev do čistilcev streh. Nekje smo bili dobrodošli, drugod ni bilo nobenega zanimanja stanovalcev za naše delo, v enem primeru nas je stanovalka presenetila tudi z ploho ne ravno lepih besed. Ko je padlo nekaj snega pred zunanja vrata stranišča, se je šla pritožit na Postajo milice.
Sedaj imajo naši arhitekti lepo priložnost ugotavljati, katere vrste in oblike streh so za naše kraje in vso Gorenjsko najbolj
primerne. Oblika in kritina morata odgovarjati prek celega leta in ne sam ob lepem vremenu. Ne samo kritina, temveč tudi velikost napušča je zelo pomembna. Če pogledamo streho novega gasilskega doma v Kamniku, lahko ugotovimo več napak, kot na primer: streha ima premalo naklona, nima nič napušča, nima dovolj velikih odtočnih cevi, ima kritino iz profilne aluminijaste pločevine, ki pa ima to lastnost, da že vsa leta pušča vodo. Kljub večkratnim opozorilom pri izvajalcu se v tem času stanje ni izboljšalo. Garancija za kvaliteto strehe je 10 let, ki pa je le na papirju in nc na zgradbi. Prosim za nasvet, kaj storiti! Enake težave1 zaradi nepravilne oblike in slabe izdelave ima srednješolski center v Novem trgu. Posebno kritično je v telovadnici. Lahko bi našteval še številne slične spodrsljaje, a ni potrebno, saj so splošno znani. Zelo veliko pišejo o izolacijskm materialu ter o načinu izolacije stanovanjskih stavb. Ugotavljam, da imajo vse tiste stavbe, ki imajo slabo izolacijo, sedaj led na koncu strehe, medtem ko ostale nimajo. Centralno ogrevanje imajo tako zasebne kakor družbene stavbe.. Toda izolacija zgradb je kaj različna. Dokaz temu je količina snega na strehi: malo, več, veliko. Sneg topi odvečna toplota pri pomanjkljivi izolaciji. Mogoče nam bo iz te zagate pomagal novejši »vidasil«, ki ga bodo pričeli izdelovati na Vrhniki!
Ta dopis mi je narekovalo izkustvo pri ogledu ostrešij in delu s snegom in ledom v tem času. Pa brez zamere.
JOŽE BERLEC
Mala anketa
Kako so založene naše trgovine ?
Tokrat smo občane povprašali, kako so zadovoljni s ponudbo kamniških trgovin. Ali v svojem okolju dobijo vse, kar trenutno potrebujejo, ali pa morajo morda včasih po najnujnejše tudi prek meja kamniške občine. Večina vprašanih je dejala, da je ponudba »še kar«, kljub vsemu pa, da kamniškim trgovcem manjka domiselnosti in volje, da bi ustregli vsem željam in potrebam kamniških kupcev. Neka starejša občanka nam je jedrnato odgovorila le to, da si s svojo nizko pokojnino privošči le najnujnejše. »Ponudba gor ali dol, če imaš denar, dobiš vse,« je še dejala. Pa poglejmo, kaj so nam povedali ostali:
JOŽICA RUTAR: Na Bakovniku je Kočnina trgovina kar dobro založena. Z drobnimi materiali pa so kamniške trgovine slabo založene. Na primer, zadnjič sem iskala sukanec, ker ga v Kamniku nisem našla, sem šla ponj v Domžale. Tam na enem mestu vse dobiš. Sicer je pa sramota, da imajo vsi manjši kraji že veleblagovnice, le Kamnik ne!
SAŠO DOLINŠEK: Opreme za otroke v Kamniku skorajda ni. V Cicibanu razen oblačil ne dobiš praktično nič. Iščem otroški sedež za v avto, ker ga tu ne dobim, bom moral očitno še po to »malenkost« čez mejo.
PETER ŠUŠTAR: S hrano so naše trgovine dobro založene. V glavnem to kupujemo kar v domači trgovini na Podhruški. Večja žalost pa je s tehničnim blagom. Vedno kaj manjka, ponavadi takrat, ko kaj rabiš, pa naj bodo to žeblji te ali one dimenzije, gradbeni material, ta ali ona barva. Je treba kar pot pod noge, pa od ene do druge trgovine, tja do Ljubljane, včasih pa še kam drugam.
BETI MOHAR: prodajalka v Tip-Top: Že od nekdaj velja, da v naši trgovini dobite vse, od šivanke do zlate ure. Kadar ljudje kaj iščejo in drugje ne dobijo, vedno pridejo povprašat še v Tip-top. In če se le da, jim ustrežemo. Imamo
dobro in podjetno poslovodkinjo, ki gre za vsako, še tako nepomembno stvar, za katero se izkaže, da bi jo stranke potrebovale, v Ljubljano. Skratka, sledimo željam kupcev. Pri nasje vedno gneča. Praktično ni sezone in posezone. Že res, da je pred prazniki pri nas še večji naval, vendar pa prodajamo stvari, ki jih ljudje vedno potrebujejo: od razno raznih praktičnih in drugačnih daril, do torbic, igrač, čistil, bombažne preje, malih gospodinjskih strojčkov,... Strankam, ki kupujejo darila, skušamo svetovati pri izbiri kar najustreznejšega. Darila tudi aranžiramo. Pa še eno prednost ima naša trgovina - je v strogem središču mesta, blizu avtobusne postaje in malodane vsak se ustavi v njej in najde nekaj sebi primernega.
MIMIJERAS - prodajalka: v Kočnini trgovini z zelenjavo: Zelenjavo je najhuje prodajati. Če dobiš lepo »robo«, hitro poide, če pa ti pripeljejo slabšo (tudi to se večkrat zgodi!), pa se ljudje znašajo nad tabo, kot da jim prodajaš zelenjavo z lastnega vrta. Naša trgovina na Sad-nikarjevi je dokaj dobro obiskana, ker je v središču mesta. Teh bo sedaj namreč čedalje manj. Na Šutni so eno že zaprli, tudi »Hranila« na Kidričevi nameravajo zapreti. Ne vem. kje bodo potem ljudje iz tega dela mesta kupovali. Sedaj hočejo, da bi v naši trgovini z zelenjavo prodajali še salamo. Vendar se upiramo. Ali bi se vam zdelo ustrezno, da vam dam najprej kilogram krompirja, potem pa vam z istimi rokami narežem še deset dekagramov »pariške«?!
JELKA VIRANT: Kočnina targovina na Duplici je slabo založena, zato raje kupujem v Mercatorjevi, ki je na splošno bolje založen, izdelkov je več in tudi kakovostnejši so. Pogrešam pa nek nakupovalni center, kjer bi na enem mestu dobila vse. V Domžalah imajo to na primer mnogo bolje urejeno!
ROMANA GRČ AR
Šmarska godrnjanja
Šmaren jc dolga vas z novimi hišami, ulicami, igrišči, domom, župniščem in še kaj. Pa tudi kupi snega in temo, v tej zimi.
Pa začnimo. Poimenovanje ulic velja eno leto z bolj ali manj uspelimi in sprejetimi imeni. Pogrešamo imena krajevnih kulturnikov, delavskih pobornikov i. p. Tudi spomin na prvo zadružno elektrarno in vodovod, svojevrstne obrti bi bilo mogoče poudariti in vplesti v nove ulice. Ime homškega (in šamrskega) zgodovinarja, Antona Mrkima (Homec, 1925.), sicer župnika, verjetno ne bi nikogar žalilo.
Na račun kamniške komunale letijo v letošnji zimi razne pripombe. Mnoge stranske ulice so ostale nesplužene za razliko od glavnih — očistili so jih vaščani sami, ostali pa so smetnjaki. Odvoz smeti jc zatajil. V prihodnje bi si morda pomagali s pomočjo zasebnika, ki s svojim strojem hitro odpomore taki snežni ujmi. Razsvetljava ulic je klavrna. Krajevna skupnost ima že zbran denar v te namene, a nima privoljenja za pomnožitev svetil. Očitno bi koristilo, da se krajan potolče, ali da ga potol-čejo nepridipravi.
Kako je s kanalizacijo? Večina hiš ima greznice, a mnoge požirajo slabo, o talnicije bolje ne razmišljati. Vemo, da obstoji gradbeni odbor (za kanalizacijo), da je nastrganega nekaj denarja, da teče odtočni kanal ob glavni cesti, le pričetka del še ni. (Morda letos?). Regionalka, cesta od Duplice od Radomelj, je obupna. Krpa, pri krpi, jama pri jami. Svoje bo prispeval še mraz. Ali bo spomladi bolje, ali naj se okličemo za nerazvite.
Slišati je bili nerganje ob raztrgani kovinski mreži pri igrišču sredi vasi, nastlanem trgu s papirjem in nesnago, razritim parkom pri spomeniku, polomljenimi prometnimi znaki itd. — a to so jezice. Kakor je skrbna in gospodarna krajevna skupnost, nedomačin ne ve, kje domuje. Nikjer ni najti napisanih plošč (tabel). Poznavalcem je znano, da je krajevni ured v Kulturnem domu, da deli sobo z mladino, tečajniki, glasbeniki, itd. Znano je, da mala šola dela v pritličju te hiše, ni pa nikjer zapisano. Ve se, da Knjižnica lahko sprejme še več knjig, sedaj ima 1130 izvodov - pa ne dobi ne denarja, ne knjig. Ob tem pa sije lani 85 članov v 1040 obiskih izposodilo 2050 knjig, kar ni zanemarljivo. Torej pomanjkanje prostora po eni strani in preveč na drugi. Zato je najbolje, menijo nekateri, v otroški oddelek knjižnice namestiti klubski — prosvetni del ob sočasni rabi knjig. Morda do ogleda funkcionalno odlično urejene nove domžalske knjižnice?
Kulturni dom bo urejen in preurejen odprl vrata javnosti, februarja letos. Gradbeni odbor je streho prekril, ometal stavbo, speljal odtočne žlebove in raznovrstne napeljave, premestil telefonsko govorilnico, ni pa zmogel dograditi stanovanj in stanar-skih prostorov. Kljub vsemu pa je pogled na dom razveseljiv. Gornja nerganja ne kvarijo sicer urejenega naselja z mnogimi pridobitvami. Ob bistriškem mostu je obnovljeno in ograjeno nogometno igrišče s slačilnico, asfaltirano polje za rokometaše in košarkaše in tekališče. Zasluga pripada Dupličanom, vendar igrišča ne uporablja vsa mladina občinskega juga.
Nedaleč odtod se pne velika nova zgradba, delovna dvorana Kemijske industrije Kamnik - tozd Šmarca, vedno prenavljajoča se Menina z ogromnimi halami dopolnjuje jug vasi. Za obrtni del je menda precej zanimanja, a kaj več še ni videti.
Pač pa je videti novo nadstrešje, postavljeno na železniškem postajališču seveda to pot (ob sneženju) neočiščenem. Cerkev sv. Mavricija ob severni ježi vasi, dolgo časa nema podružnica, je po mnenju slovničarja A. Breznika dala ime naselju in pred nekako šestimi leti vzpostavila sedež nove fare za Duplico in Šmarco. Temu novemu cekrvenemu jedru so farani prispevali denar in prostovoljno delo in omogočili sezidavo novega župnišča. Zgradba z učilnico stoji na robu vasi in je nevsiljivo vključena v vaški sklop hiš. Zal ne izhaja več Informator, kije v podrobnostih seznanjal krajane o delu in načrtih krajevne skupnosti Šmarca. Z. S.
»Hope 87«
Avstrija je gostiteljica Centra Združenih narodov za socialni razvoj in humanitarne zadeve, ki je posebni oddelek Generalnega sekretariata Združenih narodov. Na tej osnovi je Avstrija sklenila, da sproži posebno iniciativo na 40. generalnem zasedanju Združenih narodov, kije rezultirala v resoluciji 40/16 Generalne skupščine Združenih narodov pod naslovom UPANJE ZA MLADINO.
Resolucija naj bi pospešila mladinsko zaposlenost, zmanjšala naj bi število tistih, ki predčasno prekinjajo svoje izobraževanje, dala naj bi predpogoj za borbo proti mladinski brezposelnost, posebej pa naj bi se izboljšali pogoji za mlade v razvoju, kateri naj dosežejo primernejše izobraževanje od osnovnega dalje. Zato prirejajo ZN mednarodni natečaj na temo izdelave projektov v zvezi z alternativno mladinsko zaposlenostjo.
