ftt. 55- V Gorici, v soboto dne 11. julija 1903. Tečaj XXXIIL Uhaja trikrat na teden t iesttk Isdaajlh, in sicer: rak torek, četrtek in sobeto, gjatraaje ls-danje opoldne, resorna Iidanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob nove* letu nad po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt tata ........ 8 , 43 . , , t*70 Posamične Številke stanejo. 10 vin. Od 33. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah m sobotah' ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulic štv. 11 T Gorici v »Goriški Tiskarni. A. Gabrioek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 18. ure. Na naročila brea deposlaae nnraeMla« k« ¦« oziramo. Oglasi In naalanlaa so racunijo po petfe-vrrteh- • • čo tiskano t-krat 8 kr., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -- Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. .V.. „ ™,n.o, .vobodo 1» „.pred.kl. B,. K. Lm*. ^SOi^iS^TSMSSS^Z Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. U. Naročnino In »glase je plačati loeo Gertea. »opisi n.J se pošiljajo le ureduifitvu. Naročnina, reklamacije m druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStvn. _____ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aU gjd.J-60.___________ «8oča» Si «Primoreo» se prodajata v Goriol v to-bakarni Sohvrarz v Šolski ulioi «n Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami LavrenČič na Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. TiBkarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Plačuj in molči! Dasi je pri nas, kakor na Hrvatskem, vse mogoče, vendar nas je zadaja zaplemba za prvi hip kolikor toliko presenetila. Toda čez malo časa smo bili na čistem, da kakor o drugih perečih rečeh, tako tudi o nemškem gimnazija v Gorici, kjer se godi z našo mladino seveda vse prav I, ne smemo več pisati. O vsem tem, kar nas boli, kar se zajeda v nas ter nas ovira ? napredku, o vsem tem naj bi lepo molčali, tako želijo gospodje na visokih mestih. Lani smo Se smeli potožiti, kako deluje sistem na tem nemškem zavodu v Gorici in z njim uitranemški profesorji, ki simpatizu-jejo z Lah1, nasproti Slovencem pa le pre-radi v podobi dvojk in trojk, kažejo svojo pedagogiško naklonjenost, povedati smo smeli, da učna uprava se postavlja vedno očitneje in odločneje na to stališče, da treba Lahom olajševati pouk, Slovencem pa ga zamenjevati, smeli smo povedati, da učni vspehi na naSem gimnaziju kažejo, da Lahi ne trpijo škode, da jo trpimo te mi, da nemški gimnazij je zapustil nasproti Slovencem vsako pedagogiško stališče, vse to smo pisali brez zaplembe in brez zaplembe smo smeli povzdigniti glas po slovenskem gimnaziju ter poklicati poslance na delo, letos pa, ko smo sedanjim vspehom primerno povedali, v svesti si, da pišemo čisto resnico, kaj nas tezi, pa so nam na državnem pravdnistvu zamašili usta, zaplenili so cel članek od prve Črke do zadnje. Nič se ne sme pisati o gimnaziju, molčati moramo in lepo mirno potrpeti! I Vlada se je postavila na to stališče, da bo delala še dalje neizprosno po sistemu z našo gimnazijsko mladino, v katero svrho licče porabiti vsa sredstva, med njimi tudi to, da se ne sme kolikor toliko podrobneje in točneje razpravljati o tem tujem gimnaziju, kakor smo hoteli mi, ter kazati, kakšen ne sme biti srednješolski zavod v naši deželi. Vlada je zaukazala vse take reči kratko-malo zapleniti, in v sredo smo doživeli tako veliko zaplemb--. Treba vedeti, da državno pravdništvo ni neodvisno, marveč je vladni organ, ki mora vladne ukaze izpolnjevati, pa če je morda tudi desetkrat prepričano, da ti ukazi niso v zakonu utemeljeni. Vlada gre v tem pogledu do skrajnosti in ker hoče, da dobimo akademiske mladine vsako leto le toliko, kolikor je že ni mogoče odvrnili, uporablja v to svrho vsa sredstva, seveda tudi to, da mali usta javnosti potom državnega pravdniltva. Niti razpravljati ne smemo več javno o krivicah, ki se nam godijo, molčali naj bi I "Plačevati smemo davke, vojake smemo dajati vladi in bojna polja škropiti z našo krvjo, drugače pa molči! Pag a šklafetal! Ali nas nikakor ni volja molčati. Ako tudi nam plenijo liste tačas, ko pišemo najčistejšo resnico, ako tudi porabijo vsa sredstva, da bi onemogočili razpravljanje o nemškem gimnaziju v javnosti, vendar se bo o tem le govorilo, V deželnem in državnem zbora mora biti govora o ne« čuvenostih, ki se godijo na goriškem gimnaziju, in potom državnega zbora pride tudi sedaj zap -njeni članek v javnost. Ne bomo molčali, marveč zgodi se prav nasprotno, da pride čas ter se vprizori velika akcija proti sedanjemu nemškemu gimnaziju in za slovenski višji gimnazij. Naj se le ukazuje nam, da naj molčimo, ne bomo molčali, marveč še jasneje bomo kazali ljudstvu krivice, ki se nam godijo na celi črti, zlasti krivice, ki se nam godijo celo na učnem polju. Abc se še smemo naučiti, malo računati tudi, višje šole, to pa ni za Slovence, to je za Lahe in Nemce. Slovenec, delaj, molči in plačuj! Ako ne smemo v listih razpravljati o tem, se donijo pa Se druga pota, kjer se bo jasno in glasno govorilo o krivici, ki se godi Slovencem z nemškim gimnazijem v Gorici. In kolikor več bo tlačevanja, toliko večji bo odpor. Goriški Slovenci, smatrajmo te korake vlade, s katerimi nam maši usta v listu, za v s p o d b u j o, da se zavzamemo za to, da se ne bo zabranjeval našim dijakom vstop v življenje, v katerem se dokopljejo med in- teligentnim svetom lahko do veljave in vpliva ter ^sežejo višja uradniška mesta. lstotako kakor Lahi in Nemci, iniamo tudi mi pravico, pošiljati naše otroke na srednje šole, in dolžnost je vlade, do pospešuje pouk in izobrazbo za vse jednako. Ne-čuven škandal za Avstrijo in za XX. stoletje pa je ta, da se protežira celo na učnem polju v splošni izobrazbi Laha in Nemca na škodo Slovencu, katerega se ovira in odvrača od študij I In na vse to naj bi molčali ! I Ne in ne, marveč vedno svetejša nam je dolžnost, pozvati vse poklicane može na energično nastopanje proti krivicam, ki se nam gode. Goriški Slovenci, na dan. Vlada nas duši in mori, kličoč nam: Plačuj in molči! mi pa se ne dajmo dušiti in moriti, marveč pokažimo, da hočemo — živeti in govoriti! DOPISI. Iz Rodlka, — V 44. štev. dične .Gorice* čilam v lažnjivih potezah skrpucan dopis, ki je zlobno naperjen proti trem osebam, Kdo bi bil dopisnik istega, to vedo bogovi, kat. urednik in črne suknje. Pustim to, in pojasniti hočem oni dopis v svrho, da bodes čitatelj sodil prebrisano glavo, obrito brado, če zasluži »žajfe* ali ne, in dostavim, da onih v »Soči* tiskanih fakt vendar nič ne pobija, ker je zgodba resnična. Prav dobro mi je znano stališče in prememba naših domačih razmer že več let sem. Prav zato povem, da je vsebina onega dopisa prazna, kakor so sploh dopisi v »dični* Gorici. — Kaj ni to babarija, ko pravi dopisec, da so bili dopisi v »Soči* in »Gorici* skovani v eni in isti kovacnici, vendar slednjič ugiba in ne ve nič pozitivnega. Takemu pravijo tepec, — bodi rajše prej trdno prepričan in potem lajaj! Dalje trdi, da je nekomu silno ležeče na tem, da vlada med županom in župnikom nesporazumljeuje. Da istinito pravega sporazumljenja med župnikom in katerimkoli občanov, ne samo županom, ni bilo in ni, to znajo že vrabci na strehi. Tudi skromnega mnenja ni, da bi morda kdo palil ogenj sovraštva med župnikom in županom. Naš g. župan je zaveden mož. Čtoveka uči lastna skušnja največ. — Besede p*r-da je že določen prihodnji župan, kakor je bilo tiskano v .Gorici', je izustil C. g. župnik sam pri neki priliki napram našemu g. županu, češ, dajmo ga priliznjeno privesti v Črni tabor, kar pa se mv ni posrečilo. — Dopisnik tudi trdi, da so bile tri osebe pri dopisih v .Soci* in .Gorici'. Vedi, človek, da se ni ta mož gledal takrat v počeno zrcalo, ker res sanja. — Smešno je, ko pravi dopisnik, da ni bilo nič povoda k nesporazuljenju med županom in župnikom, ter da je javno dokazano, da je nasprotstvo vsejala .klela roka*. CogavaP Strankarstvo je nastopilo za časa sedanjega župnika v Rodiku. Ali se ta nič več ne spominja, kako je ob volitvah obletaval kmete, agitiral za pogubno, protinarodno stranko. On se je vtihotapil na njivo, ter zasejal po noči Ijulike med pšenico, in to je pravi izvor prepirov v naši vasi, .Klela roka* — da, in jezik sta zanesla jezo, sovraštvo in strankarstvo med naše bogoljubno ljudstvo, — Bije se hud boj med naprednjaki in nazud-njufcS. Grešno bi bilo, dasi smo mali narod, odrekati temu boju veliko važnost. Drzne se dopisnik reči, da ni ta trditev prava? Vaš narod je le trebuh in nič drugega. Ravno vi, t. g. župnik, ste se izrazili, da ste in bo-dete protiboritelj našega mladega bralnega in pevskega društva in to celo v cerkvi javno. Na kateri podlagi hočete mari dvigniti kre-vajoči narod? Vaša mčela, dragi, pomilujem, ker nimajo za bodočnost nikake premembe. Potemtakem prikrivaš, dopisnik, greh, ko govoriš, da ni bilo povoda k nesporazumljenju med župnikom in županom, katerih drugi je obenem predsednik bralnega in pevskega društva. V »Gorici* čitam, da sta g. župan in g. župnik v sporazumljenju, jaz pa rečem, da ne. Čitaj zadnji dopis iz Rodika v »Soči* in uverjen bodeš. Besede v »Gorici •, da ni bilo tukaj nad 50 let miru, so živa slika naših resnih dokazov. Pred 50 ieti je živel v naši vasi duhoven, ki je imel kuharico, katero so rodiške žene vsled strupenega jezika dobro okloftale in jej porezale lase. Brez povoda gotovo ne. Med to kuharico in sedanjo je v značaju skromen razloček. Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Slenkleirlci — Po si. Poaravakf. (Dalje.) In odpeljala &a je na stran, kakor ga je poprej odpeljal gospod iz Tačeva. Oni gostje, ki niso poznali | Zbiška, so jeli povpraševati po njegovih dogodkih, in tako so dlje časa govorili vsi samo o njem in o Da-*uiški ter o Jurandu. Poizvedovali so to tudi poslanci križarskega reda, Friderik von Venden, tonmski kom-toir, poslan kralju naproti, in Jan von Schonfeld, komtur iz Osterode. Ta poslednji je bil sicer po rodu Nemec, toda doma iz Šlezije, radi česar je znal dobro poljski. Torej je izvedel kaj lahko, za kaj gre, m ko je vse slišal od Jaška iz Zabera, dvomika kneza JanuŠa, je dejal: »Danvelda in de Love je imel veliki mojster sam na sumu, da se vkvarjata s črno magijo, t Na to je spoznal takoj, da bi to pripovedovanje utegnilo vreči na ves red tako senco, kskoršna je pokrila ob svojem času templarje, zato je dodal hitro: »Tako so vsaj nekateri govorili, ker to ni bilo res, kajti takšnih ni med nami.« Toda blizu stoječ gospod iz Tačeva omeni: »Kogar je mrzelo pokristjanjenje Litve, tega mora mrzeti tudi sv. križ.« »Mi nosimo križ na svojih plaščih,« odvrne ponosno Schonfeld. Povala pa reče: »Ali treba ga je nositi v srcu.« Med tem se oglasi tromba še glasneje, na kar pride sam kralj in ob enem ž njim nadškof iz Gnezdna, škof plocki, kaštelan krakovski in nekoliko drugih velikašev in dvornikov, med katerimi sta bila tudi Zindram iz Maškovic ter mladi knez Jamont, kraljev pobočnik. Kralj se ni dosti spremenil od tega Časa, kar ga je Zbišek zadnjič videl. Lice mu je bilo še sedaj takisto rdeče in lase je imel dolge ter si jih je vsaki hip uravnaval za ušesa, in imel je takisto gibčne in nemirne oči. Zbišku se je samo zdelo, da ima na sebi nekoliko več resnobe in veličanstva, tako kakor bi se že čutil trdnega na prestolu, katerega je po smrti kraljice že Intel zapustiti, ne ved6, ali se vzdrži na njem ali ne, kakor bi šele sedaj spoznal svojo neizmerno moč in veljavo. Oba mazoveška kneza sta se takoj približala kralju, svojemu gospodarju; spredaj so se mu vkla-njali nemški poslanci, naokrog pa so stali uglednejši velikaši in dvorniki. Zidovje, obkoljujoče dvorišče, se je kar treslo od neprestanih *wio-klicev, od odmevov tromb in bobnov. Ko je končno nastala tišina, je jel križarski poslanec von Venden govoriti nekaj o rečeh križarskega reda; ko pa je spoznal kralj po nekoliko besedah, kam meri s svojim govorom, je mahnil nestrpljivo z roko ter spregovoril z gromovitim, zvonečim glasom: »Molčite rajši! Prišli smo semkaj na zabavo, zato hočemo pogledati jedi in pijače, ne pa vaše per-gamente!« Pri tem pa se je nasmejal, ker ni hotel, da bi si bil Križar mislil, da mu je resno odgovoril, in dodal: »O opravkih hočeva govoriti z velikim mojstrom v Raciažu.« Obrnivši se h knezu Ziemovitu, j?> dejal: »Jutri odrinemo v hosto m lov, J j ne?« To vprašanje je bilo ob enem tu .i naznanilo, da se ta večer noče razgovarjati o ničemur drugim nego o lovu, kateremu je bil privržen z dušo in telesom in radi katerega je rad zahajal v Mazovijo, kajti v Mali Poljski in Veliki Poljski je bilo mnogo manj gozdov, in nekatere krajine so bile že tako obljudene, da jih tam sploh ni bilo. Lica navzočih so se vsa razveselila, kajti bilo je znano, da je kralj pri razgovoru o lovu bil vedno jako vesel in ljubezniv. Knez Ziemovit je začel takoj pripovedovati, kam da odrinejo in kakšne zveri bodo lovili; knez Januš je poslal jednega od svojih dvornikov, da mu pripelje dva »Čuvaja«, ki sta znala pograbiti divje bivole za roge ter zlomiti kosti medvedom, katera je hotel pokazati kralju. Zbišek bi se bil jako rad poklonil kralju, toda ni mogel priti blizu. Samo od daleč mu je knez Jamont, ki je bil očividno že pozabil na strog odgovor, ki ga mu je dal vitez nekoč v Krakovu, prijazno po-kimal, ter mu dal znamenje z očmi, naj se mu ob prvi priložnosti približa. Toda v tem hipu se neka Od tedaj naprej je povsem laž, da ni bilo 50 let zaželjenega mira pri nas, kajti lahko naštejem lepo vrsto duhovščine, ki je vživala tukaj le spoštovanje, ugled in mir. Pa tudi občinarjem so ti izkazovali vsaj .formalno* barvo spoštovanja, in oni niso do-načih družinskih očetov s ,ti" nazivali, kakor sedanji naS g. župnik. Olika, kje si? Za »amen* povem Se to, da želimo tudi mi miru, da bi si naš kmet ohranil posestvo, da bi se trpin očistil najprej cerkvenih dolgov, katerih vajeti so v »svetih* župni-kovih rekah, in da bi ljudstvo ne hojevalo po sadnijah (po vzorcu župnikovem) v teh pičlih letinah. Dopisnik pa naj se potrka na p/ai m reče: »Mea culpa, mea maxima culpa* 1 Is kojščanske žnpanlje, 7. julija 1903. —(Nekaj odgovora dop. iz Kozane v JPrim. Listu* z dne 25. m. m. in v »Gorici" z dne 4. t. m). — NaS namen je bil umakniti pero z bujnega polja glede proslulih občinskih volitev v Kozani, toda vrhovni, hinavski nas klerikalni načelnik se ne more vzdržati polemike ne doma, ne v javnosti; zato si je najel dopisnika s figovega drevesa ter mu nafarbal oči z ogljem pozgane slame, da Ije v en dan z rujavim mečem udriha po vetru. Ta »TuninS* po svojem figovem dopisniku sramotno udriha po naši stranki, kateri nas »Tuninč* ni vreden niti jermenov od Čevljev odvezati, z raznimi lažmi in spodtikanji, s pomočjo katerih spodtikanj pa je slučajno zlezel v veliko kvar občini tje, kjer zdaj visi nalik kapljici na veji. Mi smo sicer zadovoljni z .GoriCino* letvijo, katere zrno je popolnoma gnjilo, in njeni Citatelji, ki soglašajo z nami, dobro poznajoč okoliščine naših zelenih obč. razmer, katerih Sel je naS »Tunine", znajo prav ceniti logiko kozanskega dopisnika, katera nfC ne hasni »Gorilnemu* ugledu. Iz naSih src ne tli nevošcljivost in slaboželjnost, da bi po gnjili hrani tudi želodci gnjili — torej le dober tek l Mi kot kmetje vemo, da nismo imenitni v laži-logiki, kakor je naš »Tunine*, ker naše dopise pile mila in razsodno-stvama domaČa beseda, a katero nima najmanjše zveze no-bedno .brezdomo vinsko" pero razven kmet-skega. Čemu neki kavsate po dopisnikih nalik psu po muhah. Mi iz srca privoščimo par kronic zasluženih na dopisih Vašemu pen-zijonirju s figovega drevesa. Ako Vas naši dopisi kaj pikajo, ne klavsajte čez meje dostojnosti, marveč svoje krokodilne zobe obrnite le na nas, katerih smo že privajeni l Vrnimo se k predmetu. Kozanski najemnik dopisa v »Prim. Listu* se je lotil v prvi vrsti rekurentov, češ, da ti v svojem prizivu očitajo županu celo spremembo imenikov, ter kiaverno dostavlja: »župan viso-kodušno ponuja, naj uveljavijo svoje trditve pred kazenskim sodnikom," (Čudno, da ta \ župan ni bil tako blagodušen napram vo-lilcem, ki so mu slično očitali na obraz pri volitvi). I Pritožniki ono blagoduSno ponudbo odklanjajo ter pripuSCajo županu povoljno, da jim da priliko, kjer mu povedo, kako se imeniki v nepostavni dobi spreminjajo, in tudi nekaj drugega za nameček, kjer ti si štejejo pod Čast, da bi vlačili župana pred sodnike. Bombastična ost v tozadevnih dopisih ;e obrnjena tudi na neke može, katere dopisnik imenuje »potomce". Prepričani smo, da nekdo bi najraje, da bi se ti potomci Cim preje tim bolje kar na gromadi zažgali, potem bi naš »Tonca* svojega vranea kar brez vajeti vodil po naši občinski upravi, pod katerega vranea Sepasta kopita bi slastno spravil tiste presnete gorjane, kateri mu prikrižavajo sedaj nadebudne račune. Dragi moji, Vaša ladja, pobarvana z modrim in »vzornim" gospodarstvom, je prepolna samolastnib, nepo-stavnih Činov, zato Vas grize črv vesti, ko vidite, kako se ladija potaplja med valovi morja; zavoljo tega hočete potapljajoCo Indijo dvigniti z neožlindrano