'^M^A
:fe rjk' feocMobl. k. k. Hofbibliotnek,,
Wiea
St. 16.
„Soca" izhaja vsak pefcek s iu velja s poi§to prejemana ali v Gorici na dnm poSHjana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ S.30
6etvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „j>i>-ilanicah" se placuje za navadno triatop-no vrsto:
8 kr. ce se tiska 1 krat 7   »   „   »     »   2   „ ,       6   „   „   „     „   3   „
Za vece crke po prostoru.
V Gorici, 16. aprila 1880.
Tecaj X.
Posamezne §t«vilke ae dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ul'ci Mizo .,tveh kron". in na starew trgu.- V Tistu r tobakarnici ..Via ilolla cas<*rma 3".
Dopisi uaj se blagovoljno poSUjajo ureduiStvu „Sofio" v Gorici v Hilavijamki tiskonii, naroenina pa o|u'avni6tvu„So3o" na Koronji v Stiaga-vi UiSi it. 213 II. nadstr,
Kokopisi so ne vrfidnjo; dopisi uaj so blugovoljiio frankujojo. — Delalcem in drugim nepramognim to naroenina m\l%, akose oglaio pri urcdntttTU.
V Gorici 14. apiilu.
Danes nam je prinesel telegraf zelo ncvsefino poruCtio z Dunaja. I'oslanska zboinica je pri nadrobni razpiavi drzavnega proraeuna s 151 glasovi proti 152 o d b i 1 a dispozieijski zalog. Izid tega glasovunja je zato tako neugoden, ker nuiogo poslaneev avtonomi-Btiene strauke, Tirolcev in PoJjakov, ni bilo v zbor-nici, zastopnika trzaSkih Sloveneev, sicer zvestega cu-vajanjihovih uajvazuiSih interesov, Nabergoja, tudi ne. „To je neodpustljivo", dostavlja „Slov. Nat"." svojenm dotieriemu telegramu in ima prav; kajti dasi je bIo za samth 50.000 gl., katere je zahtevala vlada, kakor vsaka njena predoica, za svoje pose line tia-niene, vtegne hueti vendar to glasovuuje prav resne, avtonoiuistom nepovoljue nafeledke. Dovobti dispozieijski zalog, pravi se po navadnih parlamcatarnili o-bicajih viadi zaupati; ce pa zboinica zalog odbije, daje s tern viadi ti e z a u p n i c o, V letoSnji dcbati je sicer poslanec Cartoriski omeni), da pravtia st tank a glasovaje za dispozieijski zalog ne naiiiuruva dati Taaft'e-jevej viadi zaupuieo, in grot" Taaftu je tudi izrekel, da ne Miiatru dovoljeiya tega zaluga za zatip-nico -ana vse zadnje so to ie bescde, katere niso kos do sedaj neizpodbijanim obicajem. Oe se gosposka zbornica se svojim glusom pridruzi veelni poslanske zbornicu, (iu to je prav labko mogoce, ker veje v vtSi zboruici Sehineilutgov dub) potcm bo Taaffe pri mo-ran oiibiopiti. Ce pa gosposka zboinica odobri budget po vladaeui ozirouia odboroveui predlogu, potcin bo iniela poslauska zbornica se eukrat glasovati u di~ spozicijskem zalogu in v tern slueaji je verjetno in skoro gotovo, da ztnagajo pri glasovatiji avtonomisti ter popmvijo s tern, kar so skazili pri prvem glaso-vanji po neodpustljivej uemamosti -iiekuterih svojih privriencev. Vsakakor je zdaj notranja politika naju-gatei iu sicer na prav Sibkej jugalci. To nam potrjujejo zopet nova znamenja: Ko se v diz. zboru obraviiava naj-imeuitniSi preduiet — drzavni proracun — obhojcva bivsi iinanCui minister, tlr^. poslanec ,bar. Pre ti a, Go-riSko iu drugi drz. poslanec, zastopnik naSih veleposest-nikov, mu dela nieahoueurs.M— Vselej vladui isterski posianci dr. V i a u 1 i c h in tovarisl glasujejo zoper dispozicijski zalug, trzaska poslauca dr. HabL in T e u s c a e 1 tudi tako. Od kod pnhaja in kaj po-inetija to? 1 no, potrjuje se auomalija, o katetej smo govoiili v clanku ?Na Dunuji iu duuia* v prcd-zadnjt nasi Stcviiki. Ka Duttaji inianio vlado, katera se med seboj ne vjema; v'i'rstu imanio dezeluo vlado,
LISTEK
Iv.i»a^l^o starine.
(Dalje.)
Razen Dijomedovega gaja bila gta blizu Timave se dva diuga, posvetena bozicama, ki ste bili podobui argivijski Junoui iu ocitoliski Dijani. Zlasti imeuiten je bil posit vaiji gaj. Y ujem so postajale krotke vse divje zvfcri. Volkovi so piijazuo skupaj ziveli in je-Icni so se dajali Jjudein buzati. Zverina, katero so lovski psi pteganjaii, nahajala je zavetje in pribeza-liS6e v svetem gaju; psi so jo pustili onde v niiru. Enako deviSko boZico lova, kateii so bile zivali po-Bveceue, poznali so tudi Slovaui. Luzi§ki Seibi so jo imenovali Devico. Lovila je v svetih noceh in naj-lep§i psi so jo spren^jali. (Tersterjak, MatiCni leto-pis 1877 stv. 40-41).
iz napisov na katnnih, koji so se uasli ob Ti-mavi, zvemo, daje stal ondi tudi braui Bbuzje nadc« (Spes Augusta). Dalje se je nahajal onde hram Mi-nerve, posvecen od slobodnib iu suzuih brodarjev (Ba cioram poi Jtorum, sive serxissive libertis"). ^onimsen, Corpus inoir. lat. V. 1 pg. 75-76).
Drug va2eu k»aj na Kiusu je bil za Bimljanov grad Puciuuiu. Ce smemo verovati rimskiui po-jotnim kujigam,  atal je ta grad 19 (po Itiuerarium
koje voditelj se ne vjema z naLeli in te^njaroi vodi-telja dunajske vlade;— italijanski priniorski poBlanci pa imajo, kakor vse kaza, vefi vero v bivSega mi-uistra, nogu v scdanje, ter priCakujejo od prvcga, iia bo skoro zopet bododi minister in morda se na visem mestu kakor poprej. NajprevidniSi med vsomi pa je gotovo zastopnik nasib veleposestnikov; to je pokazal pri glasovanji ob adresi, potem, ko sejegla-sovalo o 20 milijonili zlate rente, (pri katerem glaso-vaujt ga po uakljuftbi ni bilo) in glednjic pri o-bravnavi drzavuega prorafiuna, ko ga veliko vazniia opravila zadrzujejo na domu. Taka gospoda uze ve, kaj dela in —- ta znamenja tudi nas ne motijo,
Na AngleSkcin bo m te dui vtSile in se Se vrSe volitve poslaucev za parlament. V poroCilu o volitvi, pri kateruj je zmagal vodja libentlcev, Gladstone, smo brali, da se je tlul noki bolau volivee na postelji priuesti do voli§C*a, a drugi jetkovec da je naslonjwii na dva nosaca z najvefio teiavo dospol do volilnu ko* misije ter oddal svoj glis. Iz tega so vidi, kako vui5iie so volitve Aiigk^eiii, Uiteri utojc, kar se tjfie ustavne Bvobodo, na najvisi sti»piuji v Evropw Tudi pri nas v AVfttiiji sooCasu volitev hude —* vcasib prav strastne borbe mcj t»Uaukaini. Vsaka stori, kar more, da po-maga prodreti svojemu kandidatu. Kdo se u. pr, ne spoininja — ce tudi no s posebuiin vgseljem in po-nosom, — kako ziva je bila agitacija na Goriskem, ko smo zadiijic volih dvzavne poslauce? Koliko seje delalo, pngovaijalo iu^pisarilo za toga ali Onega kan-didata in koliko proti drugimi VoJiIci so se dobro zasiUali pri nas iu diugod svojih dt^avljanskih pravic iu dulZnosti. Ali sejib tako dobro zavedajo tudi vsi izvoljenci?
