Leto XVII. V Celju, da« 4. marca 1U07. Štev. 27. DOMOVINA J, na Behlllertevl ceJaiff^Kjlee blagovoUle (ran-slratt rokopisi ae a, vrel^i ■skala trikrat na teden, vsak aislll|A Htfcji* časa m Itti.HI za držartil zUft U l il strani fc jlrivtilkij volitev pBHt*. ni drcirf šttifci i« i- vlili« iMHtt) To je AMifilcI. ttt« »tanje M tik.. ua-sprMhjfe da ae 1» more dolg« trzdrž««. In n* je M ki»e6ni HtHMt ta. Ai se JM drUvneik »bor* Sfflrilegij vit- inoHl MstHttllti in inisMIh I Sineš Vam te samo splošno enako vo-volilno pravico. Kavno ista n*.-:protatva se kažejo danes tadi v našem deželnem volilnem reda i* ae istotako ne bodo mogla dolgo driati. Neonakost vred-noati državljanov, ki je iaražena v aašem volilnem reda. je prevelika ia preočita! Govornik zahtev« nadalje, da morajo biti volilni okraji narodno — enotni Spremeniti se mora tadi de želni red. Slovenci birzpogojno zahtevano. da se nam postavno za jamči pHmerno zastopstvo v deielnem odbora V lormftlhem ozira predlaga, da •e izroči njegov volilni predlog političnemu od neko IS Članov Še »prejme Posl Rokitansk) ntelbeljnje svoj predlig ia volilno obveznost. Izvrševanje volilne privice ni osebno (indi-v-i.laelnol pravo, temveč socijalna dolž-noat. Volitve naj M ne prepuščajo slučajnim večinam temveč z določitvijo Molilne obveznosti iaj se doaete. da ae bo spoznilo mnenje vsega prebivalstva Ugovori proti obveznosti so nlčevi. Če imamo Dolsko. vojiiki itd. obveznost zakaj bi ne Imeli tadi volilne ob-veznosti ČreAlog se izroči političnemu odseka. Poslane« Resel ntemeljnje svoj pri««* k» tpfr.MAItev detriaega Volilnega reda v tem smisla, da se od-pravi.jo glisoVi vinlišMv in zastopstvo Veleposestnikov n mandati naj ae rizdele na oMale. oOObito na Betrto akapino. Privilegij veleposestnikov je popolnoma krivite*. Veleposestniki niso alti poklicni zastopati agrarne koristi. ker so v tej točki naaprotatvi med velikimi m malimi poseatvi prevelika. Govornik je tidl proti privi-Isgom tkolov ia vseačilitčnega rektorja ter pravi, da naj le bodo tadi učenjaki člani zakoaodajaih zastopstev, a tn aem *aj pridejo le na podlagi pravične volilne pravice. Govornik ie prav krepim označi omahljivo« političnega utiranja pri veleposestnikih in prosi, Aa se njegov predlog istotako izroči političnemu odaeku Se ripreme. Vrte ae dopolnilae volitve v odsek za obAtrske zadeve. Izmed 9lovencev je voljen poslanec Koš kar Posl lartela nasvetnje, da bi ae seje pfenuma vrtite vedno popoldne da morejo predpoldne zborovati odaekl M. glavar naznani na to. da bo ta-slttal mnenje zbornice. Poslanec Braadl i* tovariši in-tetpelirajo namestnika radi tolstih počitnic. Poljedelci, sploh kmetje so za jesenske počitnice. Posl. Kočevar interpelira deželni zbor radi premestitve vinorejskega ačitelja g. Ašiča it Ormoia vSmarje. Predlog poslancev Sr. Jaakotlča In tevatttev v zadevi astanarljaaja gospodarskih tadrng. Dr. Jankovič ih tovariši ao vlOtili dne 87. svečana 1.1. v deielnem zbora itajerskta sledeči predlog: Ratvoj modernega kmetijstva zahteva vedno oiločneje, da se tajamči kmetijskima prebivalstva postavno interesno zastopstvo celega atann. Driavni zbor je ugodil tej zahtev: te v toliko, ds je sklenil postavo, katera zadeva ustanovitev strokovnih kmetijskih zadrt* PWt|W> i* l"l 1» i*Min d|» 17 tMi M. Ti Ar žn t »i zakon tVbH le nekiko spldigtt jiOdlafb, ds s.' aaiiči kdkttbr jo ittM»l kiMljski oA»k diHHISt« zbor* 0 vlad Al predal« zaASvifcifi ustalitvi jnnje »HfckoHlih kmtsHjrtlh zadri*, .deželniftl zMIrMI priliki. Aa moi^jb k ozirom H* tMlii*ne ršrii.rr in |t»tteke possmHAIlk fežil prlSMl vplivih na uredilfl iMrokovnih ttfai-nisAB)". Naloga Mfikftih zborov je torej. Aa ha dani $8ttagi nadaljujejo in izpopolnijo kmetijsko strokovno organizacijo. 