vrvjo potomcev. Ta vrv je Vašo ladjo skoz desetletja vzdrževala na površju; pri vsaki volitvi ste s po-mo;•'•* te vrvi pridno veshriM po lovskem morju ter ribarili v motni *;«•= na škodo občini, a zdaj pa Vam vrv vzamemo, in Vi, da ne morete veslariti dalje, pojdete pa v zasluženi pokoj 2 Ne potomci, ne vskoki, kakor jim Vi očitate, ne spodrivajo župana, niti njegove strar.he, ker ti nimajo znane tpidemične bolezni, kakor slišimo, da se nahaja pri Vas pod različnimi imeni, kakor n. pr. častihlep-nost, sebičnost in maščevalna nadvlada. Za zdravilo takih boieznij poslužiti se bo treba Vam ljudske volje, ki bo vplivala na ozdravljenje ; pred to uplivno silo ne zginevajo le omenjene bolezni, ampak tudi pijavke. In ra-Cuniti Vf m je že naprej, da ta volja ljudstva ne dopusti, da županova drevesa zrastejo v nebesa. V dopisu javkate tudi, da v našem županstvu je naloga županova težavnejša nego kjer vladajo normalne razmere. No, saj se nam reva smili, zato pa mu privoščimo počitka ! Pa on v svojej probujeni vesti in rah-lodušnosti hoče še dalje pod utrinkom naših nenormalnih razmer delati pokoro, katere nenormalne razmere so vzrastle na njegovi njivi. Torej Vaša njiva, Vaša setev, Vaša žetev, in naj bo tudi Vaš vžitek. Opažamo v vašem dopisu tudi med drugim, da Vaši računi so čisti, in skoz vsa leta višjemu oblastvu ni trebalo posegati vmes. I Glede računov, o katerih vemo, da so mastni. Vam nikdo ničesa očital ni, da bi bili isti na sleparski podlagi sestavljeni; zato se nam Vaša opazka zdi brezpotrebna v tem oziru. Da so računi g. blag. J. V. z malimi formalnimi pogreški v redu, to smo slišali. S tem pa nam n* še nikakor jaračeno, da bi bilo sploh stanje obe. premoženja in inventarja v popolnem redu, kajti ne inventarja ne blagajne nikdo ne pregleduje; in naši sumnji je značilen izraz g. blag. na obraz županu: »faz ne vem, kaj primate Vi, ampak le vem, kaj primem jaz, in to, kar primera, tudi zapišem". Tolažimo pa se, da koliko je v tem pogledu hvala dopisnikova vredna, pokaže naj lepša prihodnjosL (Pride še). S Srpenlee. — Dne 6. t. m. je naznanila veČina, t. j. 7 izmed 12 odbornikov, županstvu in glavarstvu svoj odstop. OdloČili so se k temu koraku pred vsem radi tega, ker se je božji volek g. kurata, gosp. župan, vedno upiral izvršitvi njihovih sklepov. Upamo, da vzame glavarstvo ta odstop na znanje in odredi cim prej novo volitev, koja naj bi prinesla sedanjemu županu, ki je deloval tekom svojega županovanja po noCi tudi kot občinski policaj, zasluženi pokoj, nam pa bolj zdravega predstojnika, kakor je bil sedanji, ki rti znal ob sprejemu premil. knezonadškofa drugega pojavkati, kakor da je bolan. Bolj zdravo pa kaže biti naše prostovoljno gasilno društvo, prvo in edino v gorenji Soški dolini, ki se je tudi vdeležilo Škofovega vsprejema ter stopilo s tem prvikrat v javnost. Dne 19 t. m, pa priredi društvo prvi svoj ples s sreCkanjem. Nadejati se je velike udeležbe od strani naših sosedov, katerim bo Cim bolj napredujoče društvo v slučaju nesreče gotovo v pomoč. Dmiiii h ram MVfce. Pevskem« In glasbenemu društva v Gorici je daroval neimenovan 3 krone o priliki narodnega slavlja v Ajdovščini. Odbor roškega krožka uijudno vabi vse svoje Člane in prijatelje ruščine na prijateljski sestanek o priliki odhoda g. La-benskega iz Gorice. Sestanek bode drevi ob 9. uri v stranski sobi gostilne pri .Jelenu". Gg. pevci dobrodošli t »Slovensko bralno In podporno društvo" v Gorici ima jutri svoj letni občni zbur ob 2. uri popoludne, kakor je že bilo svoj čas objavljeno. Boj za slovensko Šolo v Gorici. — Našim čitateljem je še v spominu, da je bila prevzeta eksekucijskim potom privatna šola »Sol. doma* na račun goriške občine, tačas, ko se kar ni moglo priti do tega, da bi se določilo za slovensko šolo kako primerno poslopje v mestu. Glede na določbo pit. šol. sveta jo zahtevalo namestništvo od finančnega ravnateljstva v svrho, da se zagotovi »Šol. domu" plačilo za to šolo, rubež 2080 K davka pri glavni davkariji v Gorici na račun občine. Finančno ravnateljstvo je to izvršilo, še pred no je bila rešena nova vloga goriške občine na upravno sodnijo. Tej vlogi se je pozneje ugodilo in dvignila se je določba dež. šol. sveta. Na to je vložila goriška občina pri državni sodniji tožbo za povrnitev zarubljene svote 2080 K s 5% obresti. Obravnava o tej stvari se je vršila dne 8. t. m. pod predsedstvom dvornega svet. nika dr. vit. pl. Randa. Zastopnik tožbe, dr. Schwarz, je omenjal, da se je unela radi slovenske šole v Gorici ne le boj, marveč prava vojna, veliko je izzvanih odlokov, sedemkrat se je pozivalo upravno sodnijo, in vedno so se dvigale določbe Šolskih oblastij kot nezakonite, izvzemši ukrep, da je mesto Gorica dolžno vzdržavati slovensko šolo. Zastopnik vlade svetnik baron Schonberger je izjavil, da vlada nima plačati goriški občini nikake odškodnine, ker so se zneski porabili v določeni namen še pred odlokom upravne sodnije, kar je odgovarjalo zakonu, ker vloga pritožbe v tem slučaju ni imela odnosilnega učinka---------------.....—,------------------------ Določeno je, da naznani državna sod-nija svoj sklep 10. t. m., to je včeraj do-poludne. Državna sodnija je odbita tožbo mestne občine, utemeljevaje razsodbo s tem, da se državni zaklad ni okoristil, da so bili za Časa razprave upravne sodnije zneski že oddat« svojemu namenu, na dragi strani p* m obstoji nikako pravno določilo te vrste, ki Li nalagalo dolžnosti za kako drugo odškodnino. Sklep Šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgor; pri Gorici konča šolsko leto 1902.-1903. dne 15. julija t. I. Prihodnje Šolsko leto prične dne 16. septembra. V ta zavod se prejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih Sol ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede1 vpisovanja v ta zavod se pravočasno objavijo, Vsprejeroni Izpiti na državnem glm-nazlju v Pazlnu se bodo vršili dne 16. julija in zače'kom šolskega leta dne 17. septembra. Pogoji na Vid ni. Volitve v prldobnlnske koniMJe. — V smislu §§ 10, 18 in nast. postave od 25. oktobra 1896. 1. drž. z štev. 220 in dotič-nega volitvenega predpisa (priloga D) so razpišejo volitve v pridobninske komisije namesto po § 22. omenjene postave izstopivših udov in namestnikov, kakor sledi: A) N e-posredne volitve. 1). ObdaCeni II. razreda v priredbenem okraju in okraju kup-čijske zbornice Gorica-Gradiška bodo volili dne 5. avgusta !903 od 10—12. ure pred. v poslopju kupCijske zbornice v Gorici (Passaggio Ediing štev. 7) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. 2.) Obdačenci III. razreda v priredbenem okraju Golica mesto dne 6. avgusta 1903 od 9—12. ure predp. v občinskej sednici v Gorici (Corso Giuseppe Verdi) jednega uda in jednega namestnika. 3. Obdačenci IV. razreda v priredbenem okraju Gorica mesto dne 7. avgusta 1903 od 9—12. ure predp. v občinskej sednici v Gorici (Corso Giuseppe Verdi) jednega uda in jednega namestnika. (Dalje v prilogi.) roka dotakne njegove rame, in on začuje tesno za seboj sladek ter ob enem otožen glas: »ZbiBek !« Mladenič se obrne ter zagleda pred seboj Jagjenko. Zadržan poprej po pozdravu kneginje Ziemovitove, pozneje po razgovora kneginje Januševe, se doslej ni mogel približati deklici, zato je ona sama uporabila ugodno priliko ob času kraljevega prihoda ter prišla k njemu. »Zbišek!« ponovi ona, »naj te potolaži Bog in . Najsvetejša Devica I« »Bog vam povrni!« jej odvrne vitez. In pogledal jej je hvaležno v njene plave oči, v katerih se je pojavila za trenutek neka rosa. Na to sta stala molče drug drugemu nasproti, kajti dasi je prišla ona k njemu kakor dobra in otožna sestra, se mn je zdela v svoji kraljevi lepoti in sijajni dvorski opravi povsem druga nego je bila ona nekdanja Jag-jenka, tako, da si v prvem hipu ni predrznil tikati jo, kakor nekoč v Zgorelicah in Bogdancu. Ona pa si je mislila, da mu po teh besedah, ki jih je izrekla, nima več kaj reči. Oba sta se čutila v zadregi, ki se jima je zrcalila na ličili. Toda v tem hipu je nastal na dvorišču šum, kajti kralj je sedel k večerji. K Zbišku pristopi znovič kneginja Ana ter mu reče: »Žalostna bo ta gostija za naju oba, toda strezi mi, kakor si mi nekdaj stregel.