Kdor cita porocila o dr2avnozborskih scjah — ve, da manjka skoro pri vsaki seji ve6 ali manj po-slancev; nekateri se izgovarjajo po predsedni^tvu za-radi razuih zadrzkov, drugi prosijo iu dobivajo cele mesece odpusta iu se drugi izostajajo iz sej, pa se niti ne izgovarjajo, niti ne prosijo odpusta. Taki posianci pae ne izpoluujejo vestuo maudata, ki so ga ptejeli od Jjudstvu, aiupak zaueuiarjejo svoje najsve-tejse dolznosii. lvogar veztyo doiua vazniSa opravila, ncgo jili nalaga diiavuo poslaiistvo, ta uaj se nikar ne poteza za man da t iu kdor se boji zamere ua desno ali ua levo ter niuia poguma, v drzavuem zboru za-stopati javue interese v zuuslu svojih volilcev — u-maKue naj se raje ueodvisueinu, pogunmejsemu ljud-skeuiu zaupuiku.
Izid  glasovauja o dispozicijskem  zalogu  kaie
Antoniui) ali 22 (po tabula Peutingeriaua) kilometrov Ualje od Timave. Glede na to daljavo moiali bi iskati Pueinuui na Proseku ali Obciui. Ali verjetuo je, da so rimski potopisi glede" daljave PuCina netocui. Skoro vsi zgodoviuarji iscejo Pucinum pri Deviuu ali Sestljauu (Mommseu pa Nabre2iui), onde kjer se se daudaues vidijo ustanki staroriraskih zidin. Ze Plinij omeuja ^H. n, III. 1, 280) „Casteiluoi nobile vino Puciuum" iu tako tudi Ptoioinaios. Pravijy, da so celo rimski cesarji imeli purinsko vino v veKki ca-sti iu da je cesarica Juiija Avgusta pripisovala svojo visoko starost (dvainosemdeset let) temu vinu. Ter-steujak izpeljuje uue Puciuum od pu ta, p uca, p u n-ca (korenika putt — majheu, drobeu). Puciu in De-viu bi se toie popoluoma vjemalo in pomenjaio nepre-magljivo terdnjavo, kakor n. pr. Magdeburg (Devin) na Nemskem. Tudi glavni grad moravskega kncza se je imenoval Devin (sedaj Tbebcn pri Poiunu).
Starodavua cesta je peljala iz Ogleja mimo Timave in dalje po robu Krasa skozi Istro na Keko. Dvanajset miljar (t. j. 19 kilometrov) od Timave dalje bila je pnlioduja postaja A v e s i c a ali Anesica. Daljava kaze, daje morala stati omenjena postaja na Obeini. Mommsen jo stavi na Prosek.in Se drugi jo is6ejo celo v Sezaui. Od Avesice prislo sc je po XVIII. inilijarah (285 kilom.j do postaje „Ad Malum." Daljava ka^e ua Krusico, a skoro vsi zgodoviuarji s* .-vijo to postajo v Materijo, ker se je oudi naSel ome-njem ce&tni kamen. Sedemuajset milijar (27 km.) po-
jasno — koliko graje vredna je neinarnost poslancov, Avtonomisti imajo znafcno vefilno vposlanskl zbornid, veildi bo — ker je bilo po vseh uBtavovernih novinnh u ipovedauo — da bodo levlfiarji kompoktno glasovall znper dovoljeuje tajnega zaloga, znano Jim jo bilo tudi, knj, pomuiijii dovoliti in kaj odbiti ta zalog in pri vsem tem jih je manjkalo toliko, da m z d v e m a glasaupi vefiiiie zmagali ustavoverci,
Co vsled tega glasovanja odstopi— grof Taaife, kateri jo v zbornici rnzlo^io objavil, da njegova vlada ne pusti zatirati nobene nuiodnontl v nje pravieah in da se nun a po intoresih duzi'l in (h'^uve— pa hi Btopi na njegovo mcbto, kak dr. HerbBt ali De Protib, ali Stremayr in i njim vred poprejSnja gennanizujofia uvojatt — kdo bo ki'iv toga, zlasti za nm Slovano oaodepolnuga prevrata? -- Go.spodju posianci, koji m mudo na od-pnstu po svojih ali <lr»gih opravilih, ko so v dr&vv-nem '/.born ugotovlja pi'imulu't — podhvga dr^avnemu gospodarstvu — naj si polo^ijo roko na srco in naj odgovore Bamil                                                ??
Dopisi.
Z dot. Kra$a 12. apr. (Izv. dop.) PrebWal-cem dolenjega Krasa zemlja ne daje toliko, da bi se od njo mogli preziveti, primorani so zato iskuti si kruha po daljnem svetu. Kdor pa po svetu hodi, temu daudaues prav izvrstno sluzbo opravlja znanje branja; pisanja, raCunstva in drugik v zivljenju pre-potrebnih vednosti, kterih naufiiti se je pa le v Soli mogotfe. Tarn tedaj, kjer se ljudje 2ive vefiidel od'ka-kega rokodelstva, kupCije, branjarije itd. je dobra Sola v nekem oziru skoro bolj potrebna, kakor pa dru-god, kjer jim zavoljo rodovitnosti poija in obilnega piidelka ni treba toliko ubivati se za vsakdauji 2i-vez, akoravno tudi tukaj Sola prav niC ne Skoduje,am* pak zeld koristi in blagostauje pospeSuje.
Taki kraj, kterega prebivalci se ne morejo pro- • 2iveti z domaCimi pridelki, je gotovo Opatjeselo. Vse gre krizem sveta, da si kaj pridobi in livot ohraoi. Tu bi bila neobhodno potrebna bolja Sola, kakor je. Obeina Steje 1500 du§ iu otrok dolzuih Solo obwko-vati ne menj od 150-200. Menilo bi se morda, da je tu ze davno kaka dvorazrcduica ali vsaj poStena eno-razreduica; pa niti tega ne, aiupak g. dull, potaoeuikt
znejc je bila postaja „Ad Titulos" (blizu Klane) in od te XII. milijar nTarsaticott (Tersat-Reka).
Razen teh v potopisih naStetih rimskih naselbin na Krasu vemo Se za Run dictes. Ta stari kraj jo stal na visokem in prostornem hribtt AjdovSSma, jugovzhoduo od Rodika. Razvaline nekdaujega ajdov-skega mesta se Se dobro poznajo. Ljudje jim pra-vijo nmiriscc" in kaiiejo, kje so bila glavna vrata, kje stolp, podzemeljski hram, kovadija (nahaja se onde ilintira) itd. Mesto je moralo prece obSirno iu dobro vterjeno biti. Okoii in okoli izkopavajo muogo de-narja, loncev, orodija itd. (Novice 1859 stv. 273).
Starorimski kamen so naSli tudi v Gorjanskem. Tega sta bila postavila svojenm uinurlemu sinu Cornelius Firmus iu Volsaria Paulla. V Volcjem gradu je kamen, kojega sta bila postavila Titus Veturius in Volcia Priscila svojej petnajsetletni hficri Veturia Ce-lerina. Odlomci jeduak'b kamnov so se naSli y Iva-njem gradu, pri S. Polaju in Praproti, dalje pri Na-brezini (v kamnolorau iu ob morji). (Glej. Mommsen. Corpus inscr. lat. V. 1. pg. 76 et 77.) Vse to prica, da je moral biti Kras ie pod Riniljani prece nase*
Razen preje omenjene glavne ceste, ki je peljala iz Ogleja po Krasu v Terst, bila je zelo vazna tudi oua iz Trsta $ez Bazovico iu Divado v Seuo2ece ter dalje po Kranjskem. Po njej je dohajalo blago iz Paunonije in Norika po najkrajit poti v Terst. Velle-ius Patercuttts omenja (2,U0), da t® Qb njegovemCft-
ki iraa pri tolikem Ste^ila prebivalcev brez dvomaze s pastirstvoro dovelj opraviti, je ob enem tudi po-mocni ucitelj. Naj bi bil on §e tako dober ucenik in Za napredek izrocenih mu otrok naj bolj vnet, jako dvojnljwo je, da li more k svojemu tradu pnmerae-mu Tspeha priti. Tolikega Stevila otrok ni po nobeni pameti prepastiti enemu < jnemu in vrhu tega Se po-mocnemu ucitidju. Meoi se zdi, da se to praviinor-cevati se. All tako je. Preprican sem pa, da kakor hitro bi se ta Sol. poslopje sezidalo, bi se ustanovila najbrie dvoramdnica; tedaj kar ima sedaj eden, bote pozneje fmela dva, pa malo bojje placana, kakor sedanji, ki ima 180 for. I. nagrade.