Vabimo vse mlade med 15. in .24. letom starosti, da predložijo svoje projekte, ki naj bi omogočili mladinsko zaposlenost, preko OK ZSMS Kamnik. Prvotni rok je bil 31. januar 1987, vendar pa se zaradi majhnega števila predloženih projektov rok podaljšuje na 31. marec.
Projekt lahko vloži posameznik ali skupina. Cilj projekta mora biti pospeševanje mladinske zaposlenosti. V njem naj se predstavijo nova delovna področja in načini zaposlitve. Zaželene so iniciative s področja mladinske kooperative, samostojni mladinski projekti, kakor tudi projekti s področja financiranja te dejavnosti. Omejitev v zvezi s strokovno usmerjenostjo ni. Projekti naj bodo novi, pokažejo naj fantazijo in kreativno dinamičnost mladih.
Predloge bo ocenila mednarodna žirija, za najboljše so predvidene naslednje nagrade: 1. mesto 5000 USA dolarjev, 2. mesto 3000 USA dolarjev, za 3.me-sto2000 USA dolarjev.
Projekti bodo razstavljeni od 28. aprila do 2. maja v dunajskem Rotovžu. v tem okvir4uu se organizira tudi mednarodni simpozij o mladinski brezposelnosti in zaposlovanju.
Eden od ciljev HOPE '87 je ustanovitev Mednarodnega instituta za mladinsko zaposlenost s sedežem na Dunaju.
Glede na to, da morajo prispevki biti napisani v enem od naslednjih jezikov: nemščini, angleščini, francoščini, španščini ali ruščini, se pri prevodu obrnite na OK ZSMS Kamnik.
M. P.
/O ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.
Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
dinarsko poslovanje z občani
Pogoji: V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in šest mesecev delovnih izkušenj. Pod posebna strokovna znanja je zahtevano znanje knjigovodstva in znanje strojepisja 150 ud/min.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Gospodarska banka . Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1.
Občinska raziskovalna skupnost Kamnik
objavlja
razpis
o podelitvi nagrad in priznanj za inovacije v občini Kamnik za leto 1986
Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Kamnik, ki so v letu 1986 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave).
Kandidate na nagrade in priznanja lahko predlagajo:
- komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost TOZD, oziroma DO,
- delavski svet TOZD ali DO,
- družbeno-politične organizacije,
- društva DIATI, LT, DIT,
- strokovna društva in
- posamezniki.
Za nagrade se lahko prijavijo tudi inovatorji sami.
3.
Prijava v pismeni obliki mora vsebovati:
- osebne in splošne podatke prijavitelja,
- opis ali risbo prijavljene inovacije,
- podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, vpliv na delovne pogoje,
- pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
- dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bo Občinska raziskovalna skupnost Kamnik podelila denarne nagrade s plaketami in nagrade s priznanji najboljšim inovatorjem v letii 1986.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Kamnik, Titov trg 9/I, Kamnik, do 15. marca 1987.
6.
Nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati na sedežu Občinske raziskovalne skupnosti
Kan...;;., .el. št. 831-306.
Predsednik skupščine ORS: Jože Homar, dipl. ing.
Na Obisku pri planŠarici in Odmevi, polemike, kritična mnenja..
ljudski umetnici Kati Turk
Kdo je ne pozna ali se še ni srečal z njo. Vedno dobre volje sprejme v goste vsakega obiskovalca, ki pokaže zanimanje za lepoto, za planine, ki pokaže ljubezen za vse, kar je lepo. Z veseljem vam pokaže svoja čudovita ročna dela, ne glede kaj obiskovalec želi videti. V lepo opremljeni dnevni sobi na Vrhpolju pri Kamniku vise na stenah njene slike, tihožitja, trniči so razporejeni po poličkah, v omari ima polno raznih prtov s prekrasnimi okraski, pa razglednice in drugi spominki. V zadnjem času je videti tudi kozarce z motivi cvetja ali planinskimi zanimivostmi. Pri razkazovanju kar žari od navdušenja, in razlaga svojo življenjsko pot, pot, ki ni bila najlažja, saj se je morala krepko boriti za vsak košček kruha.
Zelo ponosna je na svojo pesniško zbirko-zakladnico, ki jo ima razvrščeno v več zvezkih. Napisala je veliko pesmi o lepotah planin, o ljubezni; o krajevnih značilnostih, o cvetju, o živalih in še marsičem. So šaljive in resne, so vsebinsko bogate in koprneče, so življenjske in delovne.
Kljub temu, da smo Kati Turk že predstavili v našem glasilu pred leti, pa je lepo in prav, da o njej povemo še nekoliko več, kot o človeku, ki nadvse ljubi naravo, živi z njo in jo srce boli, če kdo uničuje življenje in okolje.
Rodila se je 1928 leta na Hribu, mali vasici blizu Vrhopolja. V družini je bilo devet otrok, ki jih skromna kmetija ni mogla vseh preživljati. Imeli so nekaj glav živine in dva prašiča, sicer pa je oče iskal dodatno zaposlitev, pomagal pri zidarskih delih, nekaj časa bil v smodnišnici, a je bil kmalu odpuščen, ker ni volil stranke, ki je bila lastnikom po godu. Skoraj vsi so še kot otroci morali služiti na kmetih, da so se preživeli. _-\
V Nevljah je končala dva in | pol razreda osnovne šole, takoj zatem pa služila pri kmetih, kjer je ostala ves čas vojne. Po osvoboditvi je bila nekaj časa v trgovini, do leta 1947, nato pa še v tovarni usnja do 1951. Svojega Jožeta je srečala že prej in se 1948 leta poročila.
Od rojstva dalje je bila priklenjena na zemljo, delala na njej, jo obdelovala in negovala. V rojstni vasi so morali skoraj vse znositi na ramah, ker ni bilo niti ceste do vasi. Zemljo se je naučila spoštovati in ceniti. Kati pravi, da nadvse uživa na kemtih, saj je tu najbliže naravi. Rada dela z živino in to jo je kmalu pripeljalo v planine. Kot planšarica je redno vsako leto vodila živino na Veliko planino, jo čuvala in negovala, pri tem pa se je sama duhovno krepila in razvila v pra-
ŠIVILJSTVO Zofija Grmšek, Križ 54 tel. 841-187
obvešča stranke, da sprejema v delo samo ženska krila po naročilu. Sprejemanje strank vsak četrtek od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 17.30.
vo ljudsko umetnico, ki danes zmore vrsto zanimivih opravil.
Trideset let je neprekinjeno leto za letom vztrajala z živino na paši, v lepem ali slabem, toplem ali hladnem vremenu, od junija do septembra. Obilica dela z živino, pa številni obiski planincev, ki so vsak čas kaj potrebovali, mleko, skuto in drugo, je ni odvrnilo od razmišljanja in prvih poskusov spreminjanja svojih misli in želja v verze, v pesmice, ki se jih je v tem času nabralo kar krepko čez 250. Svoje delo je znala ocenjevati, zato je vrsta stihov prirejenih življenju v planinah, življenju z živalmi, znala je vedno bolj opazovati okolico, zlasti lepote naravnega okolja. Vrsto del je posvetila ljubezni in težavam. Dela so romantična, resna in šaljiva, otožna in prirejena tudi priložnostnim prireditvam in slovesnostim, ki se jih izredno rada udeležuje.
Trideset poletij je preživela v planinah in si z njimi skoraj prislužila »pokojnino«, ki je sicer nima, pa ji ni žal, da je tako živela. Če bi bila mlajša, bi se zopet odločila za podobno življenjsko pot.
Poleg pesmi, ki jih sestavlja še danes, je na planini pričela izdelovati spominke, trniče, risati razglednice za praznike in druge pomembne dogodke in godove, slikati razna tihožitja in druge motive, po katerih ljubitelji lepote zelo povprašujejo. Vse kar je napravila, je sproti odšlo, zlasti so bili kupci zadovoljni z razglednicami in slikami, ki jih je naredila že več tisoč.
V večernem času se je lotila pletenja, vezenja in drugih ročnih del, ki bogatijo njeno stanovanje. Prekrasni prti s čudovitimi ornamenti pri njej niso redki in bi jih ljudje še in še radi dobili.
Njena nagnjenost do narave in lepote jo je pritegovala tudi na področje kulturnega snovanja. Zelo čuti globino duhovnega življenja in je vedno pripravljena sodelovati in pomagati. Skoraj ne mine nobena planinska prireditev, kjer ne bi Kati popestrila programa in poživila razpoloženja s svojim značilnim humorjem. Pesem je njena vsakdanja potreba, tako kot hrana. Pesem jo razvedri in s svojim prijetnim tonom potegne za seboj še druge, da se ji pridružijo.
Ko razmišlja o svojem življenju, pravi, da ji ni žal truda in težav, zato, da je dosegla notranje bogato in vsestransko polno
življenje. V tako plodno življenje je znala vključiti tudi »svojega« Jožeta, ki se ji marsikdaj pridruži.
Z industrializacijo življenja tudi planine niso več tisto, kar so včasih bile. Med obiskovalci hitro spozna prave ljubitelje narave. Modni turisti v planinah mnogokrat kvarijo naravo in se ne zavedajo, da so planine izredno bogastvo za vse, ki jih znajo ceniti.
Sedaj je nehala hoditi vsako poletje v planino, čeprav je reden gost planin, pa jo ob odhodu živine na pašo, še vendo veleče tja. Želi se pogovarjati z naravo, z živino, ki zna dobro presoditi, kdo jim je prijatelj in kdo jih varuje. Rada se spominja, da so jo živali včasih same poiskale, če ni našla sama časa za nje, in ugotavlja, da so zelo prijazne.
Dolgčas je ne pesti. Zna si dobro pripravljati tudi druge zanimivosti. Težko bi našteli vse njene konjičke. Mnogi med njimi predstavljajo pravo umetnost.
Vedra in razpoložena ter ustvarjalna ne odneha in še ved-
Zvezde
Zdaj dneva je konec in noč se je strila vsa zemlja v črno odejo ovila
Vse trudno zaspano k počitku hiti le zvezda večerna še bolj zažari
Prav kmalu priklicala zvezda bo nebroj da bodo svetile in migljale nocoj
Se mali bo voz z velikim igrav po rimski bo cesti vso noč ropotav
Le jutranji svit ga bo omiriv pred sončnimi žarki bode se skriv
Kati Turk
no »gara« in snuje. Njene spretne roke znajo vse zamisli spemeniti v spominke, razglednice, slike, v ročna dela, ki bi jih bil vesel vsak umetnik.
V zadnjem letu je svoje bogato kulturno življenje delila tudi z društvom upokojencev v Kamniku. Sodelovala je pri vseh kulturnih prireditvah in s tem še oplemenitila hotenja in želje starejših ljudi, ki so ji hvaležni za prijaznost in toplo, šaljivo besedo.
Kramljanja skoraj ni bilo konca. Človek bi jo še poslušal in pri tem podoživljal njeno bogato življenjsko pot. Ne more razumeti, da marsikdo ni z ničemer zadovoljen. Življenja danes in pogleda v preteklost skoraj ni mogoče primerjati.
Taka je Kati, še vedno polna humorja, polna plemenitih misli in ustvarjalna na mnogih področjih, zato ne bo odnehala in se vdajala malodušju. Za take človeške slabosti enostavno nima časa pa tudi ne razmišlja tako. Moram ji pritrditi, da ima prav.
STANE SIMŠIČ
Pod našo vasjo je travnik zelen, po njem potoček se vije
Takole idilično bi do nedavna lahko ponazorili stanje v Volčjem potoku, konkretno na južnem delu travnika, ki leži med občinsko cesto in Bistrico. Potok je bil hudourniški, in zares je večkrat preplavil travnik prav takrat, ko so sušili seno. Meandri-ranje potoka je tudi oviralo mehanizirano košnjo in spravljanje sena. Potok je bilo torej treba spraviti v red ali kakor temu rečemo, regulirati. O tem ne more biti nobenega dvoma.