« Mladi vitez je moral oditi od Jagjenke, in ko so gostje sedli k mizi, se je vstopil za kneginjinem hrbtom, da jej je menjaval sklede in jej nalival vodo. Opravljajo ta posel, je ogledoval nehote" Jagjenko, ka tera je sedela kot dvornica pri kneginji plocki, in nehote je moral občudovati njeno lepoto. Jagjenka se je v teku nekoliko let jako spremenila. Ne samo, da je zrastla in se razcvetela, marveč privadila se je tudi] resnobe in uglajenosti v obnašanju, o čemur nekdaj ni bilo videti na njej skoro sledu. Nekoč, ko je v ovojem kožuhu in s cvetjem vrazkodranih laseh drvita s konjem po hosti in livadah, jo je moral človek zares smatrati za lepo vaško deklico, sedaj pa je videl v njej na prvi pogled devo znamenitega rodu in plemenite krvi — tak dostojanstveni mir se je zrcalil na njenem licu. Zbišek je takisto zapazil, da je izginila njena nekdanja živahnost, toda temu se ni čudil, ker je vedel za Zihovo smrt. Bolj se je čudil njenemu dostojanstvu. Iz početka se mu je zdelo, da jej daje tak ugled njena sijajna oprava. In ogledoval je pozor-nejše zlato mrežico, ki je objemala njeno kakor sneg belo čelo in njene črne lase, ki so ji v dveh kitah viseli navzdol po hrbtu, po modri tesno se prilegajoči opravi, z rdečim robom, katera ni mogla zakriti krasnih oblik njenega života in aekliških njenih prs... In rekel je sam sebi: »Zares prava princezinja!« Pozneje pa je spoznal, da ni le obleka povzročila to njeno premembo, marveč, da bi on ne mogel tako drzno občevati ž njo, kakor nekdaj, ko bi tudi imela na sebi le preprost kožušček. Opazil je takisto, da jo razni mladi in celo priletni vitezi ogledujejo živo in strastno; a nekoč, ko je zamenjal izpred kneginje pladnik, pade njegov pogled na razvneto lice gospoda de Lorche, ki jo je pozorno gledal. In pri tem pogledu je začutil v svojem srcu do njega jezo. To isto je zapazila na geldrijskem vitezu tudi kneginja Ana, ki ga je spoznala in rekla: »Evo, gospod de Lorche! Gotovo se je zopet v katero zaljubil, da je tako spremenjen.« In sklonila se je nekoliko nad mizo, pogledala proti Jagjenki iii dodala: »Nikako čudo ni, da gasnejo sveče pri tej baklji.< Zbiška je jako vleklo k Jagjenki, ki ga je takist* ljubila, in jasno je Čutil, da boljše tovarišice v svoji žalosti ne more najti v nikakem drugem srcu nego v srcu Jagjenkinem, toda ta večer ni mogel spregovoriti ž njo niti besedice radi tega, ker so ves čas, dokler je trajalo gostovanje, peli pevci svoje pesmi, ali pa so trombe trobile tako glasno, da se niso mogli dobro razumeti niti oni, ki so sedeli tesno drug poleg drugega. Obe kneginji in ž njima vred tudi druge ženske so vstali poprej od mize nego kralj, kneza in vitezi, ki so bili navajeni popivati pozno v noč. Jagjenka, ki je nosila vajšnico, na kateri je sedela kneginja, ni mogla zaostati, marveč je tudi odšla, toda pri svojem odhodu se je znovič nasmejala Zbišku in mu poki-mala z glavo. Pozno, že skoro ob svitu, so Šli Zbišek, gospod de Lorche in njuna orožjenosca k počitku. Nekaj časa so korakali zatopljeni v svoje misli, ko pa že niso bili več daleč od krčme, je pričel gospod de Lorche govoriti nekaj svojemu strežaju, ki je dobro razumel poljski jezik, in ta se je takoj obrnil k Zbišku: »Moj gospod bi rad vašo milost nekaj vprašal.* »Prav,« mu odvrne Zbišek. Zamenjala sta znovič nekoliko besed, na to \tf strežaj, smehljaje se nekoliko pod brkami, zopet reče: »Moj gospodar bi vas rad vprašal, ali je ona gospodičnami se jez vašo milostjo razgovarjala, umrljivo bitje, ali kak angel, ali svetnica?« »Reci svojemu gospodu,« mu odvrne nekako ne-strpljivo Zbišek, »da me je že poprej nekaj podobnega vprašal, in da se jaz čudim temu vprašanju. ^ Spihovu mi je dejal, da pojde na dvor kneza Vitolda radi lepote litovskih žensk, pozneje je radi istega vzroka hotel iti v Plock, v Plocku je hotel dane' ¦ mioga „soee" ti. as. z m 11, julija lam. B) Posredne /o lit ve. 1.) Obdačenci III. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica dežela bodo volili kakor sledi: a) Volilci davčnega okraja Kanal bodo volili dne 27. julija 1903 od 10-12. ure predp. v obCinskej pisarnici v Kanalu jednega volilnega moža; b) volilci davčnega okraja Ajdovščina dne 29. julija 1903 od 10-12. ure predp. v obCinskej pisarnici v Ajdovščini jednega volilnega moža; c) volilci davčnega okraja Gorica okolica dne 31. jo*-lija 1903 od 9—12 ure predp. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini štev. 16) jednega moža; Tako izvoljeni volilni možje bodo volili dne 10. avgusta 1^03 od &-&.!"» predp. pri davčnem odddku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini 16) jednega uda v komisijo in jednega namestnike. 2.) Obdačenci IV. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica dežela bodo volili kakor sledi; a) Volilci davčnega okraja Kanal bodo volili dne 1. avgusta 1903 od 9—12. ure predp. v obCinskej pisarnici v Kanalu deset volilnih mož; b) vo« volilci davčnega okraja Ajdovščina dne 3. avgusta 1903 od 9—12. ure predp. v obCinskej pisarnici v Ajdovščini sedemnajst volilnih mož; 3) volilci davčnega okraja Gorica okolica dne 4. avgusta 1903 od 9—12. ure predp. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini štev. 16) šestintrideset volilnih mož. Tako izvoljeni volilni možje bodo volili dne 11. avgusta 1903 od 9—11. ure predp. pri davčnem oddelku c, kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini MJ) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. Volilni imeniki bodo izpostavljeni v pregled pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini Štev. 16, I. nadstr.) med uradnimi urami. C, kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 30. junija 1903. Henrik grof Attems, c. kr. dvorni svetovalec, 1. r. Kako postopajo s slovenskimi uradniki. — Pri finančnem ravnateljstvu v Trstu je služboval g, Štefan B a j e c kot višji računski svetnik in predstojnik finančnega računstva, ki pa je moral v pokoj, Se predno je odslužil svoja leta. In zakaj? Cujte in strmite, edino zato, ker je. na njegovo mesto aspiriral sin izvoljenega ljudstva — Nemec! In res je ta njegov naslednik. Drezal je proti g. Bajcu ta, Šikanirati ga je začel prijatelj Nemca, ravnatelj Zimmermann, sam Nemec seveda, tako da ni ostalo drugo nego iti. In Sel je. UradniStvo je bilo ogorčeno, in brez razlike narodnosti so se ganljivo poslovili od priljubljenega g. višjega svetnika, ki je bil ljubezniv predstojnik in natančen uradnik. Iti je moral le za to, da je sedel na njegovo mesto — Nemec i Delo sistema! Ustreljen * revolverjem. — V četrtek dopoludne so bili prebivalci na Cin-grafu v Gorici pokonci. Neki mizar Ivan Sosov, star 34 let, ki stanuje v Coroninijevi ulici St. 22., je bil ustreljen z revolverjem v glavo. Ustrelil ga je 39 let stari kovač Josip Primožič, ki ima svojo delavnico v ulici Mo-relli. Ta Primožič je oženjen z neko Katarino Sosov, sorodnico ustreljenega, ali je živel že nekaj časa ločen od svoje žene. Stanoval je v Kočeviji. Ali kljubu temu je prihajal večkrat k njej ter sta se pričkala. V sredo zvečer je bil pri njej ter sta se spet jiričkala in jH^ejoaJaJteko^ dajso poslali sosedje po redarja. PriSla sta" dvarpomiriiaTPrifnožiča ter ga spremila do Travnika, odkoder je Sel spat. V četrtek v jutro ob 6'/» je Sel Ivan Sosov na svoje delo. Ko je šel mimo stano-janja Katarine, svoje sorodnice, na Cingrafu, ga je ta vstavila ter ga vprašala, kaj da ima z njenim možem, ker ga ta hoče umoriti. Ali na to ni mogel Sosov niti odgovoriti, ker v tistem hipu je pridrvil zraven mož Primožič ter ustrelil Sosova z revolverjem v glavo. Potem pa je obdelal Se ženo s pestjo. Ko je to storil, jt Sel naravnost v svojo delavnico, kjer je zapovedal dečkom, da naj le pridno delajo, sam pa je Sel na redarstvo naznanit, kaj je storil. Konstatovale so se na Katarini Primo-žičevi težke poškodbe na glavi, na Sosovu pa rana na desnem sencu in na levem ušesu. Prepelji|i so ga takoj v bolnišnico, kjer so I ga natančneje preiskali. I Revolver je bil kupil Primožič pred kakimi 8 dnevi. Primožič je razburljiv človek, ki je pa tudi že veliko pretrpel. V smrtni nevarnosti je bil pri delu na šolskem poslopju v Edlingovem prehodu, ko je padel v vodnjak ter ležal potem 3 mesece v bolnišnici, leta 1901. je ponesrečil doma ter padel tako, da je moral zopet v bolnišnico, pozneje se je pri nekem stroju ranil na nogi ter so mu morali odrezati en prst. Pred kakimi 8 dnevi se je kregal s So-sovom v neki gostilni ter ga je otepel s palico. Ta Sosov je poznat kot pameten človek, kateremu se nič ne oporeka. Sodijo, da je bil Primožič ljubosumen nanj ter da g« je ljubosumnost spravila do tega koraka, da je ustrelil Sosova. Omeniti moramo še, da sta oba, Sosov in Primožič Liha. S. Se živi. Kaj se igodl e nadnormalnlm številom letošnjih voJaSklh novincev ? — Domobranski minister je odgovorit te dni na to vprašanje rekoč, da se uvrstijo vsi v stalno armado nad normalno