7. ozirom na to predlagajo podpisani: Delelni zbor skleni: kr. v{ada se pozove, da čimpreje preMd^t drtefhefeu iMHl ditrl pbMJtV^, zadevajoče astanovljanje kmetijskih strokovnih zadrug — s pravičaitn npo-števanjem narodnih razmer v vojvodini Štajerski" (Slede podpisi > Svetevllo-|>oUtitoi pregled. Dasssate Mala. Slovenska ljudska stranka je izdala Aolg oklic .volivcem". Najprej povdarja svoje zasluge za splošno in enako volilno pravico, potem zatrja. da ae bode borita za katoliiiko cerkev in vero. za zakrament zakona in versko vzgojo mladine, katerih svetinj ne bode dala narodu nikdar ugrabiti. Oplsnje nadalje boj med ceritveno in državno oblastjo na Francoskem tako, kakor bi rte to tndi v Avstriji moralo ie v najkrajši dobi priti na dnevni red. Dk ae nam pa tah bojev, ki danea vznemirjajo Fraidjo ni te tako s lepa tati, priči iiam sUVek: .Slov Ij. Str. ne idil vere v politične borbe, ker teli min za rekno delo v dnlevni I* gospodarski prMpeh IJndMva." To pri-znanje Je dragoceno in si ga treba tipomnlti nSlov. I j. rtr. je I* ostane strog« nirodnk in deaokratjtna stranka" ter bbeU podport vsem stanovom, posebno kmetom I* obrtnikom , za vrača UsAt odločilo obrekovanja nasprotnikov, Aa Je aoVrataica nieiAtnttva .Poaebio skrb i* pozor*ost ta obrnila d. ij. stiha bilkansko ia Jidraasko vprašanje. Prihodnost jatnih Slovanov je aa Ji-Aranikei* modi in na Bklkabn, pod tezlom in zalčito hibsbnrSke dinastiji'. V tesni zvezi t briitaiom irvilkim *a-W«t6m braniti morimo Slovenci ž vsemi tlUmi slovanski značaj Jadranskega morja, delovati a pov&igo slovanskega mornsratva in pribotiU potrebni npllv brvalko-slivenskega narodi ni poUtlčni rkzVoj balkanskega polnotoka." V tej titki bi bil mijbefe niprt-dek, ako bi iiii klerikalci ne delovali slolno s brvatskiAii klerikalci, kateri nečejo nič vedeti o spravi iaed Srbi in Hrvati ni Rrkatakem, kateri snujejo v Dalmaciji gospodarsko organizacijo na konfesjonaMi podlagi, iz katere so temeljem pravil pravoslavni izključeni, kateri tirajo v Bosni in Hercegovini !6vinistično politiko i* onemogočnjejo vsako sporitnmljanje s pravoslavnimi Srbi in Kobamedanci. Ta pot ne vodi do ohranitve slovanskega zničaja Balkana in priborim Adrije. v tem bo treba temeljit« korekture programa. V bodočem drtavnem zbora bode stopila M. Ij. str. .v najtesnejšo svežo s pokrajinskimi slovanskimi poslanci in pa > zastopniki bratskega hrvaškega naroda, iskali Ia naili bodo nje poslanci znova prijateljskih zaveznikov pri dragih slovanskih poslancih, pa tndi pri drugih krtčanakih in ljudskih strankah." Z dragimi besedami, slovenski I klerikalci se hpdn zvezali a drugimi ' slovenskimi in neslovenskimi klerikalci — posebni i kHGInskimi SbUJIIH. s fetAilti po liMi*)iSrKovi vAtii M ielji in t tinmtiUt všrtemškiM l|{*rci. Koliki koritih ta IAM slOvVttMti Imet in ^bKki ba»A AA tegi zi^ezHištva, O tett w boA», tiki vsi} Hali«, vsi u<.4n*il prfkUšI si. i}, str i*av kmald lahko |Mpričiil. V goriškem .leMhMn zbdHi ji puiMk) deiiAkl glavah Ai je Vlada prijiHl« deHelMšISu odklif*. .Ia |»|iroti volihll praHH -za A^teloe zbori*, ker imajo ti tuAi administrativne posle v svojem področju, dočim je splošna volilna pravica za driavni zbor. ki je aaaM zakonodajna korporacija. na mestu. Ta argnmtnt je pač smešen i.aiki poslanec Bombig je predlagal naj se delelni volilni red »nMI V tem MisA: A* « livi-Ae k te obstoječim kanjam še četrta a splošno volilno pravico. Ta predlog je zagovarjal tndi dr. Gregortlč, ker bi t« bilo vaij nekaj, z obzirom na t«, da vlada ne dOvoljavi odprave kurij in nveAbe splošne in enike volilne prnviee. V češkem deielnem zbora je stavil posl. Knitorhvil predlog' «aj ae pri Vaeh detelnih stavbah odMjajo obrtniška deli samo domačim avtorizova-nim obrtnikom ia ne več podjetnikom. I*ielnemn odboru ae naloii naj se pri oddaji detelnih del d rti trga načela ter naj pozove trse okrajne in krajne zastope. da se v bodoče po tem ravnijo. Pozove se tadi vlado, da v bodoče v trm smislu oddija svoja dela. Pogajaaja z Ogrsko se vrte in listi poročajo o teh sejih strokovnih referentov ia ministrov, kakor hi podajali poročila n smrtno bolnem človek«. Da bi pa vso to vedlo do zadovoljivega napeha — ni mnogo upanja „Pe*ter Mojd" pite. .da podajanja niso docela brez vsake nade in da se je polotaj neznatno zboljšal." Skromnejši človek tndi v politiki nn more biti. Ker čista stranka prava ni dosegla do sedaj prav nikakega napeha se je vrgla aa dennncijacije. Nedavno je dr. Frank skočil na posl. Snpila r. besedami: .Vi govorite proti kralja"! Loricovič mn je na to odgovoril, da