Prav v tem, kako urediti vaški potok, pa je bistvo vprašanja, ki ga današnji vodarji ne bi smeli podcenjevati. Potoke gotovo povsod štejemo med najbolj dragocene naravne vire, ne samo življenja in lepote, temveč zlasti in predvsem kot samo po sebi zaokrožen življenjski prostor, ki ga danes bolj učeno imenujemo
- ekosistem. Vodo torej ne po-tebujemo samo ljudje, temveč vsa ostala živa bitja rastlinskega in živalskega sveta. Tak vaški potok, kakršne srečamo v Volčjem potoku in še marsikje ob vznožju gora, pa je po človeških predstavah že od nekdaj bil vir lepote in dobrilnih navdihov, kar lahko razberemo iz naslova, ki nikakor ni moja iznajdba. Seveda včasih, ko so imeli ves čas in ko so še naporno kosili s koso, potoku niso zameril, če se je občasno igrivo razlil prek svoje struge, saj je največkrat s tem travnik celo pognojil. Ob potoku se je razraščalo obvodno rastje, ki so ga po lastni presoji redčili, drevje pa občasno tudi posekali. S tem niso pridobivali le ceneni les za kurjavo (gozd je bilo potrebno čuvati za trde čase!) ampak so nevede vzdrževali občutljivo naravno ravnotežje v tem življenjskem okolju. Časi pa se spreminjajo in spreminjajo se tudi metode dela
- tudi pri reguliranju potokov. V Volčjem potoku pa so uporabili način, kije že zdavnaj preživet in ga v današnjem ekološko ozaveščenem času ne bi smeli nikjer več srečati. Dejansko se tudi ne spominjam, da bi ga kjerkoli drugje srečal, čeprav smo sredi ere intenzivnega urejanja kmetijskih zemljišč, prek katerih potoki tečejo.
Kako so torej potok uredili v Volčji potok? Kakor v posmeh krajinsko in s tem turistično visoko kakovostnim podobam Volčjega potoka, so obcestni potok na vedutno najbolj izpostavljenih mestih ukrotili z gladkimi betonskimi kanaletami. Tudi prehodi z občinske ceste na travnik so ena sama betonska trdota, ki tako v idiličnem kraju, kakršen Volčji potok brez dvoma je, ne bi smela najti domovinske pravice. Med polizanimi betonskimi kanali se zdaj utesnjeno pretaka svobodnjaška voda prej slikovitega vaškega potoka. Kar pri srcu me stisne, če pomislim, kaj je s-faito živahnim kranjskim virom počnejo živi ljudje. Pa ne samo me-
Konferenca čebelarske družine Komenda-Moste
Čebelarji iz Komende in okolice so na svoji letni konferenci ocenili preteklo leto kot uspešno, saj je bilo društveno življenje precej bolj razgibano, kot v preteklih letih.
Lani so razvili tudi čebelarski prapor, ki poleg slovesnega obeležja čebelarskih srečanj osvežuje tudi spomin na čebelarskega pionirja in vzornika Petra Pavla Glavarja.
Po čebeljih pridelkih je bila pretekla letina povprečna, tako, da je bilo tudi medu kar precej.
Skupaj z veterinarsko službo, veterinarskim inšpektorjem Sob Kamnik in občinskim skladom za pospeševanje kmetijstva so bili izvajani ukrepi za zdravstveno varstvo čebel, ki so še bolj po-
membne pri opraševanju gospodarskih rastlin, kot pa je vrednost prinesenega medu. Kljub vsem ukrepom se je na
področju čebelarske družine pojavila huda gniloba čebelje zalege. Zaradi hude bolezni letos vsaj do konca junija čebel ne bo
■
mogoče prevažati, kar pomeni izgubo pašne sezone.
Da bi razširili svoje znanje pri vzogji in zaščiti svojih varovank, in s tem tudi omilili škodo, če že pride do okužbe, pripravlja Čebelarska družina Komenda -Moste dve predavanji, in sicer:
Predavanje z naslovom Čebelji škodljivci in bolezni, ki bo v ned-lejo, 15. 2. 1987 v šoli Moste ob 8.30 uri. Predaval bo profesor Pavle Zaletel
Predavanje z naslovom Priprava čebel za zgodnji razvoj in moj način čebelarjenja, ki bo v nedeljo, 1, 3. 1987 ob 9. uri v šoli Moste. Predaval bo Jože Rotar. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima življenje čebel in se želite kaj naučiti iz prakse priznanih strokovnjakov.
PF
ne. Tudi šoferji, ki se bojda na to nič ne spoznajo, le s strahom pogledujejo na polizane kanalete. Strese jih ob pomisli, kako bi bilo, če bi z avtom pristali na njihovih trdih robovih, sam človek v primerih takšne nesreče sicer ne bi smel biti presenečen, saj sije takšno stanje zavestno ustvaril. Žaba pa bi lahko ugotavljala takole: čim zaneslivejši so avtomobili, tem močnejše morajo biti bariere, v katere se človek z njimi zaletava. Potok pa je zlasti in predvsem zato, da se v njem naravno pretaka živa voda, od katere so na življenje in smrt odvisne obvodne rastline in živali, med njimi tudi žabe. Vzemite si čas in opazujte spomladi življenje v takšnih potokih, še posebej v tistem, k so ga s polizanimi betonskimi kanaletami ukrotili v Volčjem potoku. Ne moremo pričakovati preudarnega ravnanja od žabe, ko vemo, da to zmore samo človek. Človek kot misleče bitje, pa drugemu bitju, ki je sposobno slediti le svojim instinktom, nastaviti takšno usodno past. Žaba iz takšne pasti, iz gladkih betonskih kanalet ne more več, pa če je še tako prizadevna. Če se hoče osvoboditi te krute človekove ukane, mora preplavati vso dolžino jarka - navzgor ali navzdol. Toda kdove, če je tega zmožna. Morda bo že prvo leto lahek plen svojega najbolj nevarnega tekmeca - človeka.
Ali je to socialno? Danes vemo, da je človeški duh že tolikanj napredoval, da sam sebe ni več zmožen kontrolirati. Zaradi tega se pred njim tresejo ne samo živali, temveč tudi rastline. Če vemo da je ogrožena najmanj polovica vrst živali, rastline pa za vselej izginejo, še preden smo jih sploh utegnili spoznati, potem si vsaj predstavljamo lahko, kam takšne ureditve potokov vodijo. Za to ni niti socialnega, še manj pa ekološkega opravičila. Človek se je zaradi sebe v vsakokratnem okoju dolžan obnašati tako, da zavaruje vse, kar je za trajen obstoj tega okolja potrebno. Verjemite, da še kako razumem, da je potrebno tudi beton prodati. Nikdar pa ne bom razumel, da se ga proda zato, da uniči idiličen vaški potok, ki je včeraj bil še v vsakem pogledu zdrav. Opravičila za to ni. Tudi, če gra za urejanje kmetijskih zemljišč, je to mogoče rešiti na bolj sodoben način. Saj nočemo ustvarjati kmetijskih pustinj ameriškega tipa, temveč mikavne podobe kulturne slovenske krajine, ki do nedavna ni poznala večjih ekoloških neskladij. Kakor v posmeh turističnim prizadevanjem so takšen način urejanja potokov, vsaj kolikor jaz vem, uporabili v dveh krajinsko najbolj delikatnih primerih -v Čabru ob Kolpi in v Volčjem potoku. V Čabru je še hujše, saj je vijugava kanale ta ozka in kar meter visoka.
V njenem spodnjem delu pa stoji pravi biser kulturnega spomenika na naših tleh.
Ponovno pa naj poudarim, da moramo ne glede energično nasprotovati takšnim zastarelim oblikam reguliranja naših potokov. Le čemu potem šolamo hi-drologe, krajinarje, ekologe, lim-nologe in kaj vem kaj še vse. Ne samo ozaveščeni, vsa naša družba pričakuje, da bo vsak po svoje prispeval k takšni uskladitvi razvoja, kjer bodo upoševane možnosti za ohranitev našega okolja z vsemi njegovimi naravnimi potenciali. Le tako se tudi šofer ne bo več bal pogledati v zastrašujoč jarek iz polizanih betonskih kanalet, tam kjer ga je še včeraj na cestne krivine prijazno opozarjalo drevo, mehke konture potoka pa so mu vzbujale naraven občutek varnosti. Tudi če bi kdaj nesreča hotela, da na bregovih potoka prisilno pristane, se mu ne more ne vem kaj pripetiti. Normalno bi bilo, da bi poskrbeli vsaj za svojo varnost, če za rastline in živali ne zmoremo.
Žuboreči potoki so del nas samih, so ogledalo naše kulture in dokaz naše zrelosti za življenje v bodočnosti. Ne spreminjajo jih v mrtve betonske jarke, ki se jih potem sramujejo pogledati. Tega ne počnemo niti v mestih, komu na čast bi potem to kazali v slikovitem Volčjem potoku.
MIHA OGOREVC
Povsod snega le niso kidali komunalci
Moram povedati nekaj besed o »pridnih« fantih kamniške komunale. Zikova očitno ni ulica, vsaj tako sklepa Komunala. Po intervenciji tovariša Jermana iz SKG, naj pridejo splužit sneg od Stele-tove pa okrog kotlovnice zaradi dostave goriva, kljub obljubi, da račun za pluženje plača SKG in kljub dvakratni prošnji komunalci niso prišli.
Hvala prizadevnim občanom Zikove ulice, ker so očistili sneg od Steletove do kotlovnice in zabojnika, ki je bil vseh deset dni neizpraznjen. Kakšna čistoča je bila okrog njega; pa sami premislite.
Stanovalci parkirajo svoje konjičke po vsej ulici in pred domom Varnosti, pa tudi pred kotlovnico. Večkratna intervencija na Komunalo, naj uredijo prometno signalizacijo je bila zaman. Mar res ni odgovornega človeka, da bi to uredil. Ob Ste-letovi je predvideno parkirišče, pa kaj, ko ima tam Gradbinec svoj »muzej«. Stanovalci plačujejo, koristi pa drugi.
To je moj poduk piscu članka v Kamniškem občanu z dne 26. januarja. 1987; naj si obrne list v knjigi in pogleda, kaj piše še na drugi strani.
Kurjač Zikove ulice
Lomljenje ograj
Sneg nam jo je letos resnično zagodel. So pa tudi stvari, ki bi se jim lahko izognili, če bi se ljudje, ki imajo opravka s čiščenjem snega z ulic, malo boj poglobili v svoje delo.
Miklavčičeva ulica res ni pripravna niti za smetarje niti za stroje, kot so plugi, kaj šele bager; ozka je in enosmerna, pač napaka načrtovalcev iz preteklosti. Če pa že pridejo komunalni delavci, bi pa vseeno morali paziti, da bi za njimi ostale cele ograje.
Januarja so se v nekaj dneh zvrstili v ulici plug, ki nas je zasul, da smo se le težko prerinili iz hiš, kamion s peskom, ki je bil vržen v prazno, saj je že naslednji dan prihrumel bager, ki je s snegom vred zmetal na vrt še pesek in polomil ograjo. Posledica takega dela so: proč vržen pesek, ki najbrž ni poceni, polomljena železna ograja, kije ni nihče pripravljen urediti v prejšnje stanje, slaba volja oškodovanca in ne nazadnje plačilo nastale škode, ki v sedanjih razmerah tudi ni majhna.
Vseeno prosim odgovorne delavce pri komunali, da škodo popravijo, ker imajo zato usposobljene ljudi.
MARICA BREJC
Zima nam kaže naše
napake
Malokatera zima nam daje možnosti, da tako nazorno vidimo že s pogledom skozi okno, kakšna je kakovost objektov v naši okolici. Zajetne ledene sveče in kopne strehe so očitno znamenje nekakovostne toplotne izolacije objekta. Ni treba biti poseben strokovnjak, da se že sama po sebi utrne misel, kolikšna energija je bila potrebna za topljenje snega, da se je kot ledena sveča obesila na strešni žleb. Letošnja zima je izjemna samo po tem, da imamo debelo snežno odejo in nizke temperature ob istem času. Ogromno energije nam uhaja skozi slabo ali neizoli-rane stene in strehe tudi tedaj, ko tega ne moremo videti že od daleč.
Morda so nam »načrtovalci« zime oz. vremena poslali tako zimo zato, da bomo popravili pomanjkljivo izolacijo na obstoječih objektih in v bodoče namenjali več pozornosti toplotni zaščiti objektov, kjer se da mnogo prihraniti, in s tem prispevati tudi k stabilizaciji.
FRANC PREZEIJ
Prekinitev dela v Domu upokojencev
Delavci kamniškega doma upokojencev, ki so polna tri leta z veliko mero strpnosti čakali na odpoved oziroma prekinitev delovnega razmerja nekdanjega direktorja doma Janeza Pernuša, so v petek, 30. januarja, izgubili potrpljenje. Prekinili so delo, kajti čakanje na zanje pravično razsodbo sodišča združenega dela Slovenije ni dalo pravega rezultata. Povod za prekinitev dela pa je bil prihod Janeza Pernuša po akontacije za osebne dohodke, ki jih prejema po mnenju domskih delavcev neupravičeno, in sicer za sedenje doma.