Število potrjeni novinci v deželno brambo, iz te pa v nadomestno rezervo. Ta uvrstitev pa se bo mogla izvršiti šele koncem avgusta ali začetkom septembra. VpraSal je bil namreč brambovskega ministra v tej stvari poslanec Schalk. Odgovor se glasi doslovno: ,Po § 42. vojnega zakona se mora vsako leto z 31. avgustom obračuniti z odbranimi rekruti. V mirnem času je nad Število asenttrane premestiti iz armade v deželno brambo in iz deželne brambe v nadomestno rezervo. Vsled § 2. zak. z dne 26 febr, 190& bo- treba 7fc562*«59;Q24 mož, to je 12.538 rekrutov več kot nadstevilnih prestaviti v nadomestno rezervo. Razglas o asentiranih, ki dobe to olajšavo, se more izvršiti Šele začetkom avgusta, oziroma po kontingentnem obračunu začetkom septembra, kar se bo v vsakem slučaju po okrajnih oblastnijah takoj razglasilo v občinah". Preganjanje učiteljev za časa zadnjih volitev in ob drugih prilikah v naši deželi je bilo doslej naravnost nekaj-nečuve-r nega. Za vsako besedico, za vsak korak, ki ni baS prijal politikujočemu nuncu, so se podajale ovadbe na šolske oblasti, „disciplini-ralo* se je učitelje, da je bilo grdo, in celo odpuščali so jih iz službe. Brez usmiljenja se je postopalo ž njimi, po farovžih so se pa smejali, ako je bil kdo za pravo ničarijo in ker ni hotel kloniti tilnika pred kakim zbes-nelim derviSem, pahnen v nesrečo. N6, vlagali so se utoki proti določbam tukajšnjih Šolskih oblastij, in Sli so utoki tudi j na ministerstvo, ki je pa sodilo o stvari drugače nego ia. Je pač zijala iz vseh proti prizadetim učiteljem naperjenih določen le grda klerikalna lumparija. Omenjamo le dva slučaja: Nekega učitelja so bili odslovili, ali ministerstvo je ugodilo njegovi vlogi ter ga morajo reaktivirati, drugega so hoteli premestiti iz kraja pa tudi iz plačilne vrste v nižjo, ali ministerstvo je odločilo drugače; učitelj ostane, kjer je bil, dobi le opomin ali ukor. Tako se je vsaj deloma pokazala pravica proti klerikalnim lumparijant, katerim gredo naSe oblasti le prerade na limanice. S klerikalnimi učitelji pa je drugače. O enem so se v javnosti pripovedovale in tudi oblastim so bile sporočene take reči, da bi ga bili morali res le odsloviti. Ali kaj P Lepo premestili so ga, in sedaj se pehajo klerikalni poslanci pri namestniStvu za to, da bi ga imeli kje prav blizu Gorice 1 Dvojna mera I Pogumen mladenič. — Včeraj je Sel po ulici Parcar voz, na katerem je sedela neka kmečka žena s svojo malo hčerko. Konj se je nekaj splasil ter začel dirjati naprej. Žena je zadrževala konja, kolikor je mogla, ali ta je le dirjal naprej, in bati se je bilo kake nesreče. Tu pa je priskočil na pomoč Emil Susič iz Dolge ulice, ki je pogumno stekel proti vozu ter vstavil konja ob lastni nevarnosti za življenje. Izpred sodnljo. — 9. t. m. so sodili 36 let starega izvoSČeka G. Ušaja, da se je pregrešil nad neko deklico pod 14 leti. On je tajil, ali po izpovedi deklice so ga spoznali krivim ter mu prisodili 7 mesecev trde ječe s postom vsaki mesec. Ko je govoril brani-telj, je obtoženec jokal. Jakob Brak iz Terza, rojen I. 1879., je bil obtožen tatvine, storjene Jak. Fontana, v znesku K 58 in 20 laških cent. Obtoženec je trdil, da je imel namen povrniti iztuak-njeno svoto. Dobil je 6 tednov ječe. Romarji se nam obetajo. — Vsako leto ob tem času prihaja na Sveto goro večje Število pobožnih romarjev in * romarHJ.^Ttsl^5^** ki so prav uneti, oziroma ki imajo preveč časa na razpolago, si izberejo Se kako drugo božjo pot, tako da zapravijo v slučajih prav lepe svote, katere hi bržčas lahko doma mnogo plodonosneje porabili, nego da se potikajo po svetu. Dobiček od tega imajo le samostani ali oni, ki imajo v upravi romarske cerkve. Tam se .olajšujejo* ljudje ter obte-žujejo gg. nunci. Posebno s Kranjskega prihajajo v zadnjih časih v slučajih kar cele trume romarjev, katere komandira na božjo pot kak nune, ki gre rad na sprehod na troške drugih ali ki koprni po boljši fari ter se kaže strašno gorečega, seveda za čast božjo! »Slovenec' podžiga ljudi k romanju, in Sveto goro si je izbral posebno, odkar se je dal tam gori pokopati kardinal Missia. Tako smo citati v »Slovencu* pred kratkim, da obišče naSo deželo zopet veliko Število kranjskih romarjev, in sicer pojdejo to pot najprvo v podrti Oglej, potem pa na Sveto goro na grob kardinala, da se ogrejejo za njegove .ideale*. Ven in ven pilejo .katoliški" listi o so-cijalni bedi, o revščini, ki tare kmeta, da ne more niti davkov plačevati, o težavah, ki tiščijo posestnika, priporočajo varčevanje itd., ali na božjo pot jih pa vseeno gonijo. Za ofre, božje poti, za cerkev in nunca mora biti denar, pa če drugače je kmet tudi neslan močnik. Zato jih zopet priženejo, seveda s kronicami za mase in .dobre namene"! In našli so le novo romarsko pot' —• Oglej! Se ni dosti drugih I Oj, ko bi bili nali ljudje na to stran bolj pametni ter manj bojazljivi pri testamentih, ko se po cele stotake in tisočake takorekoč proč meče, oj potem bi bil relen lep kos bede in revščine! Obetajo se pa tudi Marijine hčere iz Trsta. V tržaškem .Svetilniku" (brez luči!) stoji, da pridejo na Sveto goro tudi tržaške Marjine hčere. Nekaj bi rekli, pa rajši molčimo. Neka .Marijina hči* naznanja v temnem .Svetilniku" prav ginljivo, kako da koprni po božji poti. Le Marija jej more pomagati ! Kdo ve, kaj tišči to tržaiko Marijino hčer!! TnkaJSnJa trgovska In obrtna abor-nica naznanja, da se otvori na Dunaju prihodnjo spomlad pod predsedstvom trgovinskega ministerstva razstava za uporabljanje špirita ter za obrti kakor izdelovanje piva, jesiha itd. Ker bo razstava očividno vel?k; važnosti . prizadete obrti, je upati, ua se udeležijo te razstave tudi obrtniki iz naših dežel. Vse podrobnejše informacije se izvedo pri trgovski in obrtni zbornici v Gorici. Slovensko trgovsko društvo Merkur t LJubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 3 pomočniki meš. stroke za deželo, 1 pomočnik izzvati viteza iz Tačeva na dvoboj radi gospodične iz Dolgega lesa, a sedaj že misli spet na drugo. Taka je njegova vitežka stanovitnost in zvestoba.« Ko je začul gospod de Lorrhe ta odgovor iz ust svojega strežaja, je globoko vzdihnil, pogledal bledo nočno nebo in odvrnil Zbišku: »Ti govoriš resnico. Jaz nimam niti stanovitnosti, niti vere, ker jaz sem grešen Človek, ki nisem vreden nositi vitežkih ostrog. Kar se tiče gospodične iz Dolgega lesa, je res, da sem se jej zaobljubil in ako Bog d!, hočem tudi vzstrajati, toda čuj, kaj ti povem, kako okrutno je postopala z menoj v Cerskem gradu.« Na to je znovič vzdihnil, pogledal na nebo, ki se je na vshodu čimdalje bolj jasnilo, in ko je počakal, da je strežaj prevel njegove besede, je nadaljeval: »Rekla mi je, da ima nekega sovražnika-darov-nika, ki prebiva sredi gozda ter vsako leto pošilja nad njo zmaja, ki prihaja vsako pomlad pod čersko obzidje ter preži, če bi je mar ne mogel ugrabiti. Ko mi je to povedala, sem naznanil takoj, da se hočem boriti s tem zmajem. Toda čuj, kaj ti Še na dalje povem ! Ko sem dospel na odločen prostor, sera zagledal grozno spako, ki me je nepremično čakala. Veselje je napolnilo moje srce, ker sem si domislil, da morda poginem, ali da rošim revno deklico one odurne spake *n si tako pridobim neumrljivo slavo. Toda ko sem pristopil bliže in nameril kopje, kaj ai misliš, da sem takrat zagledal? Evo, velik kup slame na lesenih kolih, opremljene z repom iz konjske žime. In nakopal sem si splošni smeh, ne pa neumrljivo slavo, ter sem moral pozvati na dvoboj dva mazoveška viteza, s katerim bem imel mnogo posla. Tako je ravnala z menoj ona, katero sem naravnost oboževal in katero j edino sem hotel ljubiti, c Strežaj, ki je prevajal te besede, se je tu pa tam vgriznil v jezik, da se ni spustil v glasen smeh. Zbišek bi se bil tudi gotovo nasmejal, ako bi ne bil preveč zamišljen in otožen. Zato je odgovoril resno: J »Nt,..2eti. Ti pa vedi, da se kralj potegne za tvojega strica pri razgovoru z velikim mojstrom.