Da se * Opatjemseitt do sedaj ni ndalo So. poslopja, zeld krivi so res Opajci sami, ker niso bill s rtavljenimi jim pogoji za zidanje Sole zadovoljm, morda se jim je smililo kamenje; pa tudi grad. gla-vtrstvo, pod ktero je prej Opatjeselo spadalo, si ni delalo nobene sile za povzdigo Sole. Kaj se bote, KrtSevci niso IUlijani, aato se jih lahko nekoliko preiira, V Gorici pa, kamor so Opajci pred par leti priili, pravijo, da so Se premladi, da bi jim tako velik kos kruka vrezali. ___________
Z Dunaja, lO. aprila. (Izv.dop.) Dunajski listi porocajo, da se naS derzavni poslanec, gosp. Andrej Winkler v kratkem odpove svojemu mandate. GoriSki Slovene! bodo torej imeli voliti novega poslanea, Zad-nje volitve dobile so bile naSe volilce neslolne in neje-dine, kar je pospeSilo, da je bil izvojjea nradnik, ka-teri je sicer vedno uzival mnogo zaupanja na GoriS-kem, pa je bil obencm vladi vSecen k an did at. Gospod Winkler je toliko dobrega storil naSej dezeli, da mu lebko kaj odpustimo; njegova volitev ni bila nikaka nesreca. SpoStovan je pri prijatelju in nasprot-niku. Ne morenio ma drozega ocitati, nego da je n-raduik. — Je li biti uradnik napaka? Ni napaka, samo da tuk nisposoben zastopnik Jjudstva pri vladi. Vlada pravi: „Daj, daj, daj!" in naS zastopnik mora govo-riti: »Za Bogi, Wevzamemo? Jjudstvo nema!* Uradnik pa ne sme tako govoriti, ker bi ga upokojili in tako bi priSel do oMutljive Skode. To je uradnikova napaka, druge neraa.
Sprevideii so to uradniSko napako vsi goriSki rodoljubje pri zadojlh volitvah, samo tisti nc, katerih
Srijatoljstvo do Wiuklerja je vefie, nego ljubezen do udstva. Prijatdjev in Cestilcev ima Winkler prav dosti vsvojej domaciji. Toda pustimo njegovo spoSto-vanja vredno osebo iz poSteva in upraSajmo se, kako so se obnaSali drop tekmeci za driavnozborski man-dat? Ne more biti raoja naloga kritikovati moze, od katerih sem dosti dobrega sliSal, samo en krik se mi izvije iz prsi: bodimo edinil Je li lepo, ako kan-didat z desetorico glasov princenca z voliSca? Go-spodje, prevagajte svoje upanje in sporazumite se med sabo. Bodimo edinil Ako nemaS npanja protireti, vrini „poslano" v ?SocoB in reci: BKer cujem, da mislijo nekateri volilci mene malovrednega voliti, naj tukaj odlocno povem, da mi moja opravila ue pripu-Scajo sprejeti mandata. Mozjel da se glasovi nebodo cepili, volite gospoda GaSparja Hudournika, ki tudi kandiduje!"
Pa naSi kandidatje so kakor tisto deklg, ki je fantu pri godcih odgovorilo: B©e me prosiS plesat, cukaj me, da ne porecejo, da grera rada. Bad bi bil, pa povedati si ne upam.
Ce je drugim tako prav, meni ni prav. Zelel bi vedeti od nasega kaadidata, kake gore list je, kaj zna, koliko duSevno premore. Takih, ki se Sokratom vedd, da nic" ne znajo, imamo dosti na Dunaji. Goricani! enega poslanea poSljete sem na
su zelo rabili cesto iz Tersta LezNauport (Yerhnika) v Pannonfjo. — Ostanki druge stare ceste se opa-zujo iez potok BaSo, Avber in Tomaj proti OUim. (Hitzinger, Ueber die Romerstrassen in Krain, Mit-theiluugen des hist. Vereins fur Krain 1854). Ta pot je tore vezala glavno cesto cez HruSevico s Terstom.
III.
Tudi v zacetku srednjega veka verteli so se glavni zgodovinski dogodki na Krasn okoll Timave in njene najblizje okolice. Gotovo je, daje tudi mimo Timave derlo mnogo barbarskih Ijudstev v Italijo. NajvainejSi je bil prehod Afarika, vodje vzbodnih Go tov. Ta se je vzdignil 1. 400 se svojim ljudstvom iz Ilirika in napotil proti Italiji. Po istranski cesti priSel je na Eras in do Timave. Ko so bili Rtmljani to anredeli, zbrali so t naglici nekoliko vojske in jo po-Btavili Gotom nasproti ob Timavi. Uuela se je huda bitka, v kateri je moCnejSi Alarik Rimljane potolkel in razkropil. Rimski minister Stilicho ni mogel nie druzega storiti, nego daje zacel v Italiji novo vojsko zbirati. Na to bitko se nanaSajo besede panegytika Glaudiana (De bello Gothico et Gonsolatu Honorii VI). ko govori o nalpinski sramoti," o „zgubah pri Timavi* in o „srainotui rani timavski". (Glej Pallmann, Geschihtc der V61kerwanderung I. pg. 235). Alarik je potem oblegal Akvilejo, toda brez vspeha, in 1. 401 |3 hitel dalje proti Italiji.
^ so tyjj ?a$eH o^ejsKi patryarbi eveto vero
Dunaj, za Boga, ne poSiljajte kakega .Maiidl steh* auf!tt takih je tu zadosta. Zastonj jih lahko gledamo pred Skotskimi vrati in v Praterji. NaS poslanec mora sklicuvati volilne zbore, mora dati volilcem tiskan program v roke, mora pokazati, da ni le spreten je-z;kaL, ampak svetoven omikancc, Solan narodui go-spodar. NaS poslanec nema biti paSa, ampak Ijndstveni pooblaSienec.
Pripravljen mora biti na odgavor za svoje delq-vanje in na boljSi odsovor, kakor ga je svoje dpi dajal hrabri Cerne. Volite moza iilpga razuma in krepkega glasa, da pove tistim, ki cujejo o na§ej do-movini samo tedaj, ko se nitijo iz lojalitete kresovi. da smo, da iivimo, di je Italija prisla do sloven s k i h granic in da so na jngo-veceru avstrijski granicarji S I o v e u c i, ecsarju zvesti, ki radi dajo derzavi, kar jej gre, ki pa tudi pricakujt'jo od nje, kar naravno in obsrojeiV obeno pravo predpisuje.
Goriska ima taientuv in znaLajev dovelj. Dobite ga tudi takega, kakor sem ga optsal, in takiga po-slauca po^jite na Dunaj? — Znano Yam je, da mi-nisterski predsednik, grof Taaffe, sam ne mar a, da se uradniki, posebno pa politiSki nradniki, pulijo za poslanske mandate bodi za delelni ali drl.zbor, da jeceld o zadnjih volitvah d e-2elnim naeelnikom in okrajnim glavarjem odlofino prepovedal kaiididovati. Dobrol 6e je voditey naSe notranje politike sam spoznal — kar sprevidi sicer lahko vsak trezen mislee, da uradniki kot slulabniki vlade niso v obLe dobri, zanesljivi ljudski zastopniki, mari bi ne pokazalo naie ljudstvo najvoCe pe)tciLne nczrelosti, ako bi se pri vsem tem pri prihodnji volitvt ednega dezilnega in morda tudi drzavnega poslanta skrbno ne ogibalo u-radniSkih kandidatov, kateri se bodo, kakor menim, da poznam razmere, gotovo tudi letos usiljevali? Pre-udarite dobro in volite kot mozje!
