TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Današnjo številko našega 'glasila, kot smo že napovedali, v celoti posvečamo .predlogu novega statuta združenega podjetja ISKRA Kranj, da ga bodo člani delovne skupnosti lahko podrobno proučili in v razpravah o njem dali svoje pripombe in predloge.
Članom delovne skupnosti podjetja Iskra
Upravni odbor podjetja daje članom delovne skupnosti podjetja Iskra v obravnavo predlog novega .statuta združenega podjetja Iskra Kranj, člani delovne skupnosti so že razpravljali o predlogu osnov nove organizacije podjetja. Ker so se že člani delovne skupnosti podjetja jasno odločili za obliko združenega: podjetja, se tudi v predlogu statuta' predvideva oblika — združeno podjetje.
V	tem predlogu so vsebovane pripombe posa-. meznih enot k novi organizaciji, -ki jih je sprejel upravni odbor. Pripombe, ..katerih Upravni odbor ni osvojil, bodo predložene delavskemu svetu podjetja, d-' o njih končno odloči ¡ob priložnosti, ko bo obravnaval oziroma sprejel statut.
Predvsem moramo poudariti, da predvideva predlog statuta novo obliko organizacije našega podjetja. V tej novi obliki, ki jo imenujemo združeno podjetje, so tovarne osnovne samostojne proizvodne enote, s širokim krogom samouprav-,-nih pravic, zlasti še z vso pravico razpolaganja s sredstvi, ki jih ustvarjajo. V tem je.ena izmed glavnih razlik od dosedanje organizacije; Na tovarne se v celoti prenaša vse gospodarjenje, razpolaganje s sredstvi, kakor tudi vsa odgovornost.
Največji problem v naši dosedanji ureditvi ih poslovanju je bilo pokrivanje izgub. Predlog statuta dosedanjih planiranih izgub sploh -ne pozna več. Pokrivanje izgube pade odslej prvenstveno na tovarno samo, ki je izgubo povzročila in, ki bo morala to izgubo reševati s svojimi sredstvi, vključno tudi z zmanjšanjem osebnih dohodkov in s pritegnitvijo lokalnih družbeno političnih činiteljev.
V	predlogu novega stgtuta so tudi do kraja razčiščena medsebojna ekonomska razmerja med tovarnami in organizacijami, ki opravljajo' razvojno in trgovinsko .dejavnost za tovarne (Prodajno servisna organizacija, Nabavna organizacija, Razvojna organizacij^) in skupnimi službami.
V	Ureditvi teh razmetu je uveljavljeno načelo
gospodarskega, računa. Tovarne stopajo s temi-organizacijami v medsebojne odnose na podlagi pogodb in imajo napram. njim le tiste dolžnosti in pravice, ki sl jih bodo izgovorile v pogodbi. Dosedanji pereč problem odnosa tovarn do;.teh organizacij predlog novega-statuta s tem zelo odločno rešuje. Postavlja namreč popolnoma nove oblike odnosov..	.	.	_
Tovarne Upajo nadalje tudi popolno svobodo izbire. Njim je prepuščeno ali se bodo teh orga-. nizacij poslužile ali pa bodo to dejavnost opravljale same ali pa se eventuelno' celo posluževale
organizacij izven podjetja. Za to odločitev bodo seveda merodajni ekonomski pokazatelji. V kolikor pa se bo tovarna posluževala, organizacij in skupr-ih služb, pa bodo medsebojni odnosi, kot že rečeno, urejeni s pogodbo, v katerih bodo medsebojne pravice in dolžnosti določene tako kot se bosta tovarna in organizacija, sporazumeli. Uveljavitev tega načela bo v praksi seveda zahtevala veliko ekspeditivnost in strokovnost dela organizacij ih ¡skupnih služb.' že takoj v začetku pa bodo morale ustrezno zmanjšati svoj obseg, saj jih bo k temu prisilila ekonomika lastnega poslovanja '
V zvezi's problematiko medsebojnih razmerij med tovarnami in organizacijami še pripominjamo, da predlog statuta, za razliko od prejšnjega statuta, precej podrobno določa naloge Prodajno servisne organizacije. Nabavne 'organizacije, Razvojne organizacije in skupnih služb. Vse to pa z namenom, da bodo imele tovarne stalno vpogled v njihovo de'o in s tem tudi kontrolo nad izvrševanjem njihovih nalog.
Kot pomembne novost predloga omenjamo tudi določila, ki Zavoda za avtomatizacijo ne predvideva več ket Samostojnega zavoda, . ampak vključenega kot eno izmed organizacij v okviru podjetja. Z namenom da se dejavnost razvoja čimbolj približa tovarnam in da se isto, časno tudi poceni ta dejavnost za tovarne, predvideva statut, da se del razvojne dejavnosti lahko prenese in vključi neposredno v tovarne same.
Kar zadeva samoupravljanje — temelj naše družbeno ekonomske ureditve — predvideva ^ predlog vso možno decentralizacijo, saj se skoraj vse samoupravne, pravice prenašajo na tovarne. Organi upravljanja podjetja bodo odločali le o tistih pravicah glede katerih je zaradi ciljev integracije potrebno in nujno.