je denindjant. Na to je navstal velik ropot ia nemir, ti pa je jedro in svrha frankovake politike. Dasaji Man. — Rusija. Sedaj se vrte volitve poslancev na Ruskem. Petrograd je itvolH 6 kadetov in enega zastopnika delavcev. Politični umori so dogajajo po vsem carstva. vojna sodišča, katera ao tekom enega ne celega leta obsodila na stotine Ijadi na amrt, so za to anarkističao stanje v prvi vrati odgovorna. — Srbija. Skupščina je sprejela v dragem čitanju trgovinsko pogodbo a Francijo ter v prvem čitanjn pogodbo z Anglijo. —- Francija. Francozka vlada je izdala vse spise bivše papeike nnncija-ture v Parizu avatrijakemn poslanika kateri je itroči delegata rimske kurijo. S tem bode to vpraianje deflnitivno rešeno. Slovenske novice. štajersko. — Predavanje .Akademije" zadnjo soboto v veliki dvorani celjskega .Narodnega doma" je bilo po-voljno obiskano. Poleg zanimivih izvajanj predavatelja, urednika g. Pnato-slemška iz Ljubljane, o Milanu, Alek- sandru in oni »aameiki noči. O. ja-nija I»o:i 0 Beigrada, Srbih in Bal-garih so nas zanimale lepe skioptičn* slttS, kUbre so pojasajevM K »M-DttVale MMV predavanji. — liMiaoTnl sMM zbor iHMtva »Hokolskl trik" si Vik v petSk; ine S. marca H (iblniiklk prostorih ,S»r Anina- v Mji K* iS od polrtrijlUga KMa tega Ukkovttfci občneg* tkbrs nSvisno, M ta li tUVH nam Mt)*im »ovencem fcffitotrikti .Bokolskl Aob' V UoglednMk času aH *e. se tiftA ta-Mamo. Ai Se udeleil t#* zbAH tlak žSMMaS tSijski Slovet*, ki »H le koiiŠklj ceniti vainost našega naj-odličnejšega narodnoobrambnega društva v Celju .Celjskega Sokola". Na zdar! Odbor .Celjskega Sokola' — „Hai*stetTetehlseke8tlmmen še enkrat pozivamo: na dan a imeni in (akti, naj se nikar ue zvijajo, naj povedo jasno in glasno kar vedo. sicer oataae vse pri tem. kar smo zadnjič rekli — .Sokol" V /atea ritViJe dne rotnika t. I. slovesno svoj prapor. Na to prireditev, ki bo spojena z veliko ljudsko veselico, te danes slavna društva opozarja in jih proai. naj se na to redko slavnost blagohotno osirajo. — Slovenskim društvom In kar porarljiia. Dasiravno se je deielno-zborako aasedsnje te začelo, se pogreša vendar m«d prošajami še marsikatero slovensko društvo ali korporaci a. Želeti bi bilo. da bi vsako drnttvo ali korporacija. ki se misli na deielni zbor obrniti, storilo to o pravem času ter prošnjo takoj poslalo svojemu poslanca. Ako se taka prošnja prvokrat vloži, naj ae seveda utemeljuje potreba, naj se pove. koliko ndov da šteje društvo, kako svrho da ima i. t d. V slučajih pa. kadar se prošnja ponovi ia je deželni zbor že v prejšnjih letih podpore odkaaal. oziroma ako to redno stori, kakor n. pr. glede nekaterih dijaških društev v Gradcu, naj se, ako se teli večja podpora, to tudi dobro utemelji, naj se natančno pove, kolika podpor se je v preteklem leta delilo, koliko je bilo prejemkov, koliko izdatkov itd. Dobro je v doka/, priložiti zadaje luno poročilo. Tako amo slišali, da a. pr. bolniška blagajna aloveaskik viaokošolcev v Gradcu že skoraj veš izhajati a« more, ker ima toliko stroškov. Kak« potrebno bi bilo, da bi prosila za večjo podporo ter svojo protnjo dobro ate-meljila. Segajte vendar tndi po deželnem denarju in prosite zanj. !z gornje in srednje Štajerske prihaja proisaj na kupe, iz spodnjega Štajerja so pa bele vrano! — .Uasetaaatal aage^jček" .Dražbe av. Cirila Ia letoda". Vodstva .Dratbe sv. Cirila ia Metoda" je ie od več strani ališalo nekaj prav resnih radi svojega .umetnostnega angeljčka"-nemčurčka. Ia kako .domorodao* ae sedaj gospodje aagovarjajo! Le dajmo: .Tega .angeljčka' ni dala delati irniba, to bi bil ta družbo prevelik tzoiek. Dražba niti ne ve tvrdkinega I meta! Narodni Ijubljanaki trgovec je bil poverjen s tem poslom in mi smo trgovca odšteli plačilo — v Ljubljani, s tvrdko nismo občevali niti t eno besedico; le samo itbrali smo si .angeljčka' kot v resnici umetnostno delo." — Primaruha, to so nam jo zaaolili! Mi obtoiajeoo vodstvo pred javnoatjo, ker kupuje nemškega .umetnostnega angeljčka*. ia sedaj nam dado goapodje s ponosom v varatvn nekrivde se nahajajočega kar črno aa belem, da ao oedolini, češ, aaj niti vedeli niso, da itda-laje .umetnostnega angeljčka" nemiki podjetnik! O ti bo«ja omejenost! Zakaj pa niste vedeli? JH iM bih fiiM M vila Mtao* M poizveate, kaklli hlrodnosti je izieiovaietj .ametaostnega ditMdrdki'!" - Pdjtfc to! Mi: diiitid o«r»a»«Wl 4«ltvi,-ki Biti i« it. «t kittiei tvdje pstrebičlao pri ovojem «»-sprotnik a. proti katetrsi ki* buče brsaiti. je res nekaj posebnega! 