« Tako ga je razveselil knez Jamont, a še bolj ga je razveselila Jagjenka, katera spremljaje kneginjo Zjemovito v puščavo, se je potrudila, da se je nahajala ob času svoje vrnitve pri Zbišku. Na lovu je vladala običajno velika prostost, in nazaj domu so se lovci vračali navadno paroma. Ker pa nobenemu paru ni bilo dosti mar za to, da bi bil blizu drugega, sta se lahko svobodo razgovarjala. Jagjenka je izvedela že poprej od Ceha, da se nahaja Matija v sužnosti, zato ni zapravljala [časa. Na njeno prošnjo je napisala kne^mja pismo velikemu mojstru in razun tega je dosegla še to, da se ga spomnil komtur torunski von Venden v svojem pismu, v katerem je poročal o tem, kaj se godi v Plocku. On se je sam pohvalil kneginji, da je napisal, »da se ta stvar mora urediti, ako hočejo spraviti kralja v dobro voljo,« In velikemu mojstru je bilo v tem času mnogo mar za to, da se mogočen vladar spravi čim najpoprej v dobro voljo ter se Križarji zavarujejo od te strani, da bodo mogli udariti z vsemi močmi na Vitolda. »Tako sem storila vse, kar mi je bilo mogoče,« je dejala Jagjenka pri koncu svojega pripovedovanja, »in ker se kralj vsikdar potrudi, da vstreže svoji sestri v manjših rečeh, si bo gotovo še tem bolj prizadeval, ugoditi jej tudi v večjih, o tem sem prepričana.« »Ko bi ti ljudje ne bili tako verolomni,« odvrne Zbišek, »odnesel bi jim kar tjekaj odkupnino, in s tem tneS. stroke za Ljubljano, 2 pomočnika manuf. stroke za Ljubljano, ! pomočnik manuf. stroke za Celovec, 1 pomočnik Speč. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik želez, stroke za deželo, 1 koatoarist (stenograf) za Celje, 2 kontoarist za deželo, 2 blagajničarki za deželo, 1 prodajalka za deželo, 1 učenec za Ljubljano, 2 učenca za deželo, 1 poslovodja za raeš. trg. za deželo. Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe: 5 pomoč. špec. stroke, 5 pomoč, manuf. stroke, 3 pomoč. Speč. želez, stroke, 2 pomoč. Speč. galant. stroke, 1 pomoč, želez, manuf. stroke, 7 pomoč, mešane stroke, 7 kontoaristov, 3 blagajničarke, 1 učenec. Seanam predavanj eksportne akademije. — Seznam predavanj eksporlne akademije c. kr. avstr. trgovinskega muzeja za Šolsko leto 1903/4 je izšel ter se more dobiti pri ravnateljstvu omenjenega zavoda brezplačno. VesellČnl odsek na Ceatl priredi dne 19. 1. m. javni ples namesto nameravane veselice, katera se je odložila iz raznih vzrokov na nedoločen čas. Pri plesu, ki se bo vrSil pri g. Fr. Bratini, bode svirala goda iz Prvačine. Pevsko društvo .NabreilnV t Na-brežtnl bo imelo dne 19. julija 19(3. ob 10. uri in pol predpoludne svoj redni občni zbor, ter ulj ud no vabi vse ude k udeležitvi. Ob enem javi, da priredi dne 26. julija 1903. javno tombolo s plesom na občinskem trgu. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev prepotrebnega »otroškega" vrtca. — Vsi prijatelji slovenske mladine in naprednega zavitka so uljudno vabljeni, da se mnogobrojno udeleže tombole, ker na ta način položijo mali dar v korist mladini na oltar. Odbor pevskega društva »Nabrežina". Odprti lekarni v Gorici. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijeva in Gliubicheva. Javni ples v Prvaeini priredijo mladeniči v nedeljo dne 12. t. m., pri katerem svira vojaška godba iz Gorice. Zahvala. —Podpisani odbor .Slov. čitalnice11 v Vrtojbi dolnji izreka tem potom najiskrenejSo zahvalo pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici za sodelovanje pri veselici dne 5. julija. Istotako se zahvaljuje za blagohotno vdeležitev bral. in pevskega društva iz Št. Andreža, g. pevovodji Komelu in sploh vsemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Odbor »Čitalnice". CyL|tj|<)l V novejšem času hoče nesolidno Ofalllil. tekmovanje sloveče ime starih preskušenih rogaških mineralnih vod (last štajerske dežele) v prid njih vrelcev obrniti. Radi tega pribijemo, da sta edino »Tempel" in „Styrf a-vrelca" pristni rogaški kisii vodi. Pri nakupu je paziti na naslovni listek . (etiketo), na katerem je označeno ime dot. vode ter štajerski deželni grb (panter) v srednjem polju; na plutovem zamašku je u ž g a n o St. landsch. Rochitscher. 4 Papež bolan. Poročila od četrtka pravijo, da je papeževo stanje nespremenjeno. Zdravnika Lap-poni in Mazzoni pravita, da bo papež polagoma up;Tal. — V sredo zjutraj sta ga hotela zdravnika zopet preiskati, ali jima je rekel: Prosim vaju, pustita me v miru! Bu-ljetin pravi, da na splošno je stanje pape-Jf ro nekoliko zboljsano. Zdravnika sta rekla že začetkom bolezni, da izvršena operacija ne more prinesti ozdravljenja papežu, marveč mu more le za hip utešiti bolečine ter polajšati življenje za nekoliko časa. Včerajšnja poročila pravijo, da voda ne gre od bolnika, vsled česar se je bati komplikacij v ledvicah. Temperatura se giblje med 36-2 in 366. Papež je zapustil glasom svoje oporoke »Petrov dar«, kar ga je dobil, cerkvi, svoje zasebno premoženje, kakih 20 milijonov frankov, pa je zapustil svojim nečakom. Nemški cesar se posebno živo zanima za papeža. Pravi, da se hoče udeležiti osebno pogreba. 2e v sredo je dobilo vatikansko osobje nalog, da naj priredi 2 kapeli za slučaj smrti. V eni kapeli položijo papeža na mrtvaški oder, in sicer z nogami izven omrežja, da jih bo mogio ljudstvo poljubovati. V drugi kapeli pa ga pokopljejo začasno, dokler se ne izvedo njegove testa mentarične določbe. Rimski občinski svet je imel 7. t. m. izredno sejo, v kateri se je izrazilo soCut-stvo nad papeževo boleznijo. Kdo bo papež, se že sedaj ugiblje. Neki visoki cerkveni dostojanstvenik je baje rekel, da je prepričan, da more postati papež le tak kardinal, ki pozna socijalna vprašanja v raznih državah. Zato mislijo nekateri, da bi mogel biti tak papež edinole milanski nad-škof-kardinal Ferrari, ki se peča z raznimi vprašanji sedanjosti. Služabništvo v Vatikanu je izbegano in izmučeno. Majordomus je obolel, msgr. Vol-pinija pa je zadela kap ter je umrl. Papeževo stanje se spreminja. Sedaj je bolje, sedaj slabše. Kljubu temu je imel dolg pogovor z Rampollo, s katerim sta reševala nekatera vprašanja glede kongregacij. Okoli poludne v četrtek mu je bilo slabše, in došii zdravnik je konstatiral, da je papež jako oslabel. Pojavila se je driska, ki naznanja pri starih bolnikih nevarnost. Poklicali so še tretjega zdravnika dr. Rossonija, ki je skupno z Mazzonijem pre-iskal papeža. Rezultat je pokazal, da se pljuča zopet vnemajo in da se je začela zbirati v pljučni mreni tekočina, vsled česar je mogoče, da bo treba papeža še enkrat operirati. Konzult zdravnikov je bil dolg, izdali so buljetin, ki pravi, da je sta i je papeža smatrati težkim. Prof. Rossoni je izjavil, da so papežu ure štete. Maszoni je odločil za včeraj novo operacijo, da očisti z nova pljučno mreno. Včeraj je izjavil dr. Mazzoni, da se je stanje papeževo od zadnjega buljetina jako poslabšalo. Splošna sodba je, da papeževa smrt ni več daleč. Papež je bil drugič operiran. Operacijo je izvršil dr. Mazzoni. Izteklo je tekočine 1000 gr. Operacijo je prestal papež brez težave. Sinoči so našli papeža zopet slabejšega. Rekel je, da nima teka ter da ne čuti potrebe po jedi. Zdravniki so mu prigovarjali, da mora jesti. Po izvestju zdravnikov bo agonija papeža dolga, potem pa zaspi mirno. Sinočni zadnji buljetin kaže, da je stanje nespremenjeno. Laški kralj je odložil obiska Parizu za; jesen. O smrti msg. Volpinija ne ve papež nič. Prenesli so ga v cerkev Sv. Petra brez vsakega zvonenja. Razgled po svetu. Avstrijska kriza rešena. — ,Wiener Zeitung* od 8. t. m. je priobčila nastopno cesarjevo ročno p^mo: .Ljubi dr. p.. Koerber! Po zrelem premišljevanju in temeljitem proučenju razlogov, ki so Vam bili v povod, da ste podali svojo in skupnega ministerstva demisijo, ne morem, vzlic težavam, ki po Vašem mnenju obvladujejo položaj in ki ovirajo Vaše delovanje, ustreči Vaši prošnji za odpuščenje. V očigled velevažnim stvarem, ki bodo v najbližjem času zahtevale svojo rešitev, in ki morajo biti poverjene izkušenim močem, potrebujem tudi nadalje Vašega pre-vrednostnega službovanja. Ko se rad in s priznanjem spominjam vaših in drugih členov ministerstva mnogoterih dosedanjih zaslug, računam na Vaš že tolikokrati Izkušeni pa-trijotizem ter Vas zagotavljam svojega traj-| nega popolnega zaupanja. Dunai, 7. julija 1903. Fran Josip 1. r. Vsebino se sodi različno. Prijatelji KOr-berjevi pravijo, da pomenja velik vspeh, drugi pa govore o porazu Korberja, ki mora odstopiti na vsak način jeseni. Bas Pejacevlcs tajen svetovalec. Cesar je glasom ročnega pisma od 1. t. tu. podelil banu Pejacevicsu dostojanstvo tajnega svetovalca. Tiskovna svoboda v Srbiji. — Na željo kralja Petra I. je odpravljena popolnoma cenzura zunanjih listov. Cenzura domačih listov je bila že prej prepovedana. Volitve v srbsko skupščino so razpisane na dan 8. septembra in skupščina se skliče na dan 1. oktobra v Belgrad. Belgrad voli dva, ostala mesta pa po enega poslanca. Število poslancev v okrajih pa je odvisno od števila prebivalstva. Po 4500 davkoplačevalcev voli enega poslanca. Bodoča skupščina bo tedaj imela precej več poslancev, kakor jih je imela dosedaj. Srbija in Angleška. — Odgovor angleške vlade na notifikacijo