Na sestanku, ki so se ga poleg predsednika kamniškega izvršnega sveta Janka Gedriha in predsednika občinskega sindikalnega sveta Toneta Isteniča udeležili tudi številni delavci doma, so domski uslužbenci razburjeni zahtevai, da se Janezu Pernušu akontacij osebnih dohodkov (za nazaj) ne izplača. S tem so želeli pokazati nezadovoljstvo nad sklepom sodišča združenega dela Slovenije, ki mu je priznalo pravico do nadomestila za osebni dohodek v času po razrešitvi s funkcije direktorja. V drugem postopku, s katerim naj bi na predlog doma Janezu Pernušu prekinili tudi delovno razmerje (zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti), je sodišče združenega dela Ljubljana Pernušu spremenilo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v pogojnega, in sicer za dobo enega leta. Sodišče združenega dela Slovenije pa je to odločitev kasneje spremenilo celo le v javni opomin (v domu mu v tem času ni bilo možno zagotoviti dela primernega njegovi izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti, ker takšnega delovnega mesta v domu enostavno ni). To pa je praktično pomenilo in pomeni, da mu je dom dolžan priskrbeti nadomestno delovno mesto, do takrat pa mu dajati akontacijo za osebni dohodek.
Delavci so menili, da mu dom ni dolžan dajati akontacij za osebne dohodke, saj je Pernuš nadomestno delo v centru za socialno delo zavrnil (čeprav bi s to zaposlitvijo za določen čas dom razbremenil v finančnem smislu le za šest mesecev, bi to po mnenju domskih delavcev zadostovalo, da bi mu dom priskrbel nado-
mestno delo za nedoločen čas). S tem jc po njihovem dokazal, da ni željan dela, temveč je iskal le pravne luknje v zakonu o združenem delu in zakonu o delovnih razmerjih. Gre torej za človeka, ki je skoraj tri leta le zlorabljal pravna sredstva in izkoristil nekatere formalnopravne napake pri postopkih, ki jih je napravil dom. V domu bi zato želeli, da bi sodišča združenega dela bolj upoštevala vsebinsko plat, torej težo prekrška, manj pa iskala formalne napake v postopkih.
V čustveno obarvani razpravi smo lahko slišali, da je nevzdržno, da človek za nedelo tri leta dobiva osebni dohodek, medtem ko 64 delavk in delavcev trdo zasluži svoje plačilo. Večina namreč sploh nima prostega konca tedna, vse delavke delajo praktično do konca svoje nosečnosti, vsi skupaj pa opravljajo celo naloge, ki v opisu njihovih del sploh ne obstajajo (recimo naloge snažilke). Nekateri so se spraševali, kateri je tisti zakon, ki mu dopušča, da jih tako neusmiljeno molze že več let. Posamezniki pa so zastavili tudi vprašanje, kje je vest Janeza Pernuša. To še toliko bolj, ker je (bil) menda celo komunist.
Proti koncu kratke, a tehtne razprave so delavci doma opozorili, da so imeli po njegovi »zaslugi« dve leti trdega dela. Toliko časa so namreč potrebovali za odpravljanje posledic njegovega neodgovornega ravnanja. Zato so bili vsi odločno proti nadaljnjemu »nagrajevanju« Janeza Pernuša. Po zakonu jim namreč lahko ostane na grbi še naslednjih šest do sedem mesecev, kar bi dom stalo (bruto) blizu dva milijona dinarjev.
Janko Gedrih je sicer razumel ogorčenje delavcev nad sklepi sodišča združenega dela Slovenije in njihovo bojazen, da se stvar ne bi vlekla še v bodoče, ni pa odobraval načina, s katerim so v domu skušali pospešiti to zadevo. V sistemu (naj bo slab ali dober, tak je), kakršnega pri varstvu delavčevih pravic predvidevata zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih, prekinitev dela prav gotovo ni bližnjica za dosego cilja - prekinitev delovnega razmerja z Janezom Per-nušem.
Janez Pernuš s predlogom Janka Gedriha oziroma domskih delavcev, po katerem bi dal prostovoljno odpoved, ni soglašal. Zato je bil sprejet sklep, da se čez 14 dni znova sestanejo. Do takrat pa naj bi mu dom, ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in občine, priskrbel nadomestno delovno mesto primerno njegovi izobrazbi. Sklenili so še, da mu akontacij za osebne dohodke (od aprila dalje) za zdaj ne izplačajo, s čimer bi pospešili reševanje tega spora. Da ne bi prišlo do ponovnih izbruhov nezadovoljstva v domu, so Pernušu prepovedali tudi vstop v dom. Ne glede na prekinitev dela jc bilo za oskrbovance v domu dobro poskrbljeno.    JANEZ PETKOVŠEK
Na sestanku (po prekinitvi dela) so delavci doma predstavnikom občine povedali, kaj hočejo in česa nočejo
v Domu upokojencev
Glasilo tudi v SENŠRM
Dijaki srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra so z novim šolskim letom dobili tudi svoje glasilo, prva številka je izšla pred kratkim, do konca šolskega leta pa napovedujejo še eno. Glavna urednica glasila je Irena Grofelnik, mentorica Helena Škrlep, v uredniškem odboru so Veronika Štu-par, Andreja Korošec, Barbara Breznik, Saša Mejač, Mojca Zaman, Nuša Pohlin in Irena Grofelnik, likovno opremo sta pripravili Andreja Erjavec in Petra Dovič.
Kot je v uvodu zapisala urednica Glasila, je bilo zbiranje prispevkov huda reč, skoraj trnova pot. Sicer zelo klepetava šola, ni šola pišočih junakov, zato so pisali obvestila, drezali v posameznike, sestavljali in - končno zbrali dovolj gradiva.
Glasilo ponuja veliko zanimivega, tudi kakovostnega branja, in nekateri prispevki gotovo zaslužijo prostor tudi v našem glasilu, zato jim ga bomo postopno nekaj tudi namenili.
Starejši ljudje zaradi različnih razlogov in možnosti iščejo varno zavetje v domovih za starejše občane. Njihovo počutje v poznih letih življenja lahko v marsičem olepšajo ljudje, ki jim je to delovna dolžnost. Rezultati takega dela so predvsem odvisni od načina dela, osebnega pristopa do oskrbovancev, in pa seveda človeškega odnosa do težav in problemov starejših ljudi.
Želeli smo videti, kako je pri nas v Kamniku, pa smo se zato povabili na obisk v Dom upokojencev. Spremljalo nas je izredno slabo vreme, zmrzal in veliko snega, znotraj doma pa nas je sprejelo prijetno vzdušje in razgibano življenje ter toplina.
Dom upokojencev je v Kamniku edina tovrstna ustanova. Prve oskrbovance je sprejel že leta 1975, kar 145. Dom je bil kasneje dograjen. V letu 1984 za 50 postelj in 1986 še za nadaljnjih 24. Skupno dom lahko sprejme 224 oskrbovancev. Trenutno jih biva v domu okrog 200. Iz kamniške občine je 120 oskrbovancev, ostali pa prihajajo iz 19 občin. Med vsemi oskrbovanci je 50 po-
ABC Pomurka TP Kočna Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8 TOZD Maloprodaja
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
prodajalca v poslovni enoti Laze
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- KV prodajalec
- 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v trgovini
Delovna skupnost skupnih služb
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
snažilke
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- osnovna šola
- 30 dni delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC Pomurka, TP Kočna, Ekslerjeva 8 v Kamniku.
MODNO KREATORSTVO IN ŠIVILJSTVO Stanislava Gantar Križ 23/c, tel. 841-321
Šivam vse vrste hlač in kostime.
Stranke sprejemam vsako sredo od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
kretnih, 50 deloma pokretnih in kar 100 nepokretnih. V večini so ženske - 150, moških je le 50. Vsi bivajo v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah, le v bolniškem oddelku so dvo- ali večpo-steljne sobe. Povprečna starost je 77 do 78 let. Najstarejša je Al-brehtova, ki se bliža že 102. letu. V domu imajo dobro urejeno
dovanja se vidi, da ima delo rada in da z veseljem sodeluje z oskrbovanci.
Ob tem obisku smo se pogovarjali tudi z delovno terapevtko Milenko Pire. Oskrbovanci jo zelo dobro poznajo in ji pravijo kar »naša Milenka«.
Postavili smo ji nekaj vprašanj iz njenega delovnega področja;
zdravstveno oskrbo 3-krat tedensko, enkrat prihaja specialist in enkrat fiziater, po potrebi pa tudi zobozdravnik. Obiski so dovoljeni vsak dan. Dobro urejena kuhinja zagotavlja prehrano trikrat dnevno in popoldansko malico. Oskrbnina se giblje od 1.970 do 2.720 din dnevno, glede na stari ali novi del doma oziroma eno-ali dvoposteljno sobo. Prispevki za dodatno nego pa od 23.800 do 47.700 din mesečno.
V domu je zaposlenih 63 delavcev, od tega 40 na negovalnem oddelku. Med njimi je 20 srednjih medicinskih sester in 16 negovalk. Na splošno imajo zaposleni dobro strokovno kvalifikacijo, zato so lahko oskrbovanci zadovoljni z njihovim delom.
Fluktuacija oskrbovancev je kar precejšnja. Preteklo leto so na novo sprejeli 70 oskrbovancev, umrlo pa jih je 40. Probleme doma rešujejo v Svetu doma, ki šteje 15 članov, od tega je 5 zunanjih in dva sta iz vrst oskrbovancev. Ožje probleme pa sami oskrbovanci urejajo na hišnem odboru.
Oskrbnino plačujejo oskrbovanci sami ali pa občine, od koder prihajajo. Samoplačnikov je že kar dve tretjini. Podpirancem ostane za žepnino 10% pokojnine, oziroma 10% enkratne denarne pomoči oziroma od 3.500 din dalje mesečno, samoplačnikom pa seveda ostane vsa razlika med oskrbnino in njihovimi dejanskimi prejemki.
Podatke nam je posredovala socialna delavka Mojca Rems, si cer zaposlena v domu že šest let. Pravi, da živijo njihovi oskrbovanci po ustaljenem hišnem redu, večjih problemov razen zdravstvenih nimajo, včasih pa tudi nastopijo težave, ki pa jih soglasno razrešujejo. Iz pripove-
Katere so pomembnejše smeri vašega dela?
Teh smeri je več. V glavnem pa jih delimo na dva dela:
- na razvedrilno, kjer uvajamo oskrbovance v razne oblike dela, ki ga organiziramo, od pletenja, šivanja, slikanja, risanja in drugih ter na
- funkcionalno, kjer želimo usposobiti prizadete funkcije oskrbovancev za redne vsakodnevne osebne in domske aktivnosti in seveda, da te funkcije Vzdržujemo na primernem nivoju.
V bistvu gre pri mojem delu za aktiviranje življenja oskrbovancev v domu, predvsem pa, da psihofizične sposobnosti oskrbovancev ne bi zamirale. Zato je moja naloga, da te sposobnosti čim dalj ohranjamo. Delo je največkrat individualno, v posebnih prostorih, ali pa delamo tudi skupinsko.
Kakšne aktivnosti pa še imate organizirane v domu?
Poleg nalog, ki sem o njih že govorila in jih opravljamo v »terapevtski delavnici«, imajo oskrbovanci na voljo še čitalnico, ki
je odprta vsak dan in knjižnico, ki je odprta dvakrat tedensko in jo vodi oskrbovanka doma.
Na šestih oddelkih, razen na bolniškem, imamo TV sprejemnike, kjer lahko gledajo zanimive oddaje. Organiziramo tudi druge oblike angažiranja in razvedrila.
Katere so te oblike?
Zlasti zanimive in dobro obiskane so pevske vaje. Sodeluje že 25 oskrbovancev, ki jih uspešno vodi Ludvik Travnik in jih spremlja s harmoniko. Oskrbovanci se kar razživijo tiste dni.
Sami pripravljamo vrsto proslav in prireditev. Zelo kakovostna je vsakoletna proslava 25. maja, ki je hkrati praznik našega
doma. Sami krasimo dom, in enkrat mesečno praznujemo rojstne dneve oskrbovancev. Poleg tega organiziramo še izlete in druge kulturno zabavne prireditve, ki si jih oskrbovanci želijo še več. V našem domu radi nastopajo zunanji ansambli, pevski zbori in drugi, oskrbovanci so hvaležna publika. Mi v domu pa bi želeli z našimi predstavami sodelovati tudi zunaj doma in pokazati, kaj Ano se naučili in kaj zmoremo.
Skoraj vsako leto pripravimo samostojne razstave v domskih prostorih in slične prireditve. Vse so dobro obiskane. Naše oskrbovanke so nazadnje sodelovale tudi na razstavi ročnih del, ki jo je decembra preteklega leta organiziralo društvo upokojencev Kamnik.