Politidni pregled.
Z DUNAJA. SploSna obravnava o dr^av-nem proraLunit je trajala Sest dni in konfiala 12. t, m. Govorilo je 13 govornikov za prorata in 13 zoper, 22 Se vpisanih govornikov je ostalo na cedilu. Glavna govornika sta bila dr. Herbst in knez Cartoriski. #aIibog so predali naSega lista pretesni, da bi moglf priobCiti tudi le v kratkem posnetku & dnevno obravnavo. Mnogo resnic in neresnic, mnogo tndi dis^o prazne slame in slednjic — vsaj v eni tofiki, zmaga levi-darjev vsled nemarnosti mnogih poslancev avto-nomisticne stranke. Tajni ali dispozicijski zalog je odbit, kakor poroSamo obsirneje v uvod-nem dlanka. Namesto da bi bili avfeonomisti zma-gali z 28 glasi vedine (toliko poslancev te stranke ni bilo navzo6nih) ostali so z dvema glasoma v manjSini — in Taaffe-jevej vladi je izre&ena nezaupnica. — Ministra Taaffe in Kriegsan sta ocllo^io in temeljito odbijala | napade, s katerimi so jn od vseh strani obsipali ! nstavoverci; — prvi je bil nasprotnike celo z I njihovim lastnim orozjem, reksi, da je poslanec Skene, ustavoveree od pete do glave, pri raz-j pravi drzav. proraCuna 1. 1870 omenil,  d a s e
razSirjati po naSih krajih, nastala je tudi ob Timavi katoliSka obfina in sezidala si svojo cerkev. Posvetili so jo sv. Ivanu Kcrstniku ali Kresniku, ki nado-mestoje poganskega aolnCnega junaka. Pri tej cerkvl nastal je 2e v Y. stoletiji samostan benediktincev. Ta samostan so razderli 1. 611 divji Avari, kateri so ta-krat holili ropat v nase kraje in nadlegovat polje ob-deiujoce Slovence, ki so se bili prejc (med 570-580) naselili v svoji novi domovini. Samostan sv. Ivana so kraaiu zopet popravili. Njegovi menihi so iiveli v mint, dokler neso 1. 902 Madjari, avarski nasledniki, priderli in samostan zopet razdejali. Tretjikrat pozi-dani in popravljeni samostan obdaroval je bogatoakvi-lejski patrijarh Ulrik (10854121). Dal mu je krog 1118-1120 desefc kmetov v Devian (Ortuwin), katere je bil patrijarhtt izroiil grof Mainhard GoriSki. Dalje je daroval patr. Ulrik omenjenemu samostanu deset kmetov v GradiSCi, katere je bil dobil od spouheim-skega mejnega grofa Engelberta kot odSkodnino, ker je bil ta neko cerkev pozgal. (Taugl, Die Eppenstei-ner, Archiv f. Kunde oester. Gesch. Quellen 1854, Bd. xn.)
J         Ob enem je patrijarh Ulrik zdru2il Stivanski sa-
mostan z imenitno opatijo benediktincev v Belinji pri
' Akvtleji. Tako je nehala vaznost starega samostana in belinjski menihi so le ob dasu velike vro6ine zahajali letovat v hladnejSi samostan Sv. Ivana Yse njegove zaklade so pa prenesli v Belinjo in med njiui tudi dragoceoi rokopis eyangelija, od katerega teiOi po-
mora dispozijski zalog; z ozirom na raz-mere avstrijskih strank, dovoliti vsaki vladi.
A vse je bilo zastonj. Lstavoverci so po-lirali grenke resnice, kakor bi bile najokusm'Se sladcice -»- in so slednjifi vendar ostali pri svoji trim. Y<6eraj so uze dunajske novine ugibale o Taaffejevej demisiji. BTriestericiK pa se piSe z Dunaja, da so vse dotiSne vesti prazue. jSIini-sterski predsednik, da je imel predvCerajSnjein pri cesarji avdijenco, pri kateri je pon>6al ob izidu glasovanja poprejSnjega dne in prosil pri-voljenja naredbam, ki jih namerava izvesti, da pride v okom nasledkotn omenjenega glasovanja. Pozneje da se je posvetoval z grofom Ilohen-wartom in eksckutivnim odborom pravne stranke.
—   „Bohemijia se pi§e oficijozno z Dunaja, da se vsled gtasovanja o dispozicijskem zalogu spre-meni ministcrstvo, ali pa da bo razpu§L*en dr-zavui zbor. „PolitikB pa ugiba o nekem mini-sterstvu, vzetem iz gosposke zbornice, kateremu bi predsedoval Schmerling; Skene senior bi bil finauini, Hye pa pravosodni minister, — Yse to pa se nam zde le prazne govoricc, ka-terim ni datt zda) Se nobene vere.
Ministerski zbor je dne 11. t. m. pod prcd-sedstvom cesarjevim razpravljal vpraSanje zastran prenaredbe vojaSke postavc. — Avstrijska in ncmska vlada sti se dogovorili, da se podaljSa do sedaj veljavna kupSijska pogodba za eno leto.
—  Dne 9. t. m. je bila pri ministerstvu zvu-nanjih zadev podpisana avstrijsko-srbska zclez-nifina pogodba. Pri tej priliki se je minister Hay-merle dolgo pogovarjal se serbskira pooblaScen-cem MariC-em o izvrSitvi sklenjene mejnarodnc pogodbe in o kup&jsfei pogodbi, katero zeli Ser-bija uze dolgo skleniti z Avstrijo-Ogersko.
PESTANSKA zbornica je namesto Sz!avy-ja, ki je postal skupni tinancui minister, i/.volila svojega predsednika T. Pochy-ja se 172 glasovi zoper 02 glasov.
Iz PETEUBURGA se poroca, dajedrzavni kancelar, knez G o r C a k ov, tako ncvaruo zboleJ, da vsaki 6as prifiakujejo njegovo sunt. Car kaze zivo soCutje za prvega svojega drzavnika terga pogostoma obiskuje.
TUR§KA vlada je dala Cernej gori drugo ozemlje namesto Plave in Guzinja in prosi vlade, naj to potrdijo. Pogodba je uze sklenjena, vsled katere mora Turdija v 10 dneli izprazniti do-ti&io ozemlje.  \
Na ANGLE§KEM so liberalci sijajno zma-gali; nasproti konservativcem in Ircem imajo se 64 glasov vedine. Od L 1868 ni imela Sc no-bena stranka na AngleSkem tolike vecine, koli-korino ima zdaj liberalna.
bozno sporoCilo, da ga je sam sv. evangelist Marko spisal.
Kako je priSIo to evangelije v Stivanski samostan, nam n§ zuauo. Czornig misli (Gorz - Gradisca I. pg. 195), da je to evangelije ona imenitna prebtava sv. pisma, katero je sam sv. Hieronim dover^il in v jednem prepisu baje akvilejski ceikvi podaril. Ali da je to res. ne mogli bi st razloiiti, kako je tako iine-nitni zaklad priSel iz staroslavne Akvileje v neztiatni samostan Sv. Ivana. Tudi ni nihee v Akvileji vedel za to evangelije do patrijarha Pavlina II. (776-803). Ta je pisal, da se v nobenem starein rokopisu njego-ve cerkve ne here: aneque filius", a v naSern evau-gelijt se nahajajo te besede.