o zasedanju prestola kralja Petra je bil hladen in rezerviran ter se ni obelodanil. Angleška vlada tudi zelo ostro obsoja kraljev umor ter zahteva, da se morajo morilci odstraniti iz armade in ministerstva, le pod temi pogoji obnovi Angleška diplomatične vezi s Srbijo. Srbski kralj med ljudstvom. — Kralj Peter rad občuje nepoznan z nižjimi sloji. Pred nekaj dnevi se je podal v civilni obleki med 6. in 7. uro zjutraj na glavni trg. in se začel pogovarjati s kmeti in prodajalci, ki so zelo tožili čez previsoke tržne pristojbine, ne da bi vedeli, da s kraljem samim govore. Spoznal je, dajsojsene živil res previ-šoke in se~CU(jjj( d&simeMo^^im&i dinar 20 para. Dotlej je kralj ostal nepoznan. Tu pride mimo neki gospod, ki ga je spoznal, in zavpije »Živio kralj P Peter je nato hitro poklical bližnjega izvoščeka in se je odpeljal v konak. — Naslednji dan se je peljal kralj civilno oblečen v garnizijsko bolnico, kjer so mu povedali, da ni nobenega zdravnika še notri. Kralj je nato sam šel od postelje do postelje, ne da bi ga kdo spoznal. Pri nekem težko bolnem vojaku je opazil, da nima Ciste posteljne oprave. Strežnik mu je dejal, da bo vojak tako kmalu umrl in da bodo potem očistili posteljo in opravo. Kralj je poslal strežnika po bolniškega zdravnika. Strežnik je prišel kmalu nazaj in povedal, da zdravnik ne more priti, ker igra v bližnji kavarni. Kralj je zahteval na to knjigo za obiskovalce, v katero je zapisal potem svoje ime. Od tukaj se je podal Peter v bližnjo ljudsko šolo. Otroci so se ravno izgrali na šolskem dvorišču, a učitelja ni bilo videti. Kralj se je napotil v bližnjo kavarno in se vrnil šele čez eno uro. Pa tudi zdaj še ni bilo nobenega učitelja v šoli. To je kralja silno razjezilo. Stopil je v razred in napisal na šolsko desko z velikimi črkami: »Tukaj je bil kralj Peteri* Hrvatska. — Urednika »Obzora- dr. Heimerlaso oprostili vsake obtožbe ter izpustili iz preiskovalnega ?"; bolečine pokažejo po velikih naporih na marSimiiju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo i?a tudi li Ibolazrl, gozdarji, vrtnar,!, telovadci in kolesarji z nnjbolj&un vipehom. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer m ne d bi, n-Si se poSDJutov direktno. Trgovci s sadjem pzor! Kmetijska podružnica v št. Vidu nad Vipavo vljudno vabi p. n. gg. trgovce s sadjem, naj pridejo nakupit njih potrebščino marelic v Št. Vid, Ložice in Podrago. Blaga jo dosti in lepega na razpolago. Na morabitna vprašanja odgovarja in daje vsakoršna pojasnila A. Žvanut, nrčelnik kmetijske podružnice. Naznanilo. Podpisana godba si vsoja naznanjati bratskim Sokolskim društvom, slavnim 'Čitalnicam, bralnim in veteranskim društvom, požarnim brambam, slovenskim mladeničem - prirediteljem javnih plesov, da preskrblja veselice in plesne zabave z različnim programom in plesnimi izbranimi komadi*!* Nag učitelj je glasbeno izšolan g. Anton Honig iz Gorice. Nahaja s? lakaj pri nas drugi oddelek godbe, o katerem kroži vest, da ima tudi učitelje, kar pa moramo tukaj javno povedati da ni res. V slučaju potrebe je godba preskrbljena tudi z plesnimi deskami po nizki ceni. Prosimo vse one, ki bi rabili o priložnosti godbo, naj se blagovolijo obrniti bodisi pismeno ali ustmeno na odbor telovadnega društva »Sokol« v PrvaČini ali do podpisanega. VPrvačini, 23. junija 11)03. »Sokolska" godba v Prva«. Ivan Oregorlč, vodja. Prodaj al niča z mešanim blagom dobro upeljana se odda ali v nakup ali v najem. VpraSa naj se pri Avg. Dolenc-u v Ajdovščini. Mala vila v kateri je sedaj gostilna in kavarna s pokritim kegljiščem pripravna za mali hotel, se proda prav po ceni. Kupci naj se ogiasč pri lastniku h. St. 147. v Ajdovščini. Št. 342. Dražbeni oklic. Podpisano županstvo odda dne 20. t, m. v obe. pisarniei zidanje nove obe., hiše (obe. dom.) r.a ponudbeni dražbi od 11.--12, ure (dopold.) Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane ponudbe opremljene z 10% varščino na tuk. županstvo. Načrti in pogoji se lahko ogledajo v tuk. pisarniei. Županstvo v Št Andrežu, 2. junija 1903. Župan: Andr. Lutman. Zahtevajte moj iluglrovanl cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, ara-brnlh in muzlkallčnih predmetov, katerega poiilja zastonj in poitnine proite Hanns Konrad, tvornica ur in ekaporlnn hiia Naal if. t48. - (Čalko). Božjast. Kdor trpi na bo^jasti, krčiti in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in iranko v Sclivrannen-ipottihe, Frank* fni t a. M. Trgovsko-obrtrja reL.5tro\/aqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obroatujo po *'/,%, večja stalne, naloženo najmanj na jedno leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižico drugih zavodov brez Izgubo obresti. Kontni davek plačuje zadruga sama. Poiajlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenakih alt mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščino tudi na 1 (Motno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključka petletja znala vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. 19011 Dalaih a) podpisani.........K 913.200-- b) vplačani.........> 305.874-50 Dana aoanjlla...........1,248.171*07 Dopolnilni zaklad......» 24*.lS9-2a Vlaaa................» 912.745*25 Sprejema zavarovanja človeškega \ življenja po najraznovrstnejsih kom- j binacijah pod tako ugodnimi pogoji, j ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j j ugodno zavarovanje na doživetje in smrt 2 zmanjšujočimi ¦ se vplačili. Vsak član ima po preteku petin let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Prag-L Rezervni fondi: 25,000.900 K. Izplačane odškodnina in kupitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaskozl slovansko-naredno uprava. Vsa pojasnila dajo: Genaraini zastop v Ljubljani, čsgar pisarne so f lastnej bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne! podpore v narodne in občnokorietne niti z vami, niti z Litvo, toda Žmudska je naša, ker nam jo je dal sam Vitold. Obljubite nam, da mu ne boste pomagali, pa se naša vojna ž njim kmalu konča, potem pa se hočemo razgovarjati o Dobrzinu in podeliti vara več pred-pravie. Toda kraljevi svetovalci, ki so imeli zdravo in bistro pamet ter so poznali križarske zvijače, se niso dali prevariti. »Kadar vam zraste moč, pa postanete še predrznejši,* so odgovorili velikemu mojstru. »Vi pravite, da vanl ni mar za Litvo, vsekako pa hočete posaditi Skirgiella na prestol v Vilni. Toda za Boga dragega! To je vendar kraljeva dedščina, kateri jedini more v Litvi postaviti za kneza, kogar hoče, in radi tega čuvajte se, da vas naš veliki kralj ne kaznuje U Veliki mojster pa jim odvrne: »Ako je kralj pravi gospodar Litve, naj zapove Vitoldu, da odstopi od vojne in vrne Križarjem Žmudsko, ker drugače so primorani udariti na Vitolda, in sicer tam, kjer ga morejo doseči in raniti. In tako so se vlekli dogovori °d jutra do večera, kakor kak nedogleden pot v labirintu. Kralj ne hote" se z ničemur zavezati, je po-sU1al čimdalje nestrpljivejši ter je dejal velikemu moJ8tru, ako bi bila Žmudska pod križarsko roko bolj R»'ečna, da bi Vitold gotovo ne bil niti prsta zganil, '-ar bi zato ne imel nobene priložnosti niti vzroka. Veliki mojster, ki je bil jako miroljuben človek in ki je bolje nego drugi bratje poznal Jagiellovo moč, ter si prizadeval spraviti kralja v dobro voljo in ne oziraje se na mrmranje nekaterih zbadljivih in ošabnih komturjev, ni gfiedn prijaznih besed ter je včasih bil celo ponižen. Ker pa je tičala v tej pokorščini časih celo grožnja, zato je ostalo vse posvetovanje brez vspeha. Pač pa so se dovršili dogovori o važnejših predmetih jako kmalu ter so se že naslednjega dne pomenkovali o manj važnih rečeh. Kralj je ostro grajal Križarje, češ, da so -jemali v varstvo razbojnike, ki so ropali na meji ter so ugrabili Jurandovo hčerko) in malega Jaška iz Kretkova, da so ubijali ribiče in j kmete. Veliki mojster se je zvijal in prisegal, da sej je godilo vse brez njegove vednosti, ob enem pa je! očital kralju, da ne le Vitold, marveč tudi poljski vitezi so pomagali paganskim Žmudcem v borbi proti Križarjem ter je navel v dokaz celo Matijca iz Bog-danca. Na srečo je kralj že vedel od Povnle, kaj so vitezi na Žmudskem iskali, ter je na njegovo pritožbo tem lože odgovoril, ker je imel Žbiška v svojem spremstvu, v spremstvu velikega mojstra pa sta bila oba brata von Baden, ki sta dospela semkaj v nadi, da se jima morda posreči, spoprijeti se s Poljaki v dvoboju. Toda do tega ni prišlo. Križarji so hoteli povabiti velikega kralja v slučaju, ako bi se bilo vse gladko j končalo, v