In kaj imate še posebnega?
Za obveščanje pripravimo poleg rednih oblik enkrat ali dvakrat letno lastni domski časopis. Večji del prispevkov napišejo oskrbovanci sami.
Za lepši izgled oskrbovancev skrbita moški in ženski frizer, ki jih redno obiskujeta. Urejamo večji prostor za fizioterapijo z vsemi pripomočki za rekreacijsko telovadbo. S tem želimo nepokretne oskrbovance razgibavati in jih usposobiti vsaj za vožnjo z vozički. V programu imamo tudi večji prostor za delovno terapijo, obetamo si še večjo udeležbo oskrbovancev in tudi boljših uspehov.
Zanimalo nas je, kaj o domu menijo nekateri oskrbovanci.
V prostoru za delovno terapijo smo povprašali:
Francko Dernič iz Novega trga, ki bo letos napolnila 80. leto starosti, kako se počuti?
»V domu sem sicer začasno. Z Oskrbo sem zadovoljna, zlasti mi je pri srcu lep in korekten odnos delovnega osebja do nas starejših. Milenka nam je vedno pri rokah in v vsem pripravljena pomagati. Ne vem, kaj bi brez nje!«
Povprašali smo že Ivanko Zor-ko, staro 65 let, ki biva v enoposteljni sobi že šest let, je težje pokretna in uporablja voziček.
S pletenjem v roki je povedala, da se zelo dobro počuti, je zadovoljna z oskrbo. »Milenka rada pomaga vsem, zato ji tudi pravimo »naša Milenka«. Hvaležna sem tudi ostalim domskim delavcem, ki vzorno opravljajo svoje dolžnosti.«
Prijetno je slišati take lepe besede o osebju doma. Starejši ljudje so v dobršni meri odvisni od drugih, zlasti mlajših, pa so zato še bolj veseli, če je odnos pravilen in human, ker jim s tem lajšajo jesen življenja. Lep odnos in lepa beseda najdeta še kako plodna tla v srcih oskrbovancev, saj jim to daje občutek varnosti, hkrati pa je to tudi toplo priznanje vsem domskim delavcem.
STANE SIMŠIČ
Srce je dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odhajam praznih rok neznano kam...
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, babica, prababica in sestra
FRANČIŠKA SENOŽETNIK
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, jo spremili na zadnji poti in obsuli njen grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, obema pevskima zboroma za ganljivo petje in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin France, hčerki Francka in Ani ter snaha Ani z družinami, sestri in brata ter drugo sorodstvo
Podlom, januar 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta
FRANCA PLANKOTA
iz Zabukovicc 42 pri Žalcu
izrekamo toplo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za lep in ganljiv govor ob grobu, rudarjem iz Zabukovice, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, organizacijam ZB Ncvlje in Griže, KS Griže, Društvu upokojencev Griže, pevcem solidarnosti Kamnik, DO Minerva Žalec in TOZD Elektro Ljubljana - Okolica, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Žalujoči: vsi njegovi _Nevlje, januar 1987_
Rdeči križ Slovenije
Občinska organizacija Kamnik
vljudno vabi vse zdrave občane v starosti nad 18 let, da darujejo kri v
krvodajalski akciji,
ki bo v torek 17. 2.1987, sredo, 18. 2.1987, četrtek, 19. 2. 1987 in v petek 20. 2. 1987.
Odvzem krvi bo organiziran v Ljubljani na Zavodu za
transfuzijo krvi, Šlajmerjeva ul. št. 6.
Avtobusni prevozi za krvodajalce so organizirani v vseh
štirih dneh. Odhodi avtobusov z avtobusne postaje v
Kamniku bodo ob 6., 8. in 10. uri.
Odhodi avtobusov iz krajevnih skupnosti:
Šmartno v Tuhinju 17. 2. 1987 ob 9. uri
Srednja vas 17. 2. 1987 ob 9. uri
Črna, od gostišča Logar 17. 2. 1987 ob 9. uri
Zgornji Tuhinj, od obračališča pri bencinski črpalki 18. 2.
1987 ob 9. uri
Komenda, 19. 2. 1987 ob 9. uri
Moste, od gostišča Jerman 19. 2. 1987 ob 10. uri
Vsi zaposleni se vpišejo za prostovoljni odvzem krvi v delovni organizaciji, da jim evidentirajo odsotnost z dela in organizirajo proizvodnjo v dnevih krvodajalstva, upoštevaje odstotnosti zaposlenih, ki bodo darovali kri. Kmetje, študentje, gospodinje in drugi se vpišejo za prostovoljne krvodajalce v krajevnih organizacijah RK na krajevno običajen način.
Zavod za transfuzijo krvi bo v jutranjih urah ojačal od-vzemne ekipe, da ne bo. prišlo do zastojev, z vpisi in odvzemi prično točno ob 6.30.
Vsak krvodajalec bo v tej akciji izjemno dobrodošel, saj je v Zavodu za transfuzijo krvi v teh zimskih mesecih precejšnje pomanjkanje krvi, tako ne more sproti pokriti potreb po tem dragocenem zdravilu, ki je za zdravljenje mnogih obolenj današnjega časa edino učinkovito zdravilo.
Predsedstvo Obč. org. RKS Kamnik
SMRTI
BURGER Alojzij, os. upokojenec iz Most 24, star 78 let
HRIBAR Ivana, druž. upokojenka iz Buča 29/a, stara 88 let
HODNIK Frančiška, os. upokojenka iz Ljubljane, Trg OF 14, stara 75 let
PLAHUTA Jožef, kmetovalec iz Tučne 5, star 52 let
SENOŽETNIK Frančiška, km. upokojenka iz Podloma 2, stara 78 let
GODEC Mihaela, osebna upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 78 let
MOČNIK Ana, druž. upokojenka iz Kamnika, Matije Blejca 10, stara 87 let
ŽAVBI Martin, os. upokojenec iz Pšajnovice 3, star 73 let
POLJANŠEK Alojzij, delavec iz Sel pri Kamniku 12, star 59 let
VRTAČNIK Mihael, livar iz Srednje vasi pri Kamniku 6, star 55 let
ŽAVBI Jožefa, km. upokojenka iz Zgornjega Tuhinja 32, stara 86 let
GAŠPERLIN Jožef, osebni upokojenec iz Mlake št. 3, star 75 let
PODBEVŠEK Štefan, delavec iz Porebra 9/a, star 51 let
POLJANŠEK Frančiška, gospodinja iz Sel pri Kamniku 12, stara 61 let
KEMPERL Jožefa, prevži',ka-rica iz Zgornjih Stranj 34, stara 78 let
VRANKAR Blaž, cestar v pokoju iz Buča 5/a, star 81 let
GORTA Jože, tesar iz Suha-dol 41/b, star 48 let
JOKIĆ Simeun, delavec iz Križa 32, star 47 let
HUMAR Mojca, administrator iz Suhadol 6/a, stara 26 let
DREŠAR Mihael, mizarski tehnik iz Suhadol 1, star 33 let
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in praprababice
ANE ŽAVBI-MOČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik in dr. Jani Pave za dolgoletno skrb in nego v bolezni, pevcem iz Radomelj, govorniku tovarišu Tonetu Žibertu, praporščakom in g. župniku za cerkveni obred.
Žalujoči: hčerke Elika, Ani, Mici, sinovi Ivan, Stane, Vinko, Pavel in Rudi z družinami
Laseno, Kamnik, Križ, Hudo, Ljubljana, Rodica, januarja 1987
ZAHVALA
V 65. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
IVANKA DROLJC
p. d. Tomčeva mama iz Sel pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo obiskovali v času njene težke bolezni, ji poklonili cvetje in jo tako številno spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Sedlaku, tovarišici Mileni za tople poslovilne besede, sodelavcem iz TOZD Svit Kamnik in Iplas iz Dekanov ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Sela, Buč, Dekani, Lahovče, Kranj, januarja 1987
ZAHVALA
Ob smrti moje žene, naše mame, stare mame in prababice
ANGELE ZARNIK
rojene PODJED
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Iskrena hvala pevcem, društvu upokojencev, turističnemu društvu, delavcem DO Titan in gospodu župniku.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, februarja 1987
ŽTO — TOZD za promet Ljubljana
vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice:
1. prometno-transportni delavec
Pogoji:
- končana osemletka
- starost do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje poteka iz dela in traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 70.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 140.000 din.
2. prometno-transportni tehnik
Pogoji:
- končana 4-letna srednja šola
- starost do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost
- znanje slovenskega jezika
Usposabljanje poteka iz dela in traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 90.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 190.000 din.
Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na pogovor v kadrovsko službo.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo stalno bivanje na območju ljubljanske regije.
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ŽTO -TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi.
1 V:'- \ ' ■	Hi	
■P		
		ll
		
III
ZAHVALA
Po težki bolezni je za vedno odšel od nas naš dragi, skrbni mož, oče in stari ata
ŠTEFAN PODBEVŠEK
s Porebra 9/a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom Čuvajevim in Drolčevim za vso pomoč v najtežjih trenutkih, zdravstvenemu osebju, predvsem reševalcem ZD Kamnik in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi DO Alprem za pomoč in pozornost, posebno obratu Žične, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti za občuteno petje in govorniku za ganljive besede slovesa. Še enkrat vsem najlepša hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Poreber, Kamnik, januarja 1987
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FANCI GJURIN
rojena ROSTAN
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi praporščaku in g. župniku za poslovilni govor in obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, januarja 1987
Komunalno podjetje Kamnik,
p. o. Kamnik, Cankarjeva 11
objavlja
potrebo po delavcu za
upravljanje traktorja
Pogoji:
- poklicna šola za voznika motornih vozil ali osnovna šola ter opravljen izpit za traktorista
- izpit kategorije C
- 2 meseca delovnih izkušenj na enakih delih
Prošnje z dokazili sprejema Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, 8 dni po objavi.
Delavski svet Ideje Kamnik
Ljubljanska c. 6 61240 Kamnik
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. referenta nabave
2. tekstilnega tehnika v pripravi dela
- določen čas
3. monterja karnis in senčnikov
- NK delavec Pogoji:
pod 1. višja ali srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri pod 2. srednja šola tkalske ali konfekcijske smeri pod 1., 2. in 3. "preizkusna doba 3 mesece, zaželena praksa
pod 3. dokončana osnovna šola
Dela pod 1. in pod 3. združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delo pod 2. za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: IDEJA Kamnik, Ljubljanska c. 6, Kamnik.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
POROKE
ŠTIRN Franci, avtomehanik iz Možjance in POTOČNIK Lidija, dijakinja iz Gore pri Komendi
URANIČ Marko, gradbeni tehnik iz Žej pri Komendi in SVETEC Stanislava, ekonomski tehnik iz Podgorja
REBERNIK Marjan, avtomehanik iz Šenturške Gore in GER-
BIC Marija, ekonomski tehnik iz Zgornjih Stranj
BALANTIČ Anton, gasilec iz Ljubljane in BENKO Tatjana, prodajalka iz Ljubljane
CIBAŠEK Florijan, natakar iz Most in PLEVEL Vilma, gradbeni tehnik iz Most
OMOVŠEK Ivan, geodetski tehnik iz Kamnika in KRT Marta, predmetna učiteljica iz Pod-jelše
Sodnik za prekrške bo imel spet dosti dela
87, ko je storilec na nepojasnjen način prišel v stanovanje oškodo-vanke in iz nočne omarice v spalnici vzel vrečko s 360.000 dinarji. Primer še ni zaključen.
14. 1. so KD ugotovili delavci podjetja Elektro Ljubljana okolica, enota Kamnik. Prijavili so namreč Janka iz Kamnika, ki je po liniji najmanjšega odpora koristil električni tok, se pravi, da je ta potekal mimo števca. Miličnik, ki si je z elektrikarji ogledal vso stvar, iznajdljivemu Janku ni čestital, niti tega niso storili njegovi spremljevalci. Šli so celo tako daleč, da so »zastonjkarju« električni tok izklopili in ga pismeno prijavili. Ta primer naj bo opozorilo vsem podobnim »tičkom« v naši občini.
15. 1. je podal prijavo o KD elektrikar Franc B. z Vira. Neznanec je namreč poškodoval ključavnico električne omarice v bloku na Klavčičevi ulici in neupravičeno priklopil stranki Marjeti R. električni tok, katerega so ji že pred časom, zaradi neplačanih računov, odklopili. Ker dolgov še vedno ni poravnala, je sledil ponovni odklop ter kazenska ovadba s prilogami.