Gotovo pa je, da je bilo Stivansko evangolije zelo spoStovano ze v IX. stoletiji. Ko se je bilo raz-Sirilo innenje, da je evangelije sv. Marka autograf tega evangelista, prenesli so ga v Belinjo in od todi ga je ukazai neki patrijarh della Torre v XIII. ali XIV. stoletiji prenesti v zakladnico oglejske cerkve. Isti patrijarh je dal Markovo evangelije, obsegajoCe sedem knjizic, izrezati iz cele knjige in posebe lepo vezati v zlate platnice, koje so okincane s patrijarhovim in akvilejskim gerbom. Ko je priSel cesar Karol IV, 1. 1354 v Akvilejo, izprosil si je zadnji dve knjizici Mar-kovega evangolija od svojega brata patrijarha Nikola-ja ter ji postal z veliko slavnostijo v Prago. Ondi ste bili dragoccoo vezani in prilozeni v zakladnico stolne cerkve, kjer se Se zdaj uahajati.                  (Dalje.) -
Domace stvari.
Mestne volitve V Gorici se prinravljati sf ran-ki za volitveno borbo, katera se bo vrSila v prihod-njem tednu, da so dopolni ruestni zastop. Pravimo I stranki, ker so Se vedno sedanji Hnmgistrafovciu in „ekonoimsti% ki si stoje" nasproti, Prvi so bolj ru-deSi, drugi pa bolj firn o-ruroeni. Posebno nevarni niso ni eni ni drugi in Bog ve eesa si tudi ne mo-remo obetati ni oil enib ni od drugih. Da dajemo goriSki Slovenci veudar le prednost nekononiist6m*, I prihaja od to, ker so se om postavili pod Lrno-ru-meno zastavo, katera je tudi nam kot dobrimAv-strijcem priljnbljena. — Letos je dopolnitvena volitev posebno zanimiva zaradi tega, ker je koncala triletna doba sedanjeinu gupanu, dm. Depcris-u in pojde torej tudi za volitev novega Supana, ee ue zmaga oje-gova stranka ter ga zopet ne posede na goriSki pre-stol.—ue je ekonoroistom res mariza to, da razumno I vrede mestno gospodarstvo, termeStianom bremenapo I wogofinosti olajSajo in ce je njihova zaslomba na av-strijski prapor zares odkritosrena—ielimo jim iz ee-lega srca srecen uspeh.
De2elni zbori ne bodo sklicani se tako bitro, kn inm poprej drzavni zbor Se mnogo vazmh nalogiz- I vti.-ti. Zborovanje vtegne biti letos nekoliko daljSe, kakor I po navadi, ker se je nakopililo od pretekle sesije do zdaj mnogo gradiva in ker ho treba  ugotoviti  proracune deLe!nih zalogov za tekoce in za prihodnje leto. NaS de2elni odbor je uze vsled  mioisterstvenega   povelja pozvan, naj pripravi za prihodnjo sesijotudi proracu- I ne za 1. 1831.
Nj. E. gosp. ces.namestnik baron Pretis je nastopil prefek. sredo potovanje po slovenskem delu I nagc dezele. Obiskal je najprej sezanski in komenski okraj, od koder pa nismo Se prejeli nobenega poroei-la. Od Komna se je pejal skozi Kobdil, Brauico, Vi- I povo v AjdovScino, kdcr so ga zvefier,  kakor soditno po pripravah, prav slovesno sprcjeli, Na kranjski mo- I ji, to je na mostu drze^em cez Hubelj, je bil postav- I Ijeti krasen slavolok; gromenje topieev, godba, zasta- I ve, rnzsvccava, mnctalui ognji, sploh vse, kar je mo- I glo prav svefano izrnziti ljudsko zvcstobo in vdanost o priliki, ko je comujcv namestnik se svojo nav- I zocnosrjo pocastil obrtno AjdovScino, storila je obiiiui v porazumu s tr&ani, priredivSi tako sijajno patrijo- I tiitoo slovesnost.   V AjdovScmi se je  ustavil  g. na-mestnik cez noc in drugo jutro odptdjal naprej proti Cerniram, kder je ogledaval,   kako  se   izvrSuje  ono cestuo delo—katero se je  zapoLelo deiomu v namen, da je vbogo, po slabih letinah hndo   zadeto ljudstvo dobilo kaj zasluSka.   Povsod so pozdravljale cbe, de-putacije g. namestnika in kakor sli5ii.no, so  bill  na raznih krajib postavljeni slavoloki s primemimi napi-si. — ZveOr se je pripeljal g. namestnik v  Gorico, kder se Se zdaj mtidi obiskovaje Sole iti druge javne zavode.   Piieakujejo ga tudi v Socki dolioi.—Prihod-njic bomo lahko uze natancneje porocali o tern potova-nji,   katero  nema morda samo pomena oficijelne na-mestnikove in^pekcije—ampak Se kaj druzega.—
GoriSka ditaluica napravi v saboto dne 24. t. m. besedo /. glediScoo igro, petjein, godbo in sled-njic" plesom. Sviral bode obce priljubljeni orkestcr baron Hessovega ptSpolka. Bcseda, ki je bila napo-vedana za jutri 17. t. m., morala se je odloliti, ker ni bilo tnogoce dobiti za ta dan vojaSke godbe.—Prav v kratkem prirodi naSa fitalnica v proslorui dvorani Bpri zlati zvezdi* velik koneert z vstopnino za do-brodelen namen. Sodelovala bode todi slavnoznana ! pevska dvojica, gosp. Fran Grbic in njegova gospa ! soproga.   Program objavimo prihodnjie\                      i
Nova ^andarska postaja. Zaradi mejnih prepirnosti, ki se prav pogostoma ponavljajo na av-strijsko-italijanski meji v kobariSkem Kotu, namerava c. k. namestni^tvo ustanovitl v Breginji novo 2andar-sko postajo, pod katero bodo spadale vasi Breginj, Loge, Kob'diSCe, Sedio, StanoviSfie, Homec in Podbe-la.—Ta postaja je nekda tudi zaradi tega potrebna, ker se v teh krajib potika neka dru2ba bankovdnib ponarejalcev.—Na to postajo bi se odredili 3 zandarji, en vodnik in dva prostaka, vsled tega bi se pa pri-merno zmnnjSalo Stevilo (1) landarjev v Kobaridu.—
0. k. kmet. druStvo v Gorici, ali prav za prav nacehustvo goriSkega oddelka tega druStva je razposlalo svojim elanom povabila k volitvi petih od-boruikov. Ta volitev bode jutri 17. t. m. ob 4. uri popoldne v druStvenem nradu. — GoriSki kmetijski oddelek obsega tudi celo goriSRo okolico, tedaj so vabljeni diuStveniki iz Dornberga, Privacine, Brditd, Do zdaj je bila navada, da so se take volitve vr§ile prcdpoldne ob eetitkib ali pondeljkih, to je o takih dnevih in urab, ko so tudi bolj oddaljeni druStveniki najlaze piihajali k zboru. Letos je gospod podpred-sednik stvar drugace zasuknil. Zakaj? ni teSko uga-niti___
Veliki slovanskikoncerfc v Tratu na korist stradajo&m Primoreem je prinesel skupnega dohodka 1183 gld, 80 kr.; ^- vsi stroski pa so 2imSali 668 $1 80 kr. — Cistega dobodka je torej 514 gld., k&«
tcre js doti^ni odbor tako razdelil: Podpornima od-boroma v Pazinu in v Gorici je poslal vsakemu po 150 gl., trMkcinu ^upanu pa je izrofll 214 gld. za inestue ruveie.
Odlikovanje. V torek 6. t, m. je gosp. c. k. okrajni glavar sezanski v svojem uradu slovesno izro-Lil zlati /nsluzni kri2rc g. Alojziju Abram-u, filanu c. k, okraj ue eenilne komisije se^anske. Navzofini so bill vsi glavarstveni ucadniki, obcinski odbor, udje eenilne komisije in drugi veljaki.
BovSka citalnica priredi dne 25. t. m. bese-do se ziinimivim programom v BLe§nikovi* (Huberje* vi) dvorani. Odbor vabi k obilni vdele^bi.