Nova oblika -organizacije podjetja dopušča tudi nadaljnjo stopnjo pravne samostojnosti tovarn in organizacij. Vše tovarne in organizacije, razen skupnih služb, bodo postale samostojne pravne osebe. V takem Statusu bod lahko samostojno nastopale: navzven, to še pravi, da bodo same sklepale pogodbe, nastopale kot stranke v . sporih pred sodišči iti podobno. - Vsega tega Sedanji statut ni prevideval in tovarne navzven -.niso mogle samostojno nastopati;
Tudi na organizacijsko pravnem področju dopušča predlog vso možno decentralizacijo. Za razlike od dosedanjega: statota, ki je skoraj do podrobnosti urejeval organizacijo tovarn in organizacij ter tpdi medsebojna razmerja med člani njihovih delovnih skupnosti, vsebuje predlog le kratka določila, v katerih se-sklicuje na pred-
pise tovarn in organizacij in jih pooblašča da v celoti same določijo svojo organizacijo in si uredijo medsebojna razmerja in poslovanje. Prav v ta namen tudi, predvideva, da imajo tovarne ne samo svoje. statute, v katerih bodo določile organizacijo, ekonomiko, samoupravljanje, medsebojna razmerja in poslovanje sploh, ampak tudi druge splošne akte, pravilnike, poslovnike itd., ^'katerimi bodo v' podrobnostih uredile svoj položaj ih položaj članov svojih delovnih skupnosti. Ker se predlog statuta ne ukvarja z orga-' nizacijo in vsebino delovnih enot, bo seveda v statutih tovarn mesto, da še to vprašanje uredi v celoti.
Tudi urejevanje vseh ostalih zadev je v predlogu v skladu z novim 'temeljnim zakonom o podjetjih, prenešeno na tovarne in Organizacije. PrCdlbg statuta torej ni samo velik napredek v primerjavi z dosedanjim statutom, ampak tudi zagotovilo, da bo predvidena reorganizacija uspešno rešila medsebojne odnose in njihovo problematiko To pa je tudi eden "izmed bistvenih pogojev za uspešnejše reševanje problemov podjetja.
Upravni odbor se zaveda, da stilistično in jezikovno' povsod niso hhdahe najboljše rešitve, \ bo pa to vsekakor opravljeno v dokončni redakciji statuta;'!
Ker gre za sprejem novega temeljnega akta, naj bo obravnava Izvedena čimbolj temeljito v enotah podjetja, kakci tudi v Zavodu za avtomatizacijo in šolskem Centru. Sklepe in pripombe k predlogu štatota naj sprejmejo-^organi upravljanja vseh Ovit potem, ko so o statutu razpravljali tudi zboiTdeJovnih ljudi.
UQ priporoča vsem samoupravnim organom in strokovnim službam v tovarnah in enotah skupnih služb, da organizirajo razpravo o predlogu ošnutka statuta bolj kvalitetno, kot pa ja bila organizirana razprava o osnovah predloga za reorganizacijo podjetja, pri čemer pa se lahko poslužujejo, tudi članov komisije in podkomisije za ‘ pripravo statuta in strokovnih služb podjetja.
Prav" tako pa upravni odbor podjetja“ pripo-roča vsem družbeno političnim organizacijam podjetja, da se z vso aktivnostjo vključijo pri sami organizaciji razprav o statutih kakor, da tudi sodelujejo v razpravi.
Predlog statuta' bo izdan v posebni številki našega glasila, ki bo-izšla 23. t. m. Obravnave y kolektivu naj se opravijo tako, da bodo pripombe dostavljene upravnemu odboru podjetja najkasneje do 8. decembra t.T..
Upravni odbor podjetja
Predlog statuta združenega podjetja Iskra
I Poslovna
Temelji poslovne politike. Vsebino ' poslovne poli/tike , . sestavljajo razvojna, ' proiz-, vodna, nabavna j.n prodajna ’ usmeritev obseg in sbrti-taant proizvodnje, tehnolo--ški pročesi in tehnična, ra-' ven, preskrba : in uporaba finančnih sredstev, .cene, razvoj" podjetja 'im invCstici-
politika
je, raven osebnih dohodkov" im delitev osebnih dohodkov, združevanje, 'organizacija, sistem vodenja In upravi j anja, izbira, izobrazba in razmestitev kadrov ter drugi pogoji dela iii življenja delov-' ne skupnosti, ¿a - izvajanje poslovne politike so vod-. etverni organi odgovorni sa-
moupravmm organom, samoupravni organi pa za oblikovanje poslovne, politike delovni skupnosti.- ■
Pri • določanju konkretnih poslovnih ciljev se; organi upravljanja .ravnajo: po ■*na-_, slednjih osnovnih načelih, ki izhajajo iz družbene funkcije podjetja' 'in :.njegovih enot, njihovega smotra in njihove samostojnosti kot gospodar-
skili enot, ki poslujejo po gospodarskem račuiiu in ki 'pridobivajo svoje dohodke s prodajo izdelkov ih storitev:
a)	optimiranje učinka ih ..učinkovitosti ter -zadovoljitve potreb. V- tem načelu vsebovane oblike in viri ‘ učinkovitosti so produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost,
b)	zagotovitev trajnega obstoja podjetja in njegovih enot in stabilnosti v doseganju učinkov,
c) zanesljivost v doseganju predvidenih učinkov ob upor-šteVamju likvidnosti, poslovile vafnpsli_ in prilagodlji-vosti.