24. 1. je zgoraj omenjeno KD razpletalo naprej. Miličniki so pri ponovnem poskusu priključitve elektrike tovarišici R. zalotili Emila V. iz Duplice. Ta je poskušal nasilno odpreti skupinsko omarico, kar pa mu zaradi prihoda miličnikov, ni uspelo. Popisali so ga in prijavili.
Upamo lahko, da Elektro Ljubljana škode ne bo krilo s ponovnim povečanjem cene električne energije.
26.1. je neznani »zobobolncž« med 7.30 in 10. uro iz zobozdravstvene čakalnice v ZD Kamnik sunil luč za obsevanje zob. Delavci ZD, ki so bili pri tem dejanju oškodovani za 10.000 din, so podali pismeno prijavi, kar pa neznanca, ki si doma obseva zobe, gotovo ne moti.
Javni red in mir — 24
Če se v kateri rubriki ne dogaja nič novega, potem je to - ta. Namesto uvoda, raje nekaj opozoril. Miličniki pozivajo vse starše, naj pazijo, kje se njihovi otroci zabavajo s smučmi ali sanmi. Pogostokrat se zgodi, da otroci v žaru igre pozabijo na promet na bližnji cesti, in nesreča je tu. Naj naša občina ostane pri eni sami. Veliko, še večjo nevarnost pa povzroča širjenje stekline. Poskušajmo jo omejiti s tem, da bomo imeli domače živali privezane ali vsaj pod kontrolo. Lahko pa privežete tudi mačko?
!!!20. 1. 87 je od doma odšla Marjeta Brelih, roj. 1945, iz Mekinj. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj to sporoči na PM ali njenim svojcem!!!
2. 1. je lastnik diskoteke v Komendi telefoniral na Postajo in prijavil pretirano veseljačenje nekaterih gostov. Patarola je nemudoma odšla na kraj in ugotovila, da so Jože Z., Tomaž V., Milan L. in Marjan T., vsi iz okolice Trzina, izzivali pretep, seveda vinjeni. Do pretepa ni prišlo, ker so jih odstranili iz lokala in prijavili.
12.1. je občanka s Klavčičeve, ki postaja najbolj razvpita ulica v
Pomen tehnoloških in poslovnih informacij v gospodarstvu
Na podlagi 14. člena in 17. člena odloka o nadomestitvi za uporabo stavbnega zemljišča in 91. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na 7. seji zbora združenega dela, dne 24. decembra 1986 in na 7. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1986 sprejela na predlog Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik z dne 8. 12. 1986
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1987 znaša:
- za zazidano stavbno zemljišče 0,06 din
- za nezazidano stavbno zemljišče" 0,02 din
.2. j Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi tega sklepa, se prične obračunavati s 1. dnem naslednjega meseca po objavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Uradnem listu.
PREDSEDNIK Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic
Dom upokojencev Kamnik Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
razpisuje
naslednja dela in naloge:
1. 2 kuhinjski pomočnici za nedoločen čas
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
2. 2 perici za nedoločen čas
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
3. 2 sobarici za nedoločen čas
- osnovna šola
- enomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na gornji naslov.
Do obilnega sneženja je bilo na kamniških cestah minimalno število prometnih nezgod, po njem pa so se trki in oplaženja vrstili kar na tekočem traku. Ja, ogromno je bilo oplaženj zaradi neprevidnosti in preozko spluže-nih lokalnih cest. Kljub temu, da teh nismo šteli, se je število nezgod statistično zelo povečalo, če gledamo leto nazaj.
V februarju moramo torej vsi skupaj paziti na naše obnašanje na cesti zaradi otežkočenih voznih razmer, pešci pa na previdno hojo po poledenelih pločnikih? Potemtakem nismo vsi počistili pred svojimi pragi. Pod »pragi« lahko razumete tudi strehe, s katerih kljub številnim opozorilom še vedno gledajo ledene sveče in grozijo mimoidočim.
Prometne nezgode - 31
Veliko število majhnih prometnih nezgod, bi lahko rekli, če seveda izvzamemo tri nezgode s telesnimi poškodbami ali veliko materialno škodo. Skoraj za vse nezgode je vsaj posredno kriv sneg, zato materialne škode niso nepremostljiv problem. Kaj pa sodnik za prekrške?
10. 1. je počilo na železniškem prehodu proti Poljanam. Prav v trenutku, ko je čez prehod zapeljal vlak, je hotel čezenj še Emili-jan N. iz Duplice, s svojim jugom 45. Na žalost mu ni uspelo pobegniti »jekleni pošasti«, saj gaje lokomotiva zadela v zadnji del in ga odbila izven prehoda. Škode je za okroglih 200.000 dinarjev, poškodovanih ali vinjenih ni bilo. Zaključek nezgode je bila prijava Emilijana sodniku za prekrške.
14. 1. se je PN zgodila izključno zaradi novozapadlega snega... in človeške neprevidnosti. Vozniku Viktorju L. iz Podgorja je med vožnjo zmanjkalo goriva, tako da je avto pustil kar na cestišču, saj ga zaradi snega ni imel kam umakniti. Prav kmalu je za njim pripeljal Jože S. iz Križa, ki je imel v tanku svojega avtomobila še dovolj goriva, a ustavil se je šele, ko je trčil v stoječi avtomobil. Ker sta se voznika sporazumno odločila o poravnavi nastale škode, so miličniki zapisali le uradni zaznamek.
24. 1. se je pred tovarno Stol na Duplici pripetila povsem vsakdanja nesreča. Franc K. iz Domžal se je peljal proti Duplici, ko ga je pred Stolovo restavracijo, v desnem blagem ovinku, nenadoma zaneslo na vozni pas, namenjen za vožnjo v nasprotno smer. Imel je srečo v nesreči, da ni trčil, recimo v vlak, ampak le v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Marjan T. iz Zagorice. Še to, nesreči je botrovala spolzka cesta in pa seveda neprimerna hitrost. Povzročitelja nesreče so prijavili.
30. 1. je po regionalni cefti iz Šmarce proti Mengšu peljal tovorni avtomobil Franc K. iz Šmarce. Med zavijanjem v levo je izsilil prednost drugemu Francu K. (taje bil z Vira), ki seje nič hudega sluteč peljal v Kamnik. Kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti, niti se ni mogel izogniti 25 milijonov »težki« materialni škodi. Ker voznika nista bila vinjena, so prijavili le Šmarčana.
Kazniva dejanja — 11
Število kaznivih dejanj je skoraj »kriminalno majhno«, vsekakor pa najmanjše v zgodovini kronike. Za to sta verjetno dva enako pomembna razloga. Prvi je pasji mraz skozi ves januar, drugi pa učinkovitost mož postave, saj so odkrili praktično vse nepridiprave, ki so v zadnjih mesecih »grešili« v Kamniku. Ostalih posebnih značilnosti ta mesec ni bilo, saj je bilo ukradeno eno samo kolo, v vseh 31 dnevih. Tudi svojevrsten-rekord.
9.1. je tatvino prijavil Tone L. iz Kamnika. Kaznivo dejanje, ki ga je NN storil njegovi mami Neži, so poskusili razvozlati miličniki. Ugotovili so, da je bil denar ukraden med 26. 12. 86 in 8. 1.
V svetu vse bolj prevladuje uporaba poslovnih in tehnoloških informacij kot osnova za uspešno poslovno odločanje na vseh področjih dela. Tudi hiter razvoj in majhna sredstva za razvojno raziskovalno delo zahtevajo preverjene odločitve, ki temeljijo na izbranih in vsestranskih informacijah.
To potrebo po izbranih informacijah še posebno čutijo podjetja s sodobnimi poslovnimi usmeritvami, raziskovalne in svetovalne organizacije, ki pa zahtevajo celovite informacije iz vseh področij dela. Tako informacijski inženiring, ki predstavlja zbir obdelanih informacij s področja marketinga, tržnih in ekonomskih podatkov, razvojno raziskovalnih in tehnično-tehnoloških podatkov, analize stanja industrijske lastnine, statističnih in referenčnih podatkov, literature, prospektov in standardov, v svetu vse bolj postaja osnova za vse pomembnejše razvojne, investicijske in poslovne odločitve.
Od teh informacij imajo poseben pomen informacije s področja industrijske lastnine (tehnične izboljšave, patenti, vzorci in modeli blagovne znamke in porekla blaga).
To področje pa se vse bolj dopolnjuje z inovacijskimi programi, ki prinašajo novo kvaliteto dela v obstoječe in nove proizvodne programe.
Pomen informacij s področja industrijske lastnine vse bolj presega samo tehnično informacijo in tako postaja osnovna informacija tudi za tržne, pravne in marketinške usmeritve.
Po drugi plati pa industrijska lastnina postaja oblika trženja znanja in inovacij v industriji.
Te trende razvoja poslovanja z uporabo informatike kot osnovne materialne baze dela so v celoti sprejele svetovalne organizacije v Sloveniji, ki so organizirane v Poslđvno skupnost za svetovanje.
V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Zveznim zavodom za patente so osnovale Regionalni center za patente v Sloveniji, katerega osnovni namen je bil uvajati in pospeševati uporabo informacij s področja industrijske lastnine v gospodarstvo. Največja prednost teh informacij je, da so najbolj sistematično urejene, javno dostopne in z uporabo sodobne računalniške tehnike omogočajo raznovrstno in natančno selekcioniranje in opredeljeno namensko uporabo.
Tako se je število stalnih potrošnikov teh informacij v treh letih povečalo od 27 na 187 podjetij, občasnih pa na 316.
V industriji so največji uporabniki veliki poslovni sistemi z močnimi lastnimi razvojnimi službami, ki spremljajo razvoj posameznih področij, dosežke večjih in uspešnejših podjetij v svetu. Pri tem poskušajo zaščititi lastne dosežke in s pomočjo re-seržnih preiskav področij in časovnih obdobij izkoristiti pomanjkljivo zaščito tujih dosežkov na posameznih trgih. Pri tem z vključitvijo lastnih razvojnih kapacitet prilagajajo tuje tehnologije in izdelke domačim tehnološkim in surovinskim možnostim. Srednja- in manjša podjetja rešujejo s temi informacijami predvsem tekoče razvojne in proizvodne probleme. Preiskave o zaščiti uporabljajo predvsem za kopiranje tujih izdelkov in glede na rezultate zaščite oblikujejo svoje proizvodne in tržne odločitve. Lastnih rešitev večji del ne ščitijo zaradi dolgotrajnosti postopka in stroškov zaščite.
Drobno gospodarstvo uporablja te informacije predvsem za preverjanje možnosti osvajanja proizvodnje tujih izdelkov. Zanimivo je, da so inštituti in univerze manjši uporabniki teh informacij, čeprav so v tujini prav te informacije osnova za nadaljnje raziskave. V svetu postaja informacijski inženiring za razvojno-
Kamniku, v jutranjih urah klicala na intervencijo, s pojasnilom, da se v bližnjem : Umovanju pretepajo, vpijejo in motijo nočni počitek. Patrola, kije izvršila kontrolo, je zalotila Jožico, ki je bila tepena in Petra, ki ni bil tepen. Ker je bila Jožica poškodovana po licu in ustih, so Petra kazensko ovadili zaradi nasilnega obnašanja.
16. 1. so poklicali na pomoč iz tovarne Titan Kamnik, kjer je njihov delavec Janez Š. napadel vratarja iz enega samega razloga, ker ga ni pustil delati. Natančneje povedano; ni ga spustil v tovarniške prostore zaradi opazne vinjenosti. Po izgredu, ki ga je Janez izzval, je odšel neznano kam. Natančneje povedano; ustrašil se je miličnikov in pobegnil.
20. 1. se ga je najbrž zaradi mraza »nacukal« Jože iz Kamnika. Mraz je iz svojih kosti pregnal, alkohola pa ne, zato je »zale-gcl« kar sredi lokalne ceste skozi Podgorje. Miličniki so ga prebudili, še preden ga je kdo zamenjal za snežno oviro, in ga odpeljali v ZD, kjer so mu zaradi delne podhladitve nudili zdravniško pomoč. Ko se je razkadil še alkohol, je Jože odšel, novim avanturam naproti.
Pivske avanturice so se dogajale še v naslednjih lokalih: v diskoteki v Komendi, v hotelu Ma-lograjski dvor, v kavarni Veronika, v restavraciji Planinka, v gostišču Medex, v Lectarjevcm hramu in disku Sutna.