9M J.MJftr ,(K4e- . i Šo«a » političnem paloiljo. po-štankn IK usmeri .Nartlfte itfihka" — tiari J* v nMMjd v Stnveij Gradca ob i. ari zjatraj mesni tapnik t Aiton jitbec. Pdlojnlt je kil blag mot ia mod prebivalstvom vobče pri-Ijabliea Pogreb se vrši v torek dopoldne H. V. m a.! - 4Ml tltirodae ithill" v TrkavUak ta Htaataill. Včeraj je pHHm -rfkr stt" r Trbovljah pri g fortoja aa Volak ia v Hrastniku pri g. Hirtiea škoda, katera sta sijajno uspela — Ker nam manjka prostora podamo ia danes I« splošen utia obeh ikodov. V Trbovljah Je otvoril in nb jedneai predsedoval shoda trgavec g Dižšaa. Priri Je iftovoril g. dr. G « s a k is (>lja o ^Narodni stranki" in njenom staliiča aapram de-lifitfl; aivtdČi dHlvd. med IjlMi morda treljiaa soc demokratov so ga pkluo poslatali. V obče je vladala iltrsUa disciplina brez vsakih redi-MJev znamenje, da delavstvo te dtibro pozna pomeo shodov. Pr. (iosakn ao šivilh« pritrjevali, ko je kbučtl tvoja Izvajanja. Nt to Je g. dr. karto v A e k govoril o velikem pomena orgahižseije v javnem Življenju ia dokazal, da doseir celi narod I« tedaj ispebov. ako je or&anizirau sam. ako tO vdruleni njegovi poslanci v trdno celoto. katera ssstopi v imeaa calega niroda. Toda tild steitjo Hneti podhhi i zvezo z ljudstvom in zaslomko v njem. kar pa je mogoče le tedaj, ako izidejo it ljudstva pn njegovi prosti volji, tiovoril je nadalje o zahtevah kmetijstva ia o pomenu trgovstva za StbvSnce. Njegova izvajanja so vsi viharno pri* znavali Znabenit pojav je v nnšem političnem livljonju. da je g. (''obal, Soc dei.. kandidat za u okrtj. povdarjal odurno narodnostno stališče, tiovoril je popolnoma v tmislu svojik dveh predgovoruikov; samo ha konca je ndaril po klerikalcih, pri čemur mu je g kaplan t«a»Ht, M se JeadeMil -/ jedaim omizjem somišljenikov škoda, ngoVarjhL Na to je radi pomanjkanja Časa zaključil predsednik zborovanje: Ijodje so bili s shodom zadovoljni. - V Hrastniku so zopet govorili vil trije govorniki v približno istem smislu kakor v Trbovljah Udeieteacev pa je bilo v Hrastniku več: v Trbovljah se je udeležilo ak&dk okoli 150 ljudi, i v Hrastnika jik Je bilo veliko čet :t00. Dasi je bila večina hrastnlSkega de-lavatvi isti popoldan le na Jednem skodn. so ljudje rataa par medklieov v začetka dr. aokkkovčgn »OVork ostali mirni ia so z taataatjom poalaiali. Škod Jo upaitil velik utii med de-latstvott. — Kandidatura karoaa ■oaeoaa v brežiškem okraja. Kakor iajemo, zatrjuje baron Moocon, da se odločno tavanje prtAi trditvi, da Koči kaa«-dirati ai Štajerci ja taki program, temveč kandidirati hoče ■ k — slovenski program! Koo se no smeje! Kako ste pa glaaovhli v sadevi celjske gimnatije in v drugih hatik narodnih vpralanjih v drttvoem tkora? Ali pa nam povejte aledeče: V državnem zboru bodete alovenski poslanec, t štajerskem deželnem iborh pa aaatopnik nemškonicijonalnega asta- vovemega velepoaestva! Kako so bodo aaki to riiaalo? O jej, o jej! Stari ai* pač ie dovolj, da ki lakko vedo«, da »mm ijMji mammt s* ** trajo več za tak .kšeft". kakor ai Vi to predstavljate! Sicer so pa najza-grizeaejši Stoiki listi ih thtiii z veseljem pozdravili Vašd kandidaturo, kar je za nas enkrat dovolj! Ce ste pi res zhfret našit svoje sloi-edsko srce, pa dobili te to morebiti pOprej na drag rfačia. ifco točete. da Vas smatramo za rčneda! — Postal pot med fti. Tomalesš II ttrmožert. ttazun že obstoječe vozne pošte, ki Vozi enkrat hi dih it Ofmola k Sv Tomažti in obritno, bode hodil ddstij thdi jlflfeni pot Vtak dan razen nedelj v naslednjem reda; od Sv. Tort, 411 Odhod ob 1J'4S. od SlMifij odkod ob >'30, prihod v Ormož ob 3 45, odhod it Ormoža oh 4;30. prihod v Sar«aje dt> S'45 ia k Šv. tomaiu ob 730. — Vozna patta adUJa it (Jrmala dt> 11'30 dopoldne. — 81 e dira t ptujHa mestna šparkaaa. »tftajeft" ia dragi atlaški listi trdijb, 4k tajski Mfttti ifarkasa ne izgdki pri kaiserjevein poihkn niti vinarja. .Du to ne more biti res", piše takajšaji .N. L", .vidi se le iz tega, da ptujska hraailaica aavaja v svoje pokritji! tadi Kaiatrjtve tivaroVilhe palice aa livljeaja v taeaka 50.060 K; UtHfl UdMl * Me |M Mti Mi MkaJ iet izplačal. Premije aa te poiice ||d mora vendar sedaj hranilnica plačevMii ako hoče. da police ne propadejo. Ptfe m i je za 50.000 kron pa znašajo gotiki okoli 9000 kron na leto. na dve Mti tbrej 400*1. hi tri Ihti flotlrt trna. — Kje ao pa tk ta čas obresti s« 5O.