Nesreda pri igranji. Iz Voloske v Istri se porofia, da sta dva funta igrala s kuglami, kar na hip pa pade po nestvM krogla 18 ietnemu Ant, ZnidflrSi-Cu s tako silo na glavo, da je na inustu mrtey oble^al.
USli so v Trstu v nedeljo Stirje ujetnikl iz za-
pora pri okrajuej sodniji. Pre^agali so 2eIezno mrozo
na okim in priSli tako na streho  sosednje hiSe, tarn
zlezli sko/i stresne luknje pod streho in po stopnicah
I doli na uiico.
I          ObeSeneo Liv. h Rabase telegrafira U.npri-
la: Denes je bii tnkaj obeSen roparski morilec •Taimz Takaes. Ko so obeSenjaka z veSal odrezali in v mrt-vaSnieo priuesli, zapazili so, da ni mrtev, (Seravno se Takaes ni zavedul. PoskuSali so ga k 2iv!jenju obu-diti, in res ^o ga obudili. Takaes Se zdaj zM in je upanje, da bode ozdravel. — Kaj bodo potlej I njitn? Se enkrat ga veudar ue bodo obeSali.
Kmetijstvo.
Porodilo o delovanji c. 1c. kmctijskega druStva goriSkega v letu 1879 in posebno
0  porabi dr^avnih podpor.
(Palje,)
V preteklem lotn je druSfcvo s posebno skrbnoBt* jo seatavljalo fitatirtttko o kmetijskib pridolkih -imfiu decide; pozvednvnio je ne samo po tftipunstvih, ampak tudi po posameznih razttmnih kmotbvidcili vse to, Cesar je v ta mumm potrebavalo. Slediiji6 pa je obho-jeval tudi druStveni tajnik sam razne dezelne straui ter si nabiral zancsljivega gradiva; povsod so mugospod je, do katerib se jo bilo druStveno predseduiStvp pismeno obmilo, radovoljuo vstrezali. Kakor je zuano, bili so ptidelki lanskega leta v obce tako picli, da ! je nasfala v dezeii spIoSna revScina. Veudar pa niso bilf vse strani enako hudb zadcte.                             i
Vsled posebnih tainih razmer goriSke de^ele ni j naSe podnebje posebno stanovitno; kajti nizkej tem- ; peraturi sled6 pogostoma ju^ni vetrovi, tem pa mrzla burja. Rovan trpi vsled tega najvec; ona je najhuje podvr^eua su§i in najveSkrat jo omlati toca, katera poSkoduje zlasti trte ne samo za eno leto, ampak trajao, kajti po toci zadetim titam se ni lahko vbra-niti zmrzali in tudi mrlesi se jih rajSe lotijo. In kli-maticne razmcre se na tej strani hujsajo od leta do leta, kakor se cedalje viSe goli bli&ije hribovje.
Neprenehljivo deievje kmctijskega leta 1878-79 je zakrivilo mnogo Skode; zaviralo je, da se niso mo-gla poljska dela o pravem Casu opraviti, zakesnilo je setev 2ita, posebno v nizavi in v nekaterih krajih jo je popolnoma zapreCilo. V mnogih obcinah naSe ro-•vani morali so v blato sejati. Ta neskoncna vla^nost je kvarila tudi murbino listje ter zeld nevgoduo upli-vala na svilorejo, katera ni imela skoro nobenega uspeha; Skodila je cvetji trt in sploh vseh sadnih •dieves pokoncavSi uiic v pomladi vse nade, ki bi jih bil mogel staviti kmetovalec v jesenske pridelke. Da-Ije jc de2evje pospeSeValo" raSCo vsakovrstnemu pleve-lu v veliko Skodo zitu in razvoj rastlinskih in 2ival-skih parasitov, kateri so se znesli nad trtami, peso in drugimi koristnimi rastlinami. V dokaz, kako ne-prestano je dezevalo, naj bode to, da je padlo y ro-vani od septembra do maja viSe dva metra dezja. "
Po dezji jepiiSla-suSa, po mrazu in vlaznosti suha vrofiina, katera je prisilno zmedila zito, da je vsled tega obrodi'o prav revno zrnje.
Posebno veliko Skodo je prizadela suSa turSici, Cinkvantin je skoro popoluoma pokonfiala in  vnenw-j gocila je koSnjo na umetnih in narav.1ih travnikib. j          Iz tega, kar je na svojem   pbtovanji pozvedel
1  druStveni tajnik in kar so porocala 2upanstva, posue-| ma se jasno, da je vsled podnebuih dogpdkov in zlasti po poletni auSi najmanj trpela ona stran naSe de-zele, katero iineuujemo 8planinskou. Tako sem npr. prerafunil, da je znaSal na tej strani 2itni pridelek na vsakem hektarji zemlje poCrcsno 11'5 hektol., ko sem ga cenil v rovani samo 2*5 hektol.; na gorski strani so pridelali turSice po 16 hektol. na vsakem hektarji, v ni2avi pa 6 hektol. iu v tej primeri vse druge pridelke.                                                '   r
Te Stevilke govord jasno in spricujejo zanesljiVO, v kako zalostnih razmerah 2ive letos naSi koloni skoro po vsej d«*2eli, posebno pa v rovani. Mugoce, da se te razmere zboIjSajo, ako se pogozde" vrhovi naSih hribov, ter kanalizujejo o«a zemJjiSCa, katera najboy I pogostoma zadeya suia,
Iz statistiCnih poroCil, Id so jih pred!62ile ob'-cine, se razyida—da mnogo. fripaustcv ali' ne here ali ne razume drnStvenih pbdukov, ker vpisuje v predaje doticnih tiskanih p61 disto uapacmt Stevilke; Nekatera 2upanstva pa so naznanila tako otfituo neresuicne sta-tisticne date, da jih ni bilo raognce porabiti, Tajnik se j<i moral, torej sestiivljaje statistiko riaslanjati ve-cinoma na to, kar je osebiio pozvcdpl na" svojem po-tovanji. Zatpje podai statistiSkeihu odseku pretilbg, n:ij bi se zanaprej ne nabirale statistifine po'zvedoe p km.-tijski!) pridelkili po 2upanstv(li, ainnak po'oddef-kdi ali' poddru^nica1! kmet. druStva, ki so tu pa tain j po dezeii. Naaeln^i posanieznih poddruznic naj 6i j v ta namen sklicavali druStvenike svojega okro^ja in moida tudi druge intelfgeritne in prakticne poljedelce. Pozvedbe, ki bi prihajale od noddru^uice, bile bl go • tovo bolj zanesljive od onih, ki ham prihajajo bd zu-panstev. Potem bi tudi ne trebalo, da hodi druStveni tajnik vsako leto po cell de&elj, mariveC b'i lahko lotos na eni strani h letu na drugi bolj ,natanono pb-zvcdaval in preiBkaval kiuutijskc razmere tor podajal svoje predlogc, kaj storiti za zboIjSaiije zemljiSc, za povzdigo poljedestva in razvoj kmctijskili obituij. — Na takih ekskurzijah, ki bi' se oipejile na ozji king, hi se ob enem lahko poKveddo in pretehtalo, tern trelni za temeljit iu vesten od^ovor na VpraSanjo, koje ,jn vis. c. k. kmet. tninuterstvo uze lansko predlo^ilo rdruStvn: Koliko sena bi dajali paSniki naSe dezcle, ako bi se travane popaSevala, ampak po^ela in posuSila?
PaSniki so na GoriSkem tako ruzliCni, da bi trubalo v ta namen v posameznih okrajih mnogo po-skuSenj in sicer na lieu kraja in s tehtntco v rok|. Le tako bo mogofte pozvedeti poprocno mnozlno sena, ki je pov^ije krava U\q zhaue tc^o nadoloSencm po-vrSji tega ali ouega piiSnika v doloCcncm Casn — tor nnbrati vse druge date, kojih je potreba, da bo mo-goSc dati vis. c k, ministorstvu verjeton odgovor, mmmmmmmmmtmm (Konec prlhod.)