Najdeno
Ivan Žveglič iz Kamnika je našel denarnico z denarjem, kot tudi Anton Štele iz Tunjic. Franc Berlec iz Kamnika je na PM prinesel moško uro, Stane Uršič iz Stranj pa najdeno registrsko tablico. Devize je našel in vrni Hy-sen Bajraktari iz Ljubljane, smučarsko opremo pa Andrej Zabavnik iz Duplice.
MATIC ROMŠAK
raziskovalne in investicijske programe.
Pri razširjanju uporabe informacij s področja industrijske lastnine je opaziti slabo poznavanje vsebinskih možnosti njihove uporabe. Zato Regionalni center opravlja tudi vlogo izobraževanja uporabnikov. Povečan obseg poslovanja in števila uporabnikov pa je zahteval tudi boljše, sodobnejše poslovanje in organizacijo dela. Pri tem je Regionalni center razvijal aktivne oblike sodelovanja z drugimi specializiranimi informacijskimi centri, še posebno pa z Zveznim zavodom za patente v Beogradu. Le-ta zaradi kadrovskih, prostorskih in finančnih težav ne more v normalnih oblikah poslovanja izpolnjevati zahtev gospodarstva. Zato je bil Regionalni center v SR Sloveniji nosilec akcije v gospodarstvu, ki zahteva od zveznih organov njegovo usposobitev in zagotovitev normalnega poslovanja.
Vse večji pomen informacij s področja industrijske lastnine na področju trženja in marketinga, ki postaja vse večji uporabnik teh vrst informacij, je tudi omogočil, da je Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani prevzel poslovanje Regionalnega centra, saj je postal največji porabnik teh informacij. Po dogovoru z Zveznim zavodom za patente je izdelal računalniško obdelavo podatkov o zaščiti modelov in vzorcev v SFRJ za celotno jugoslovansko in tuje tržišče.
ITEO je v svoje tržne raziskave vključil analizo stanja industrijske lastnine. Pri tem so prav podatki s področja industrijske lastnine o zaščiti tehnologij in izdelkov preko patentov, modelov in blagovnih znamk najhitrejši vir podatkov o področjih tržnih interesov, konkurenčnih izdelkov in proizvajalcev, stanjem njihove pravne zaščite in osnovnimi tržnimi in poslovnimi usmeritvami,
ki obsegajo tako geografsko področje kot časovno obdobje. Prav ti rezultati so osnova za nadaljnjo izdelavo tržne študije ali podrobnejše tržne raziskave. Preverjanje zaščite industrijskih proizvodov je nujnost, saj je brez tega podatka lahko brez vrednosti celotna tržna raziskava. Z zaščito na področju industrijske lastnine je proizvod tržno omejen tako časovno, geografsko kot poslovno. Vse to potrjuje nujnost uporabe informacij s področja industrijske lastnine v marketinško tržnih raziskavah in analizah. Prav tako je to področje eden osnovnih elementov analize ekonomike poslovanja.
Tako se s temi podatki zboljšu-je kvaliteta in praktična uporabnost rezultatov raziskav. Tržno raziskovalnim organizacijam je uporaba teh informacij postala poslovna nujnost in usmeritev.
V času zaostrenih tržnih razmer gospodarstvo potrebuje največ informacij s področja inovacijskih dosežkov, saj mu le-ta oblika omogoča razvoj novih izdelkov, tehnologij, poslovnih in tržnih spodbud.
Prav to področje informatike, še posebno pa pretok informacij, je bila ena največjih pomanjkljivosti za vzpostavitev tržnega gospodarstva pri nas. To pa zahteva dinamično in aktivno poslovanje ter razvoj, ki ga lahko zagotavlja le inovacijska aktivnost. Prav zato je bilo logično nadaljevanje poslovnih aktivnosti na področju industrijske lastnine kot nova zasnova za nadaljnji razvoj poslovanja ITEO ter organizacija zbiranja, izmenjava inovacijskih rešitev in idej, pretok.inovacijskih informacij, organiziranje aktivnosti za realizacijo poslovno zanimivih inovacijskih idej ter izgradnja banke podatkov o inovacijah z organizacijo borze inovacij in svetovalnih storitev pri realizaciji novih idej in rešitev. S sodobno računalniško obdelavo in mednarodno metodologijo razvrščanja tehničnih inovacij po mednarodni patentni klasifikaciji in storitvenih inovacij po mednarodni blagovni klasifikaciji storitev je zagotovljena možnost izmenjave na svetovalnem tržišču na sodoben komunikacijski računalniški način.
Razvoj te dejavnosti omogoča
svetovalnim organizacijam in ITEO ter poslovno in razvojno aktivnemu delu gospodarstva vrsto novih možnosti in oblik sodelovanja, organiziran in tržno usmerjen način pridobivanja del na vseh področjih svojega poslovnega delovanja kot so: trženje, organizacija, ekonomsko svetovanje in informatika.
Za realizacijo tega projekta morajo biti zagotovljeni dinamični pogoji poslovanja, kreativni kadri, kvalitetna organizacija in povezovanje izvajalcev del in nalog.
Centralno zbiranjein obdelava podatkov na področju industrijske lastnine in inovacij, se tesno povezuje s tržnimi raziskavami in svetovalno dejavnostjo na ostalih področjih storitvenih dejavnosti. Posebno pomembna za nadaljnji razvoj poslovanja pa je razširitev organizirane inovacijske dejavnosti tudi na področju storitev kot so nove metodologije, organizacijske, poslovne, programske in tržno-marketinške rešitve.
Prav združevanje tehničnih in storitvenih inovacijskih rešitev omogoča v kreativni sredini in s timskim načinom realizacije nalog, najvišjo stopnjo izkoristka. Pionirslco delo ITEO na razvoju in uveljavljanju tega sodobnega in v razvitem svetu vse bolj nujnega načina poslovanja pa dobiva iz dneva v dan vse več porabnikov v gospodarstvu.
Usmerjena in poslovno opredeljena informatika skupno z industrijsko lastnino in inovacijami postaja vodilni način uspešnega svetovanja. Prav v prenosu teh metod dela v poslovanju gospodarstva obstaja realna možnost njegove ozdravitve in poslovne uspešnosti.
Zato potrebujemo dobro organizirane in sodobno opremljene informacijske baze in obdelovalce ter posredovalce informacij, kadre, ki poznajo možnosti pridobivanja potrebnih informacij, združevanje delovnega znanja, boljše medsebojno sodelovanje in povezovanje pri realizaciji del.
Prav te naloge pa so osnovne opredelitve poslovne strategije ITEO in svetovalnih organizacij pri uvajanju tega sodobnega informacijskega načina poslovanja.
-SM
• Ob obletnici smrti Cirila Benkoviča in Božidarja Bombača iz Kamnika
»Naj sovrag spozna, kako znamo mi umreti...«
Leta 1938je z Rakeka v Kam-lik prišel petindvajsetletni Boži-lar Bombač in v pritličju stare taivbe na današnji Ulici Borisa "iidriia št. 34 odpri trgovino z nešanim blagom. Njegov oče je
bil železničar, v družini pa sedem
otrok.
I Čez dve leti je za njim prišla Zaročenka Marija z Unca, edinka, kmečko dekle. Kmalu po nje-jiem prihodu v Kamnik sta se poročila. Ob prihodu nemškega okupatorja aprila 1941. leta v mesto, je bila Marija že noseča. Poleg tega, da je možu pomagala V trgovini, je skrbela tudi za svojo na srcu bolno mamo, ki je živela pri njima v Kamniku.
Božidar Bombač se ni ukvarjal s politiko, kajti kot trgovec je bil z vsemi strankami prijazen. Je pa močno sovražil naciste in to ga je že v prvih mesecih okupacije pripeljalo med aktiviste Osvobodilne fronte. Na Ažmanovem vrtu v Kamniku so imeli čebelnjak in v njem je Bombač imel en panj svojih čebel.
»Vem, da so se aktivisti OF, s katerimi je mož sodeloval, sestajali pri tem čebelnjaku,« mi je pred nekaj dnevi pripovedovala 70-letna Marija Bombač iz Žeb-ljarske ulice v Kamniku. »Mož je nekoč nekje staknil pištolo in jaz sem jo v cekarju nesla k tistemu čebelnjaku. Ne vem, komu sem dala pištolo. Rodila sem prvega septembra 1941. leta in mož me zaradi tega niti prej niti pozneje ni hotel vpletati v svoje tajno ak-tivistično delo za OF.
Spominjam se, da je zjutraj po uporu na kamniško-domžalskem področju k nam prišel moški, ki je bil ves umazan po obrazu, zamazano je imel obleko in čevlje. Pri nas smo mu dali novo obleko in perilo, pa tudi čevlje; umil se je, da sovražniku na cesti ni bil sumljiv. Takrat mi je mož le povedal, da je bil to vodja ene od sabotažnih skupin v Črni.
Nekega dne je mojemu možu
nekdo iz Črnuč pripeljal kolo. Rekel mu je, da bo tako hitreje hodil po javkah. Temu sem se čudila, kajti mož je imel svoje kolo.
Četrtega novembra 1941. leta je k Stanetu Aparniku prišel neznan moški. Oblečen je bil v predelano uniformo podoficirja bivše jugoslovanske vojske. Rekel je, daje iz Črnuč. Aparniku, kije blizu nas stanoval in imel droge-
Spodaj na ovojnici je bilo šest takih znakov in jaz sem prišel do zaključka, da piše Kamnik. ■ Ko sem enake znake označil s črkami, ki jih vsebuje beseda Kamnik, sem ugotovil, daje v naslovu na pismu zapisano Aparnik. Vsebine pisma pa nismo uspeli prebrati. Vtem je v sobo slučajno vstopil Ciril Benkovič, absolvent prava, ki je bil zaposlen na občini. Tudi njemu ni uspelo prebrati
CIRIL BENKOVIČ
rijo, je izročil neko pismo. Ta ga ni znal prebrati, ker je bilo šifrirano oziroma napisano z nekimi čudnimi znaki. Zato je Aparnik prišel v našo trgovino. Nekaj časa sta z možem šepetala, potem pa sta odšla v Aparnikovo stanovanje, da bi tam razvozljala pisavo. Ker v tem nista uspela, je mož s pismom odšel na občino ...«
Vinko Bernot iz Spodnjih Stranj je bil tedaj tajnik na kamniški občini. O tem čudnem pismu je povedal naslednje:
»Bombač je prišel k meni na občino, mi pokazal pismo in rekel, da ga ne zna prebrati. Opisal mi je neznanca, ki ga je prinesel Aparniku. Ovojnica je bila podolgovata, črke pa podobne hieroglifom, torej zelo stari pisavi oziroma   znakom Egipčanov.
BOŽIDAR BOMBAČ
pisne znake, zato je Bombač odšel in neznancu vrnil pismo.
Te noči, nekaj pred polnočjo, pa so nas vse, ki smo videli to pismo, aretirali. Tako smo se znašli v gestapovskem zaporu Stane Aparnik in njegova žena Marta, Božidar Bombač, Ciril Benkovič in jaz. Ko so me iz Stranj pripeljali ne gestapo, so bili drugi že eno uro zaprti. Tam sem videl neznanca v predelani vojaški uniformi podoficirja stare jugoslovanske vojske in po opisu sem takoj vedel, da je on tisti provokator, ki je Aparniku prinesel šifrirano pismo.
Čez nekaj dni so nas odpeljali v begunjski zapor in tam zasliševali in mučili. Najprej so izpustili iz zapora Marto Aparnik, mene in Staneta Aparnika pa so poslali na delo v delovno taborišče Kra-
Jamarski delovni obračun
Devet let je minilo, odkar je skupina navdušenih zanesenjakov v Kamniku ustanovila jamarski klub. Vse od ustanovitve kluba aktivno deluje in si iz leta v leto odpira nove in nove poti v osrčje Kamniških Alp. Svojo dejavnost usmerja tudi na druga področja, kot so fotografija, računalniška obdelava jam, izleti v tujino in propaganda ter seveda risanje in dokumentacija jam iz svojega katastra. V letu, ki se je izteklo, so opravili veliko nalog, ki niso strogo jamarske, so pa nujne za celovito poznavanje Krasa. Tako so imeli skupno 43
ekskurzij, na katere je hodilo 21 članov kluba in 15 rekreativcev - nejamarjev. Ob svetlobi karbi-dovk so pod zemljo prebili 721 ur. Če tem ekskurzijam prištejemo še delovne akcije, demonstracije vrvne tehnike (gasilcem), udeležbe na kondicijskih treningih in dejavnosti v plezalnem vrtcu v Godiču, so imeli skoraj vsak teden nekaj. Opravljena je bila jamarska šola, z njeno pomočjo tečajniki lahko hodijo po zahtevnejših jamah.