<«0 kron V Tukaj hranilnica ne itgnbi .alti vihtrji". t>« Pt tisoJalb!1 - To JI tdU stavljeno solidno nemško gost* darstvo! — Od Hv. Benediku v Sloveaailk goiicak. V tkrek «« Mruarja je pil 6H*tll kiji« .tok- \tgrinec iz Ž* gajičalta v Zlabrovi gostilni na lliOVt. Proti polnoči se je na(iotil domOV: samo kisle vode si je še hotel zajeH V blilnji slatini. Ker pn jo stala kisik voda isti dan precej globoko, ja zgubil ravnotežje, padel v slatino ia ntoail. V arhdo zjutraj ao iti našli v stndencu mrtvega. — OsredaJI slov. volila! odkar. Včeraj V nedeljo, bi se imel sestaviti v Mariboru osrednji slovenski volilni odbor zt Sp. Stajer. Shod se je bret-uspešno razšel. .Slov. kmečka zveza-ii potdila attcaega zastopnika. — Olvilova tlakaraa v laribora lil .BMienkt gas>sitr*. Kdor ima maslo na glavi aaj ne hodi na solnco. pravi stari pregovor. .Slov. gospodar' pa je menda v svoji razburjenosti pozabil na to prislovico. da si upa tako odločno ogovarjati dejstvom, ki so v Maribora obče znana. Naravnost čuditi te tiorimo. t kakim, reicimn pogumom hoče postaviti naše poročilo o bjegovi tiskarni aa lai. Pa dobro, da imamo dokazov več ko dovolj. Povdarjamo tukaj zopet, da je gola resnica,da Se js v Cirilivi tiskar«! v Maribora prepovedalo jedneua učencu od drugih tiskarjev govoriti slovenski. 6« večja drsnost Je, da zanika .Slov. gospodar", da bi delavci noaili kedaj plavice. Gospod urednik, ali ae vam ni zoperstavljalo pero, ko ste pisali dotlihi stavek?! Bodi torej! V vaši navzočnosti, g. urednik, so imele, ko jo še bilo uredništvo skupaj s trgovino, taiste gospodične, ki so se bavile a ekspediranjem časopisov, poleti v kapicah vedno modrit. To jo bilo v tali aaVTOČnusti ia vi sta k tema molčali, daai-nvao vas je opotoril nekdo na to. Uilalbenci v tiskarni so ravno tako tmt*i t fksah nastavljene plavice na okaik. Ža vse to jo uredništvo vaielo prav dokfa. a veadar v tadajem .Ooopaiarja" to taaikaja! ta je ia ■ala odvač. — Dalje trdi .Slov. gospodar", da ai v tiskarni delavca, .ki ki sa prišteval kaki aemiko-aaeijaaaJni Ui nsmikn-tarski straaki". Mislite nekoliko M aasaj. g. aredaik. ia mogoče sa syoai nite dotičaega delavca, ki je bH člaa telovadnega draMva .Jaha" ter se izmed vseh najraje postavljal s plavn cami Pa je .Jaha' aajbalj sagriaoao nemško društvo v Maribora, čegar politiko celo tretaomiiMi Nemci ebnojajo. aam ai traka povdarjati ie pesekej. Ce pa se, g urednik, ae ki mogli spomniti tega telovadca, pa vam mi radi postrežemo t imenom, da se vam zopet olivi nekoliko Vai spomin Za vse tiditn, ki nao jih leaadajid uvedli ia ki jik aavajams daaea, imamo prič dovolj, tako da lahko pridemo vtak iaa t imeai na dat — UavaraMkl te«aj ta ieaake. Daaajaki aoeijalai demokratje so otvo-rili govorniško šala ta leatke, svoje somiiljeaice. Bi kila tadi pri aaa po-trebaa! Kdor se adeMi viam kaUaega političnega tkoda pri aaa, u ja »asove ae malokrat videl, da maajka tadi aa-iema iateligeata prav vaa itarjeaoot v govorjeajs. Tako ne prodre dostikrat najbolj isohratoa. pamoten ia dahro-misleč met a tvojimi naaori, zato ker jih ne ame ljsdem podati v govorniško lepi, poljudni obliki. Želeti je le, da bi Baše tkademičao dijaatvo apeMavalo »e t vse viiji meri govsraiHvo. oairama predtvitelj. t ve, da kode moglo kedaj dostojBo aastopiti v javaoati ia odpraviti aprav kleoasko demagsitvo, ki ae je jelo le tuintam po Sievaaakem kazati kot velesoačilas taameaje, da maBjka iateligeaci aatlopa. ljadatva pa politične zavedaoati trm^ka. ■ - Zaapal aha! Mav. Ija*ake straake. Zadaji četrtek se je vriil v veliki dvoraai hotela Union r LjaMjaai