Torun, kjer bi njemu na čast priredili sijajne gostije in bojne igre; ker pa so se dogovori končali z jezo in nezadovoljnostjo, zato nikomur niso dišale zabave. Samo časih v jutranjih urah so poljski in križarski vitezi poskušali zmeriti svojo moč in bojno gibčnost, pa tudi to ni obodrilo Križarjev, kakor je dejal veseli knez Jamont, kajti Povala iz Tačeva je pokazal, da ima močnejšo roko nego Arnold von Baden, Dobek iz Olešnice je prekosil vse v borbi s kopjem, Lis iz Targoviska pa v skakanju čez konja. Pri tej priložnosti sta se Zbišek ter Arnold von Baden dogovorila zastran odkupnine. De Lorche, ki je kot grof ter odličen gospod zrl preko ram na Ar-nolda, se je temu proti vil, rekoč, da prevzame vse to nase. Toda Zbišek si je mislil, da mu vitežka čast nalaga, poplačati ono svoto, katero se je bil zavezal plačati, in radi tega ni hotel sprejeti posredovanja gospoda de Lorche niti sprejeti popust Arnolda von Baden, ki mu je sam hotel znižati ceno. Arnold von Baden je bil kaj priprost človek, dovolj bedast in nekoliko hlepeč po denarju. Njegova največja prednost je bila močna pest. V njem ni bilo križarske zvitosti, radi tega se tudi ni skrival pred Zbiškom, zbok časa je hotel ponižati dogovorjeno ceno. »Med kraljem in velikim mojstrom,« je dejal, »ne pride do sporazumljenja, pač pa bo treba zameniti jetnike, in ti bi v tem slučaju utegnil celo zastonj dobiti strica. Ali jaz rajše vzamem nekaj nego nič, kajti moja mošnja je vedno prazna ter komaj zadostuje za tri vrčke piva vsaki dan, meni pa jih je po pet ali šest neobhodno treba 3 < Zbišek se razsrdi nanj radi teh besed ter mu reče: »Jaz plačam, ker sem dal svojo vitežko besedo, ter nočem popusta, da boste vedeli, da sva res toliko vredna.« Arnold ga na te besede objame, poljski in nemški vitezi pa ga pohvalijo, rekoč: »Prav je, da že v tako mladih letih nosi pas in ostroge, ker tako pazi na svojo čast.« Med tem se pogodita kralj in veliki mojster zares zastran zamene jetnikov, pri čemur so prišle na dan kaj čudne stvari, o katerih so pisali pozneje škofje in kraljevi velikaši raznim dvorom. Evo, v poljskih rokah je bilo sicer dovolj sužnjev, toda to so bili sami krepki in odrasli možje v najboljših letih, zajeti z orožjem v roki v obmejnih bitkah. Nasprotno pa so se nahajale v križarskih rokah večinoma ženske in otroci, ugrabljeni pri nočnih napadih samo radi odkupa. Sam papež v Rimu je obrnil na to svojo pozornost, in navzlic vsej gibčnosti Ivana von 1'elde, pokrovitelja Križarjev pri apostolski prestolnici, je izrazil glasno svojo ne-voljocLT.d križarskim redom. (Dalje pride). J. Zornik Borica, Gosposka ulica štev, 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo Za damo: Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solncnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd. Za gospodar Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd. prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. V nedeljo dne 12. t. m. otvovitev analomičncga muzeja (Vfinterjov) na prostorih gosp. Blrse (blizu Senenega trg ). Vstep je dovoljen same odraslim. Ob sredah in petkih popoldne je dovoljeno samo snskam. Odprta od 9. ure zjutraj de 9. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev. Za birnanco in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. Za slavaosti in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojiro preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. Rimske toplice v Tržiču Cona braz vsaka konkurenco. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehlndil aH prenapnlnil želod"!-, : jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pre??orka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na garačlci, ialadcaam krču, listanju ialotfca, talkam prakavljanl« | ali aaalliaa]«, hodi priporočeno dobro in izvrstno domaČe zdravilo, katero je že mnogo lel v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrieh-ovo zeliiCno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravetfh zeliSč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodeCne bolezni in pospešuje olinovjjenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavokolu, rlgaaju, daravlci (zgaga), aaaaajaaiu, kljuvaaju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tasnobo, klanje (madron), laa utripanja, hrazsaaaat, kakor tudi zaaadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici I (hemoroidi). ZeJiSčno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivnst in o.lstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, bledo*., pomanjkanje krvi in oslabelost ^^^'jSi krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebile brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomnga zopet, okrepivii životno moč. ZeliSčno vino pospešuje apelit, prebavo in redilvo, pospeSi delovanje krvi, pomiri razdražene i živce in obudi vasalja da iivljanja. Vse to dokazujejo mncje zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in 2' v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Homansu, Fiumičclu, Gradišču ob Soči, Itonkali, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji, Ajdovščini, Sežani. Vipavi, forlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekar..,ih avstro-ogerske monr, • <> in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofolctti v Gorici pošilja tri in več. steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po j vsi Avstriji. |MP> Opominja se na različne ponaredite! *^MI Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino._______ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega t špirita 100,0, glicerine 100,0, rodečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, čresnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal ,_ t (Monfalcona) II = In blatne kopelji = C3I priporočane po najboljših zdravnikih 1 proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, | ženskim boleznim itd. Itd, Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. S pl. Camti. Anton Pečenko Vrtna ui.ta 8 — GORICA priporoča Via Giardinc 8 briških, dal matlnsklh ir istarsklh vinogradov In črna vina iz vipavski h, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogenike monarhije v sodih od 5fi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Caaa anaraa. Paatraian paitaaa, Karol prasčtH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.___ Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu obeinstm za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. . ! Anton Potatzky v Corici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DPOBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliiče nlrnberikegi In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINI za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivank© za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Sevijarje, Svetinjlco. — Rožn! venci. — MaSr«s knjižice. f išna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarls, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi, i 35-8 Christofle & CM HH| c. in kr. dvomi založniki t^BT^I ¦s Znamka tovarni HetnrieMiof Dunaj I. Opern Ring 5. Težko posrebrnjeno ||jf namizno orodje In posodje vseh vrst H i (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. HF-Ilustrovan cenik na zahtevanje.-nji Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Chrlstofiec |lvan Schindler Dunaj lll.|l. poiilja že veliko lat dobro znano »troje vsake vrste za psljedelske in obrtne potrebe: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskaln:ce za seno, imMilniee, vittje, trijerje, Čistilnice za žito, iuSCilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalkc za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd. oi sedaj vsakomur po zopet zlatne znižanih cenah; ravno tako vse orinrave za kletarstvo, medene ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino. gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točen] •• piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohštvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd. Vse pti dvoletnim jamstvim po najiMNjilt plačilnih pagejid! Tudi na obroke. Ceniki z tcS kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem In agentom posebne prednosti l Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj lll.|1. Erdberg strašne 12. Schichtovo hranilno jedernato milo • # •# • • m a m m m m z varstveno znamko garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. '•-••• Pri nakupu naj se pazi na ime „Schictlt" in na gornjo varstveno znamko. # • # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.