V letu 1986 so jamarji zamenjali kombi, ki je postal nepogrešljiv pri akcijah na kras. Bili so na
Razpis taborov
V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili nekaj splošnih informacij o taborih, ki se letos organizirajo v zahodnih državah. Tokrat obveščamo vse zainteresirane o možnostih udeležbe v:
VELIKI BRITANIJI
Macintrv, Kington, Powys, Wales
datum: 18.-25. april 1987 (prostovoljci lahko podaljšajo svoje bivanje še za en teden)
■   Macintry je nov center s šolo in izobraževalnim centrom za mlade (starost od 8 do 20 let), večinoma invalidov. Število ••sodelujočih prostovoljcev je pet. Živeli in delali bodo skupaj s Hifprebivalci Centra, dela pa obsega različna vrtnarska dela in ^vsakodnevna opravila v Centru. ( Oakland women's holiday center Datum 27. 2.-7. 3. 1987 Tabor je namenjen izključno ženskam. FRANCIJI OUST
Datum: 14. 2.-9. 3. in 11. 4.-4. 5. 1987 Delo obsega pomoč invalidnim osebam v Pirinejih. Zahteva se znanje francoskega jezika.
Vas zanima? Želite obiskati ti dve zanimivi deželi in ne veste kako?
Oglasite se na OK ZSMS Kamnik in to za vas ne bo več problem. Da pa nam ne bi vsi mladinci pobegnili v tujino, hkrati vabimo vse, ki bi radi sodelovali na raznih delovnih taborih v Sloveniji in v Kamniku v poletnih mesecih, naj to čimprej povedo.
MOJCA P.
ekskurziji na Češkem krasu in na svetovnem speleološkem kongresu v Barceloni. Vse stroške (prevoz, hrana) teh dveh odprav so krili udeleženci sami.
Na Veliki planini so nadaljevali z raziskavami vodnih virov. Največje odkritje je bila nova jama v Vrtin, ki je do sedaj dolga 334 metrov, raziskave se še nadaljujejo. Kako pomembno je vreme in temperature v poletju, pričata dve neuspešni akciji v brezno na Srebrnem sedlu pod Planjavo. Na obeh akcijah je bilo v breznu toliko ledu, da je bila pot v globino zaprta. Lani pa je bilo kopno (-60 m).
Kolikor se da, pomagajo tudi drugim klubom, tako so skupaj z DZRJ Bled izmerili novo Francetovo brezno na Jelovici, prikazali film domžalskim jamarjem, udeležili so se otvoritve novega doma v Doberdobu in trikotnika prijateljstva na Dobraču v Avstriji. Zanimiva je bila ekskurzija v veliko ledeno jamo pri Salzbur-gu, ob 75-letnici tamkajšnjega kluba.
V letu 1986 so izvedli več bilo-loških raziskav v Breznu presenečenj nad Dobravljami in v Kamniški jami. Največje delo v preteklem letu je bila organizacija 14. zbora slovenskih jamarjev v Kamniku; 130 udeležencev je dva dni bivalo v SENŠRM in v Kamniški Bistrici. To zborovanje je bilo tudi največje finančno breme kluba.
Letos, ko klub beleži 10-letni-co ustanovitve, imajo v načrtu več akcij. Tako želijo izvesti akcijo »10 novih jam«, odpravo v najglobljo avstrijsko jamo in še kaj. Dela jim ne zmanjka, saj iz leta v leto ugotavljajo, da je pod nami še ogromno skrirega, mikavnega in neznanega sveta. Treba je le stopiti iz uhojene poti in obiskati vhod v neznano...
D. D.
ut v Avstriji. Bombača in Cirila Benkoviča pa so 21. januarja 1942. leta ustrelili v Dragi. Kaj so jima dokazali, mi ni znano.«
Oče Karel Benkovič je bil . kmet na današnjem Novem trgu v Kamniku. Z ženo Antonijo sta imela osem otrok, pet sinov in tri hčerke. Cirilov stric, dr. Ivo Benkovič, je imel svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Ker sta bila z ženo brez otrok, sta računala, da bo nečak Ciril prevzel to advokaturo.
i Tu moram odločno povedati daje vseh 14 begunjskih zapornikov, ki so jih 21. janaurja 1942. leta ustrelili v Dragi bilo obsojeno in da v tem primeru ne gre za talce. Sicer pa sem v knjigi Krik v Dragi natnačno razložil, da ljudje skoraj vsem ustreljenim pravijo talci, kar pa v resnici niso. V Dragi so streljali na smrt obsojene zapotnike od 14. novembra 1941 do 31. marca 1942. leta, pozneje pa tam nikogar več. Vsi ustreljeni v Dragi so bili obsojeni, vsakomur so nekaj dokazali (pa čeprav z mučenjem ne le obsojenca, ampak tudi sodelavcev, prič). Zato sem globoko prepričan, da je Benkovič imel zveze s partizani ali znanimi ilegalci. S kom in v kolikšnem obsegu, pa ni znano. Ohranjeno je nemško poročilo, ki govori da so po uničenju partizanske enote na Golčaju in aretacijah, ki so sledile, odkrili, da so »niti te tolpe vodile do političnega komisariata v Kamniku«, kar pomeni v občinsko upravo. Ker pa je bil v tistem času žrtev izključno samo Benkovič (Vinko Bernot razen tistega pisma ni bil z ničemer obremenjen, zato so ga poslali v delovno taborišče), je v nemškem poročilu mišljen le on.
Dan pred ustrelitvijo dvanajstih fantov in mož in dveh deklet v Dragi je iz nemškega vojaškega ujetništva prišel Cirilov brat, Bine Benkovič. Naslednjega dne se je šel prijaviti na občino. Ko je čakal na uradnika, je nekdo prišel v pisarno z letakom v roku. Razgrnil ga je in rekel, da sta med ustreljenimi tudi dva iz Kamnika. Čez njegovo rame je zagledal ime brata Cirila in trgovca Bombača.
»Sploh ne vem, kako sem pri-taval domov,« mi je rekel Bine, ko sem ga obiskal pred nekaj dnevi. »Sklenil sem, da doma tega ne povem, a je oče že zvedel in so vsi v hiši jokali.«
Marija Bombač je večkrat šla v Begunje. Videla je moža v oknu, z njim pa je govorila le enkrat. Poslali so mu kovček z obleko in perilom, kajti Marija je pričakovala, da ga bodo poslali na delo na Koroško ali kam drugam. Po Bombačevi smrti so Nemci vrnili ta kovček. Ponj je šel Bombačev trgovski pomočnik Franc Bizjak iz Podgorja (umrl pred nekaj leti).
Tistega dne, ko so jih postrelili v Dragi, je Bombačeva žena delala v trgovini. Opazila je, da se ljudje nekam čudno vedejo do nje. Letaka ni brala, slučajno pa je prav tega večera šla k Benko-vičem vprašat, če imajo kake nove vesti iz Begunj. Tam je zatekla vse v črnini in v joku. Tako je zvedela da je postala vdova s petmesečnim sinom Dušanom.
Z Bombačem in Benkovičem so ustrelili še osem mladih fantov z Jesenic in Javornika (le eden je bil poročen); vsi so bili delavci železarne. In 18-letno trgovsko pomočnico Mimico Zupan (sekretarko SKOJ na Javorniku) in 21-letno Zofijo Traven z Javornika, poročeno, nosečo. Streljali so jih med deveto in deseto uro dopoldne in to po tri in tri. Bili so štirje koli, eden od teh je bil za rezervo če se kateri prelomi.
Iz Kranja so ustrelili sekretarja SKOJ Tugomirja Vidmarja, starega 21 let. Pred vojno je opravil dve leti vojno pomorske akademije. Od ustreljenih je bil najstarejši Rudolf Papež, star 32 let. Bil je primorski emigrant iz Kneze v Baski grapi, po poklicu čevljar, bil je med organizatorji OF v kranjskem okrožju, ilegalec. Konec oktobra ga je ujela nemška policija.
V času, dokler so bili v zaporu so sorodniki jeseniških mladincev prosili župana Luckmanna, ki je bil pred vojno šef ekonoma-ta železarne, naj posreduje pri gestapu za milo kazen. V ohranjenem poročilu pa je Luckmann zapisal, da ni hotel intervenirati, ker je bila vsem obsojencem dokazana povezava z OF, s partizani, da so se shajali na tajnih sestankih, na katerih so proti Nemčiji kovali zaroto.
Kamniški župan pa je dobil izredno veliko prošenj, naj posreduje za Benkoviča. Iz ohranjenega poročila je razvidno, da je pri gestapu jamčil da je Benkovič lojalen državljan in vesten občinski uradnik. Šef gestapa mu je že obljubil, da ga bodo le še malo zasliševali in potem izpustili. To je župan povedal Cirilovim staršem; ko pa je župan zvedel, da so ga gestapovci potegnili za nos, je bil hudo razočaran in jezen na gestapo.
Ohranjeno je pismo, ki ga je Ciril Benkovič napisal v obliki članka za časopis 14. novembra 1940. leta. Na koncu je zapisal: »Tudi mi se ne bomo ustrašili naporov in truda za narodno svobodo četudi bomo morali zagrabiti za meč in vzklikniti s pesnikom: V boj, v boj, meč iz toka bratje, naj sovrag spozna, kako znamo mi umreti.«
JOŽE VIDIC
Planinski kotiček
Zimski pohod na Stol
Tudi letos organizira Planinsko društvo Kamnik zimski pohod na Stol, ki bo v soboto, 21. februarja 1987.
Odhod posebnega avtobusa iz Kamnika bo ob 6. uri zjutraj s Trga prijateljstva.
Prijave zbira PD Kamnik, do vključno 19. februarja.
Vabljeni.
Planinska članarina za leto 1987
Planinsko društvo obvešča vse člane, da jih bo poverjenik dru-
štva obiskal v mesecu februarju ali marcu zaradi plačila članarine.
Letna članarina znaša:
a) za člane 1.000 din
b) za mladince 500 din
c) za pionirje 200 din
V teh zneskih je vključeno tudi zavarovanje.
Vsi člani planinskega društva uživajo določene ugodnosti pri prenočevanju v planinskih kočah. Planinsko društvo upa, da pri pobiranju članarine ne bo posebnih težav, saj so že do sedaj vsi planinci v redu in pravočasno poravnali društvene obveznosti, v letu 1985 več kot 2200.
Vabilo
Planinsko društvo Kamnik pripravlja posebej zanimivo predavanje, ki bo spremljano z diapozitivi, z naslovom:
AMA DABLAM
Predaval bo Janez Benkovič
Predavanje bo v petek, 20. februarja 1987, ob 18. uri v
zgornjih prostorih PD Kamnik, Kidričeva ulica.
Vsebina predavanja bo zelo zanimiva, zato so nanj vabljeni vsi ljubitelji naravnih lepot in planin. Društvo pričakuje polno-številno udeležbo.
Za dva tedna v mesecu, v dopoldanskem času, iščem- varstvo za 3-letnega otroka v Kamniku. Nudim opremljeno sobo. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega občana.
Za 1 do 2 leti najamemo manjše stanovanje v Kamniku ali okolici za urejeno družino. Zdravstveni dom — pa-tronažna služba, tel 831-611 interna 19 od 7.-8.30 ure.
Servis termoakumulacijskih peči. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
AMD Kamnik organizira TEČAJ ZA ŠPORTNE FUNKCIONARJE. Datum tečaja bo objavljen kasneje. Interesenti naj se zglasijo v pisarni društva.
Hišni svet Klavčičeva 5 išče čistilko. Zglasite se pri Hu-saj, stanovanje 33, IV. nadstropje.
Iščem pečarja za obzidavo štedilnika kiippersbusch. Plačam dobro. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega ob-
ČISTILKA
Kegljaški klub Kamnik išče čistilko za kegljišče v Kamniku. Dnevno do 3 in pol ure dela, dopoldne. Interesentke naj se zglasijo na kegljišču, vsak dan v popoldanskih urah.
PLOŠČA ČLEN 133 ŠKUC - FORUM, glasbena sekcija je izdala ploščo 133; na kateri je glasba Borghesie in teksti novih družbenih gibani. Ploščo lahko naročite na ŠKUC - FORUM, Kersnikova 4, Ljubljana.
M. P.
IMl Kamniški občan
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o.,
TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
čistilke
za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoj: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidatka opravljen izpit iz higienskega minimuma Poskusno delo 1 mesec.
Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale. -.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.