zaupai shod Slov. lj. stranke, ki je kil dobro obiskan it vaek krajev dežele. Skoda je predsedoval načelnik straake. dr. Ivan Šuiteršič. Postavili so kaa-didate v sledečih okrajih: v IjsblJsaski okolici dr. šasteršiča, v čnomeljsken okraja Šukljeta, v kamniškem dr. Kreka, v litijskem Povšeta, v vipavako-postojnskem dr. Žitnika, v radovljiškem Pogačnika, v kranjskem Demšarja, v vrhniškem tiostinčarja, v ribaisko-lulemberškem Jakliča. Za Ljakljaao in sa kriko-kosUnjevilki okraj se prepusti določitev kandidata tamoiajim zaupnikom. — Iskat poaradfivalalea slovea-skegi trgovakefpi društva .Isrkar" v IJnbljaal. V slaibo se sprejme: 9 poslovodja, 1 knjigovodja ia kore-spodent, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroko. 3 pomočniki feiaafiktttab streti 1 ft-močnik lelezniuarake stroka, 3 pouftC-aftl midke » fealsnterlfske stroke, 1 hntorttiila. » hkhgajaRatke, 5 učencev. Slnlbe iščejo: 3 knjigovodje in korespodenti, t kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov Sp cerijike stroke, i pomočniki mina-hkturne stroke, i pomočaika telet-ninarske stroke, 10 kontoristinj, 4 bla-gajničarke, 4 prodajalke. Posredovalnici posfije za delodtJtTce popoMoM brezplitaos zl delojemlloe proti mili odškodnini. — RodjllM d«kott»tje ktadi-dirijo v Ljubljani pisatelji Ktbina Kristana, v ljubljanski okolici pa strojevodjo c. kr. državnih železnic Josipa Petriča. — Halo se je opekla soproga gostilničarja in mesarja gospa Ivana Robaus v Smartnem pri Litiji, ker ji je zvečer, ko se je spravljala spat, tajal pitata svete obleko, laka da ja kila naenkrat vsa v ognja. Talko da ki reviea okrevala — Predavaje a aaitantl. V soboto, i. marca, je predaval v ftti-halat dvoraai Fraac - .lolelove gimaa-tije v Kranja g. baron Zoit, okrajni komisar t Radovljici .0 nmetaosti ia alitku umatoosti " — Primemo predavanje! rti*« ailt IIMakljci si od-aeaejo t giaaazije taka me«l«ae pojme « tej najlepši cvetki stvarjajotafa človeškega daka, da se mora iloveki ki kolidkaj paaaa te reči — ia moral ki jik peaaati vtak iateKgeat — kar uitraiKi! ■ — Volkovi ao prišli čeaGerjaaee aa Kranjsko v okolico Novega mesta. Pregaali so cigiae. uboreie v koMi blizu mesta. Sedaj atraiijo oholi PeKe-aeka. - Velihe divjo mačka ja akti gotdar Iga. Velikoaja v Trnovskem goadu — trtev ptjasKMii je Jaaet Bat-maa, Kletai mlaar iz Hotairšice Dae 17. iehr. je šel sjatraj v Sorto iskat dela. Zvečer se je nalesel viaa ia vasi s seboj ie liter žganja Dasi ao Bavte le dve ari oddaljeae od Hotadrtke, ja revež veadar doma grede smrzail. Domači so mialili, da je iehil delo ia ga amo iakali. Se le i&. eo ga našli tmn-njenega. Med potjo je namreč najbri popil svoje igaa«e. omagal ia v saega ta zmiraj zaapal Zapušča vdavo ia majhao dece. — Satahe nti. G. Joief Jaki je postal ieiuitivea šolski vodja aa šoli v Opačah. — Prideljea je šoli v Hodiiak g. Ferdiaaad Koreajak. — Dopust do koaca maja 1907 je dokila gdč. Teratija Kabelha. aiileljiea v Št Jakoba v Boka. — Itiaškl kaadldat v slav. vo-Utaea okr^a g Saiiria je J ako prak-tičea gospod. iS let tupaai v Žitrajski ohčiai. Okčiaaki lav ki m bil lahke oddal aa dralbi. Občina bi bila pridobila a tem najmaaj 400 K. A 8ai-Iriaa to ai bilo po volji, ko ja oa imel lov sa majkao ceno v najem. Za majkao ceno ima goaliatko jezero od beae-diktiacev v St Paala v najem. Na jezeru raste maogo irstja To rabijo kmetje za stelj«. Seifrit daja kmetom trstje — a le takim, ki pri volitvak taaj glasujejo. Praktičai so pa na Miklavčev gospod Fric Seifrit! — Med paratalkl v Celovca je aamo edea zavedni Slovenec ia kvečjemu dva ali trije razumejo slovensko. Lepe jastičae razmere! — Podarae hrambe o slovenskim peveljalm jealkom obstojajo, kolikor je aam znano, na Koroškem r St. Jakoba v Rola. v Glinjah pri Borovljah ia v Stebau y Podjuaski dolini — Pri akčšaaklk volitvah v Vavrah pri Velikavta so to pot zmagali Sloveaei. Preje je kilo lest alo-ventko - narodnih ia šest nasprotnik odbornikov, sedaj pa je sedem slovenjih in pet natprotaih. Gospodarstvo. Stlrtdneven potihni « kmeUjHlvu priredi c kr. kmetijska drulba od 4. do 7. marca t L v Gorjah na Gorenjskem. Danea, v ponedeljek, to ni dnevnem