Poslanice.*)
Jakob G iv r 1 a 111 f tergovee in posestnik v Kanaln, je po dolgej bolozni prevideu se zadnjfmi tolaffllnfmf sakrairie'iiti due tO t. in, zvcCer v cvetnl starosti 26 let mirno v Bogu zaiipal. Vtia, ki ga je naredila prerana zguba ljtibe/iijivega mlailcnCn, in sploSno obzalovanjo popisati je trioje pei6 preslabo.
I Kako apoStoVan in v obCe preljubljeh je bil rajnki, pokazal je izvanredno sljajen pogreb, kteri sb jo vrfiil
j pretekli pohdcljck popoludtie ob 5. uri.  No pretiram
I ce trdim, da se vidijo taki pogrebi ce!6 v mestih prav redko. Kar je zwega v Kanalu in v okolici,, vse je bilo na nogah, razne korporacij'e, c. k. liradniki, ob-dinski zastopuiki, citalni^ni udje se zastavo s firno tancico pripre^no, pozarna strata v polnej opravi itd. dalje veliko Stevilo ovencanih deklic in deklet v be-lili in crnih  opravah;  Sopkov in krasnih vencev s
I primemimi napisi tudi ni majnkalo, kar je tuzno slovesnost posebno povelicevalo, bda je izvrstna briska narodna godba, ktera je z lepiml v sree sega.jocimi ^alostinkami blagega, nepozabljivega mladenca sprej-inila tija, kjer — vlada mir. Kanalski pevci so mu zapeli »BIagor mu" in „ Jamica tiha" in solze, kijih je izvabilo tuzuo-vbrano petje na prczgbdnjogbnito, bile so ziv dokaz, kaj je rajnki pri Kanalcih in okoliianih veljal. Tudi Citalnica je zgubila po njem lepo poraoc, kajti rajnki bil je vedno zvest ud in podpornik njen, pri razuih veselicah in besedah so njegovi dobri nA-
j sveti obveljali, pri razidh igrah je kako nalogo prev-
I zel in vsakrat jako marljivo izpeljal, posebno prija-teljotn vesele druzbe ne pojde namprecej iz epomina.
I Oh I ko se spominjamo, da njega ni vec — racd na-mi.... ali kaj nam pomaga vse ialovanje in tugova-nje -- dopolnjeno je — ker je britka.osoda t^ko ho-tela, in ker se je vsegamogocnemu tako poljubilo, to naj bode tudi' bam in njfgovoj prezalostui 'dru^ini v tolazbo, sladek nam njegov spomin, in zemljica naj mu bode lahka.—
Njegovi prijatelj'.
IzVederjana 14. aprila 1880.
Dopianik iz dolenjih Bid je tofll v dopisu 6. marcija, da so obLinske ceste v Smartinski zupaniji v slabcm stanji in da je priSlo v ^upanijo mnogo pod-por za uboge, pa da obracajo ta denar neki mozje za svoja opravila.                                        ' '
Ker sem jaz v prvi vrsti odgovoren kolikor za vzdrzevanje lobcinskih cest, toliko za oskrbovanje ubo-gih —- hocem v obrambo resnice in svoje iasti ;stvar nekoliko pojasniti: Kar se tiCe obc\ cest, mj ;ni treha odgovarjati; kdor ve, kakoSne so bilepopiej in viiii, kake so zdaj, tcmu ni treba nobenega druzega po-jasnila. — Glede denara bi bil gosp. dopisnik lahko kar naravnost r«-kel, da sem jaz tisti, katerega incni; saj mo je dobro znano, da nobedea drugi ne prejema
*f*Za dopise te vorsie, ki se.tialurio samo proti plaSilu, ne sprejme vredniitvo druge odgovorooiti, nego oao, ki mu jo ixdaga po»tiT«.                                                             WW*
in ne izdaja obciMkega denara, kakor jaz. —• A po-tolazen naj bode: jaz ga ne potrebujem, saj se sain poraagam od leta do leta doniaftni ubogim vl svojega. Ako bi pa svoji nagnjeuosti zasluzil, da se mi po pravfci kaj tacega ocita, — kar mi spodtika tajoi moj nasprotuik — gotovo bi bd uie davno ^"bil zaupanje pri svojih sosedih v Vederjanu, katerwi uze od svojega 14. leta naprej vedno deuarniearim, -— pa mi ni Se niWfc ocital najmanjsega razlotka. Pozdeva w mi skoro, da me meii g. dopisnik posyojew brain. Kdor nrma plataa, ga ne more prodajatt. Morda ga pa iwe bo« zaradrmojep mmt ^tfaj potrpr ta kiatek &if ee w ma vtegae tudi predolgo zdeti. Mog0iet da ga boll, ker sera stare v net* vpijoCe pile ua dan pripravil; jai »« »« morein pouiagau. — Sictr pa prosim, naj le nadaijuje se svojnui nasko-ki proti m«ni, aid ae ne bojim; siui steber, ki se ae da Dobenemu viharju omajuti, iutain tudi v svojo pi#oro tazamae moie, ki vedd, kaj je pra?, kaj hvalo in kaj grate wedno, ter se ne dajo sukati po komur si bodl Daljt 8tm ? svoji trdnjavi dobro obo-roien in i vsera previdea ? swjo ouranrto, da se mi ai oaebno bOi sovwluikov. Obialovati je, da so v obcini taki zagrizenci, katerim ne gre prav nic za •tfar, ampak vse le za osebo. Ti nadlegujejo dan za dnem vile oblastaye z ni&irjrai pritozbami, vsied ka-terih se naras€ajo iapaoiji nepotrebni stro§ki in se prizadeva staresinom wnogo zaiund in nadiezuosti, ker se raorajo toliko krat v Vederjanu shajati k ob-cinskira sejam; — ti skrnnijo iine poSteui naSi za-paniji ter jo sramote pred vseni svetom.
Ce se hoiete prepr&ati, da so vdobili ubogi na-le Inpanije letos tec podpore, kakor poprej v 10 letih sku^aj potrudite se v oMinski urad; tu se fin razkaze vse nadrobno, koliko je zupanstvo v ta namen preielo ia koliko je potrosilo.
^NIDARCIC. ___________             Zupan.
Javna zahvala.
Podpisana javlja prijateljem in znancem zalostno vest, da se je njen prvorojeni in predragi sin
JAKOB GARLATTI due 10. Aprila t. 1. preielil v vecnost. Ob enem se tudi iskreno zahvaljuje v svojem in imenu cele tuz*ne druiine vsem onini, kteri so ga dne 12. Aprila tako sijajno do tiliega groba spremili, posebno pa dastiti duhovScini, gospodom uradnikom, gosp. udom cltalnice, prost. poiarni strazi, njegovim prijateljem, kanalskim dekletom in slavnemu obcinstvu, ter a tern skazali pokojnema poslednjo cast.
V Kanaln dne 12. Aprila 1380.
KATAMNA udova GARLATTI mati.
Prccastiti dubovSeini bov§kega dekanata, katera ie je oktave po naji preljubem ranoumrlem oCetu in corpore delezlla, ter nama skazala posebno ljnbav a test, pokojnikovemn spominu, izrekava presr^no iskreno zahvalo.   Bog jej stotero poplati i
V Bovcu, 12, aprila 1880.
ALOJZIJ in KAROLINA SOR&
TrLno porodilo.
V Gorici 10 aprila
Eolonijali. Kava moka gl. 150—152, Ceylon gl. 152—162, droga gl. 122—12T; Portoriko gl. 140—144; Malabar gl. 126—130; St. Domingo gl. 118—120; Rijofingl. 112—117; srednji gl. 102—110; fladkor fin gl. 50—51; Melis gl. 47—48; tolcen gl. 45—46.
Sadje. Ro5i«gl. 12-13; mandeljigl. 126—129; grozdje suho (uva passa) gld. 38—40; sultanina gld. 44—48.