redu predavanja g. Pirea, ravnatelja kmet družbe kranjske: Kaj je kmetijstvo? Vednostna podlaga kmetijstvo. Redilne snovi v semlji in V knui. Gnoj in gnojenje. Jutri predava g. Legvart, del mlekarski nadzornik, o živinoreji in temeljnih pogojih njertega uspavanja, plemenjenju, oskrbovanja in krmljenja govedi, o vzgoji ih porabi govedi ter o hlevih. V sredo pire- dava g fiombač o ud je rej i in g. I j«g vari nadaljnje o molži. prnftičjereji in perutninaratm itd. V četrtek predava g. Stegu, c. kr. okr. živinozdravnik. o zdravstva živine, prvi ponoči pri živ. bolesnih in pomoči pri porodih. Po vseh predavanjih ae vrAe prosti razgovori Svetovne vesti. — O telorad.lb drattvlk. Poglejmo Bi pregled o raznih telovadnih društvih in zvezah. Nemška telovadna zveza (Deutsche Turnerschaftl bila je oatanovljena leta 1868 v Weiroarju in ima 18 okrožij s 7510 drnštvi in 767.868 (lani. — I-eta ISO« jc iz te zvese izstopilo takratno XV. otroije Nemška Avstrija in ae poatavilo na laatae noge. To drnštvo ima sedaj 589 dnštev in «1.889 članov — Na Dnnnjn ima sedet tndi strogo nacijo-nalni .Deatscber Turnerbnnd" Ima 164 drnitev in 13.970 tlanov. — -Arbeiter Tnrnerbnnd" stoji na mednarodnem, socijalnodemohratiškem stališču. Ustanovila se je U zveza leta 1891 v Berolinn in imn 17 okrotij z 949 drattvi in 80.147 tlanov. — Švicarsko telovadno drattvo šteje 689 drnitev in 57.766 tlanov. — Severnoameriška telovadna zveza šteje 837 društev a 37.996 tlanov. Aktivnih telovadcev je med temi samo 5793. Vendar pn vadrtnje zveza mnogo telovaditi in telovadnih šol. Te obiskuje 16.969 detkov in 10.966 deklic. - Belgijska telovadna zveza ima 16.955 tlanov. — Ceika Sokolska drnttva imajo 56.000 tlanov. — Poljaka Sokolska drnttva imnjo 17.793 tlnnov. — Sokolska drnttva v Nemčiji imajo 5488 tlanov. — Hrvatski Sokol ima 51 drnitev. — Bolgarski Sokol .Junak" ima 45 dratter. — Dansko telovadno drattvo imn 3000 Banov — Znan trancoakih tel. drattov iaa 950.000 tkaov. — Laika telovadna zveza imn 90.175 tlnnov. — Lnksemhnrgijska zveza tel. drattov ima 1376 tlanov. — Ogrska tel. zveznima 10.000 tlnnov. — Nizoaemaka telovadna avoaa ima 14.671 tlanov. — Norveška ma ima 8500 tlanov. — telovadna zvena ima 9900 tlanov. — O slovenskem aokoMva mi nnjaaaji podatki niso znani. — Najhujša ilan u celem sveta je bila letos pat v mestu Daw-uon Citjr v Alaaki (Severna Amerika). Tam ti vi sredi nepreglednih sneženih poljaa okoli 90.000 delavcev, kateri kopljejo zlato. Imeli ao «0 stopinj Celzija pod nitlo! V našem amoraem!pod-nohju ai niti ae moremo predstavljati, knko kudn je taka zima Ia voeh bitnih dimnikov ie vijejo v mrzel trak neprestano beli oblaki pare kakor ia kakega parnega kotla. Ako gre človek aa proato a nezavarovanimi ušeai, nooom aH lokami, mu takoj popolnoma zmrznejo. Ako te nn prontem izlije vrela voda, ae uliti cvileč in pisknjoč glas kakor pri kaki lokomotivi, kadar ia-putča paro. Ako kdo posknia nn odprtem ognjišču kuhati grak ali bob, vre aamo v spodnjem delu lonca, gornji dol pa jo zmrznjen. Železne posode to krkajo ia lomijo kakor steklo. Našli po ao letos prebivalci imenovanega mesta, da zmrznjene roke ali noge zopet otivijo ako se jih drii dalje časa T petroleju. — gestatoletnlea vlile. Letos je rano teatito let, kar ao ae prvič rabile vilice pri koai.u. Babil jih je prvikrat L 1307 nek bretanjaki vojvoda, ko jo jedel sadje. Meto pa to jedli na dvorih in v priprnatih kmetskih hišah ie tristo let daljo brez vilic. — Kolibo ae porabi tiran k na avetn. Na Angleškem se izdeluje nn dan tO milijonov tivank, 70 tovarn na Nemškem jih izdela na teden po 900 milijonov, v Zedinjenih driavah na tedec vsaka po 150 milijonov. Kačanijo pa. da se porabi povprečno na dan do 100 milijonov šivank po celem svetu — Osebna dohodnina. Finančno ministrstvo je objavilo zanimive podatke o osebni dohodnini v letu 1905. Po teh je imela driava iz osebne dohodnine 59 milijonov dohodkov. Obda-čencev je bilo 8.905.381. torej nad 10'/. vsega prebivalstva, davku podvrženih dohodkov pa so našteli 3564 milijonov kron. Od te vsote pride na slnibene prijemke .19%. iz samostojnih podjetij 88%. iz kapitalov 14%, iz poslopij 10% in iz posestev 7%. — Uloeae Cardurel, največji novejši italijanski pesnik in morda največji lirik zadnjih desetletij na celem sveto, je umrl 16. t m. oh polu dveh ponoči v Boloniji. Pokojnik je rojen v Toskani kot sin zdravnika na de-ieli; gimnazijske štndijc je dovršil v Florenci in se je bavil tekom svojih vtenčiliikih let veliko z latinščino in staro - rimskim leposlovjem. Odtod izvira oni nrhnjistični, starolatinski ton v njegovih pesmih, posebno v zbirki .Odi barbare". Najbolj glasovi to njegovo delo je ..Tnno a Satana". V tej pesmi slavi zmago človeške pameti proti veri. On alavi vsak napredek in iznajdbo, bodisi ie reformacija ali parni stroj kot delo negacije, zanikanja, kot Satanovo delo Že pred te glasovi U) bisao je nnpitnl pesniške zbirke .Rime". .Giambi e epodi", . Liria flravia", .Decennnlin". Se večjo slavo pa li je stekel z izdajo italijanskih klasikov, katerih delom je napisal dostojne predgovore in jih vedel izvrttno nalagati. V tem okvira ae jo gibalo tadi ajegovo delovanje kot profeeor na vaentiliiču v Bolonji. Cardacci jo bil načelni nasprotnik duhovtčiue; v tem ozira je napiaal manikako bridko. Tadi je a tvojimi peamimi nekekrati odločujoče pooegel med politične dogodke, tnko 1. 1866. in 1870. Vendar pa ai maral ae Vikt Emanaela II. ne Rnmhevta; bil je strasten republikanec in te le kraljica Margherita jo dosegla. da te je izpremenil in zagovarjal monarhijo ia kralja. To je n. pr. atoril L 1896., ko te je tenil V. Ema-nael III. t črnogorsko prineozinjo .Te-leno. Cardaocl jo tukrat slavil princa, da je dal tvojemu srca prosto voljo — slavil pa jo tadi junaško črnogorsko ljadstvo. Vendnr pa ao mu godi kakor Goetheja in te marsikomu dragemu: njegova poezija stoji tako visoko, da jo bodo cenili in tndi v resnici niivnli le otki inteligentni krogi. Prav Ijud-tkih potmi je ramn .Alla croce di Savoja" — na savojtki krit (v grbu) — napiaal telo malo. Kakor tnnno, je dobil pokojni potnik lansko leto tndi Nobelovo darilo. Učenca v trgovino z mešanim blagom, s primemo šolsko izobrazbo, sprejmeta NORBERT ZANIER & SIN 103 Sv. Peter v Sav. dol. a-« topi pripravni za vsako u 3-9 obrt, 5 minut od Celja se prodajo po ugodni ceni. Kje, pove upravništvo .Domovine". Loterijake Mevtlke. Tral. dne 2. «.»'. ItOT Lise..... Id. te. 7. as. 3«. 33 9. S S «3. tO Izjava. Podpisani Jožef ZeaUlč, posestnik v Bnnčanlh. obžalujem, da sem gospoda Vinka Tanda, nadačltelja v Veržejl, z nepremišljenim in neosno-vanim govoričenjem razžalil. ga prosim javno odpu&tanja in sem mn hvaležen, da mi je sodnijsko kazen odpustil. Jožef Zemljič Za večjo trgovino a mešanim blagom tW aprejmem ^pg trgovskega ponofaifa ki je vojatčlae prost, spreten prodajalec, pod ugodnimi pogoji, toi a- 3 £** M, Trfli. (Gmtj*). H>nt km js m mm I Mil lds« je nnhj '/« are od Olj« ob Cfttl akupio c drva« vrtom«, ajlvo. »finjikia hlevoai ia lip (nta aa arvo nniit). — NmIov » icvr ari naravalfttva .DOMOVINE* 106 1 1 Učenec zdrav deček iz dobre rodbine u> s primemo šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim Uagcim A. POGAČNIK v; Cerknici. ■■M te;] a t žepu svetilki valt. «taae J .Vi K. s rei«k» torjeat 3IM. K Potilja proti povirtju t«0 immm Uradništvo okrajne hranilnice v Slovenjgradcu naznanja pretužno vest da je dolgoletni in velezasiužni ravnatelj in pisarniški predstojnik, prečastiti gospod Anton Jazbec ka. tt. Hvetovaler In mefttnl župnik v Hlove^Jmde« danes ob 5. uri zjutraj nenadoma preminul. V SLOVFNJGRADCU, dne 3. sušca 1907. Lovro Vaupot Albin Kosem Josip Žnidar „„ , Odbor in ravnateljstvo okrajne hranilnice v Slovenjgradcu naznanja s tem žalostno vest, da je dolgoletni velezasiužni član, ravnatelj in pisarniški predstojnik, prež. gospod Anton Jazbec kn. šk. svetovalec in mestni iupnik v SI. 6radcH v starosti 70 let dne 3. t. m. ob petih zjutraj nenadoma preminul. Pogreb rajnkega se bo vršil v torek, dne 5. t. m. dopoldne v Slovenjgradcu. Bodi mu blag spomin! V Slovenjgradcu, dne 3. sušca 1907. aailalalh I. .Misat.lt aha ad^a Mtlllla pi IIINM ur. nun i ravnateljstva Ijaatnik: Konzorcij lista ,Domovina" Tisk družtva ..Zvezna tiskarna" v Celju Odgovorni urednik in izdajatelj Ljndevit Fnrlani.