Mast, sir in olj e. Maslo gl. 80—86; ame-rikanska mast gl. 64—66; domaca slanina gl. 66—70. amerikanska gld. 62 — 64; pijaLentinski sir star 136—160; pekorin gl. 106—108; bovski letoSnji gl. 62—64; olivno najfineje olje gl. 82—84; srednje gl. 64—66; Ccrfa gl. 58-60; Ragnza gl. 47—48; istri-jansko gl. 50; Petrolej v sodcih gl. 15.25—15.50, ? zabojih gl. 18—18.50 Vse navedene cene pr. 100 kil.
2ito, mokainriZ. Pgenicahekt. (100litrov)
gl. 10.—11.—; sirkgl. 7.------7.50; re2 gl. 6.60—6.80;
jecmen eel gl. 6, pehan gl. 11.50—12.— ; oves gl. 4.25—4.50; fizolgl. 9—ll;ajda gl. 6 50. Kdor hofie preraennitna staro mero, naj raconi 31 litrov star pol. pri ovsa 5 litrov vefi, Ri2 je od 20 gl. do 26 najfineji.
Moka I gl. 23.20; II gl. 21.50: HI gl. 20.—; IV. gl. 19.—;' V gl. 16.50; VI gl. 14.20; otiobi dcbeli gl. 6.10; drobni gl. 5.30, pr. 100 kil.
Spirit in vino. DomaCi zgaojeHek. gl.60—63; Spirit rafiniran gl. 42—43; vino fin lansko crno gl. 2'J—31; belo gl. 25—27; uvalena razna viua fca-hm !• "*»»isko (dolenjsko), siajersko, ogersko, iasko in c«Io tirolsko po razlicuib ceuah in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od I gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir letoSnji po gl. 5.— do 6.—, pr. 100 kil.
Dunajska borza.
Enotnt dr2. dolg v baiikovcih Knoini drt. ilolg v srebra   .
Zlatit renta......
1800 drf. posojib . . . • Aokije n»r«U»« bauko . . Kreuitue akcije   .....
London .    .......
Srebro    ........
Napol.........
C. kr. eekini   ......
Driavne marke    .....
16 apriltt.		
IHgl	10	kr.
13 „	SO	„
80 „	m	»»
im „	25	„
8»0 M	_	w
284 „	75	„
lit,  „	10	»
» »»	48	M
5 „	62	w
58 „	60	,
Spomini na sv. obbajiio z izreki v sloven-skem jeaikti, 100 firnih podob 1 gold, barvane podt.be pa vsaka 4 novce, dalje velika zbirka svetniskih podob in moiitvenih knjizie, dobiva se vedno v bogato zalozeni knjigami
14
v Gorki.
n;
ic<2.;
IJujte, glejt® in endite ml
Od noko konkurzne mase nedixvno fulirano vcliko tovarno britanija-srebernih izdclkov, prevzeto blago, ka-tero itna tovurniSko znumenje: pravo Ik'itanija, od-daja ae po vaaki coni, alt bolje receno za§tonj. Kdor poStje ali tudi proti povzetju samih 6 gl, 10 kr., dobi sledede stvari za fietrtino prave vredneati in sicer: & posebno dobrih namiznih nozer z rocera iz
britanija-srebra in pravo-angle2ko ostrino; 6 najfinejih vilic britanija-srebro iz enega aa-
mega kosa; 6 najfinejih britanija-zlio, masimih; d        „             „      zliCik za kavo;
6       „             „      noznih podstavkoT;
1        „             „      zajemaln. za juho, masiren;
1        „             „           „      zamkko      „ 6 anglezkih Viktorija *aa; najfineje ciziliranih;
2  okusna salonaka avecnika; 1 britanija-arebern zvonfiek b6 srebro-glasom; 1        „         „ ploscek za kruh, masiven; Vaeh 42 kemadov je izdelanih iz najfinejega, prarega britanija-srebra, ki je edina kovina, koja oatane vedno bela ter ae tudi 25 let rabljena, ne razlocuje od pra-vega ere bra; zato t>e garantuje. Y dokaz, da moje o-znanilo ne aloni na
ixolbeni slepariji
zavczajem se jarao,  da  brez ngovora  nazaj  vzamem
blago, ce bi komu ne bilo po volji.   Jaz zavracam na
mnoga zahvalna piama, ki so mi dosla in koja bom za-
poredoma objavil. Kdor hode tedaj dobiti dobro in
zanesljivo blago za svoj denar in ne kako slepar-
sfco saro, naj se obrne santo do.
A. FRAISS,
Rotheatburmstrasae 9 naaproti knezoikofijske palace
na Dunaji.
JAKO VAZNO
vsaktereruu za oLi.
Prava dr. White-jeva voda zao6i od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thuringen) slovi uie od leta 1822 po celem svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni nCarIo ZanettiK Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zaneiti-jevi lekarni na Travuiku.
Odlomki izpisemr Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Mojo mater so bolele o5i 14 let in vse zdrav-ni§ko prizadevaoje ni uiC pomagalo; od kar je pa jela rabiti Vaso pravo dr White-jevo O-desno vodo, pocuti se ptav dobro. (Sledi na-rocba) Narzheim 11/3 78 Mihael OefEcr.
V erarskem magaciiiu drvi v Go rid se bodo od 26. t. in., naprej dobivaia drva za kurjavo po sledocih ccnah na prodaj:
Prost:rni meter Wim polea dobre s»le pa gl 3;00 „     »,      „    grciatih dr?i      „   „ 2:S0 j „     y,   jelovih poles                         „   „ 2>50;
Kdor bi hotel vzeti 1000   ali  ve6 j mctrov drvi  prvoimenovanc sorte,   temu je pripravljeno c. k. vodstvo kaj na do-loceni ceni odbiti.
Ponudbe za naknp drvi po olajSani ceni iiaj se podajojo podpisnnomu vod-stvn, prodajo na drobuo pa oskrbuje tu-kajSnja c. k. gozdnarska denarnica.
C. K. GOZDNO IN DOMENSKO VODSTVO
v Gorici 25, marcija 1880.
v Gorici.
MANUFJIKTUll ZA MO^KR  IN  2KN8KE  S kuojaCnioo ZA MO^KE.
MIZARSKA IN TAPECIUSKA DELAVNICA
se  zalogo
mobilij, srcal, podob, okvirjev in pozlaecnili li«t,
ur z majalccm,  postelj na zmeteh,   volncnih in
2imiiatih Stramacev, stolov raziio sorte.
SlVALNI STROJI RAZNE BA2E.
Vse zgorej navedene stvari se prodajejo po ceni,
da se koj denar postejc   ali pa v meseinih  ali
tedenskih odpla6ilih.
OHO*040<
5
Podpisani pofiastuje so naznaniti si. obcinstvu, da je svojo lekarhico v Gorici
k I zamorcema
Q v Bafitela na voglu nunske ulice, katero -*- je imel do zd.tj  gosp. lfkarnicar Anton A Franzoni v zakupu,   dne  1.  aprila t. 1. i ^ zopet v svoje gospodarstvo vzel   ter jej Q postavil za provizorja gospoda pharmacije i -<r- magistra Ivana Fermeglia. Q          Ob enem seprav nljudno priporoca i
-X p.  n.  gospodom   obiskovalcem   zagotov-
Ijaje, da hoce vedno skrbeti za tocno in
vestno postrezbo.
Ivan Krst Pontoni J
lekaruicar.               V
Temu oznanilu   oprostuje  se vdano  Q
podpisani dostaviti. da si bo skrbno pri-  ¦
zadeval, zadostiti v vsakem oziru zahte-  Q
.. vam slav. obcinstva glede vestnega pre-  j^
{} skrbovanja dobrih zdravil in vseh v to  Q
~Jt stroko spadajoCih stvari.                            Jh
5V                  Ivan Fermeglia V
lckarnicni provizor.         ^T
U^avatejj in odgorarni urednik: J02EF ZE1. — Tiska: .Uilanjanska tiskarna' v Gorici.