Trajnejše - zamisli poslovne ■ politike so predvidene s postavljenimi smotri ih cilji v tem statutu. Njihova uresničitev pa se izraža v vodenju razvojne in tekoče poslovne politike, ki se konkretizira v perspektivnih,. gospodarskih, tekočih in operativnih planih
ter drugih " posebnih odločitvah ' organov upravljanja ter V: tekočih odločitvah vodstev m „ izvajalfcev oj) njihovem 'uresničevanju.
S trajnejšimi zamislimi poslovne politike je razumeti temeljne cilje, ki.'izhajajo iz družbene in ' gospodarske vloge podjetja ter posebne cilje podjetja. ,
Za izvajanje postavljenih zamisli in ciljev pa si podjetje in. enote podjetja zadajajo, naloge v odnosu ha svoje notranje in zunanje poslovno področje ter . jih izvajajo ob upoštevanju splošnih načeli
.Zamisli, temeljni in posebni cilji združenega podjetja. IZHODIŠČNA ZAMISEL. POSLOVNE POLITIKE ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA JE BITI MOČNO PODJETJE TER' POMEMBEN ČINITELJ NA PODROČJU INDUSTRIJE AVTOMATIKE, ELEKTROMÈHANIKE, ELEKTRONIKE, ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, -IN TELEKOMUNIKACIJ V OKVIRU JUGOSLAVIJE IN SE KOT TAKO UVELJAVITI 1 TUDI IZVEN NJENIH MEJA. PRI TEM SE ISKRA ; ŠE POSEBEJ ZAVZEMA ZA RAZVOJ ELEKTROINDÜ-STRIJSKE PANOGE Z DOBRIM SODELOVANJEM. V j OSTALIMI DELOVNIMI' ORGANIZACIJAMI TE IN SORODNIH PANOG — KOOPERANTI, DA BI TAKO ČIMBOLJ ZADOVOLJILI POTREBE TRŽIŠČ.
TEMELJNI .CILJI ZDRUŽENEGA PODJETJA, ki iz-,.bajajo iz njegove družbene in gospodarske vloge, so:
:, ustvarjanje proizvodov ■družbenega dela za zadovoljitev potrèb - delovnih enot in sestavnih organizacij združenega podjetja j Ja- pa za zadovoljitev plačilno sposobnih ¡kupcev,
—	realizacija teh prajzvo-. dov na'- trgu in 9 tem celotne vrednosti, v njenem okviru pa tudi novouetvarjene . vrednosti,
—..ohranitev v upravljanje danega premoženja in njegov vo. povečanje in’širjen je materialne baze poslovanja, ter s tam tudi zagotovitev obstoja in- razvoja ¿združenega podjetja ter njegovih enot,
—	stalno izboljševanje' delovnih pogojev in življenjske ravni članov delovnih .skupnosti, .
— -zagotovitev sredstev .za ■skupne družbene potrebe iz novoustvarjçne vrednosti po vsakokratnih, od družbe postavljenih merilih.
POSEBNI CILJI ZDRUŽENEGA PODJETJA SO CILJI INTEGRACIJE, IZRAŽENI V ZAMISLI ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA /KOT ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN ŠIL OB ISTOČASNI DECENTRALIZACIJI UPRAVLJANJA,-kot:
—	izvajanje skupne programske politike--ob specializaciji in kooperaciji,
—-proizvodnja optimalno velikih količin ob svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti ter njihov plasiran .na domačih in ' tujih trgjh.
—	skupno' izkoriščanje tehničnih in tehnoloških dosežkov in skupno nastopanje, na Vseh področjih poslovnega' udejstvovanja, kjerkoli je,to smotrno in koristno,
—	ustanovitev specializiranih organizacij, in oblikovanje -skupnih služb za -vsa tista področja, kjer ? je; to bol j - racionalno ali pa • potrebno zaradi--skupnih koristi.
ZA IZVAJANJE TEH CILJEV SI POSTAVLJA ZDRUŽENO PODJETJE NASLEDNJE 'NALOGE:
V	NOTRANJIH ODNOSIH ZA RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA IN Jr SOCIALISTIČNIH ODNOSOV:
Siti!
* — razvijanje . čimbolj • ne-,posrednega . samoupravljanja -v posameznih ..njegovih delih in v okviru združenega podjetja-,' - ag
—	zagotavljanje materialne
bdze .za -tako samoupravljanje,	, .
—	zagotavljanje informacij o poslovanju v rednem času in-za vse organizacijske ravr -mi' podjetja za smotrno odločanje ter pravilen obračun,
—I znanstveno proučevanje poslovanja .kot temelj za optimalne odločitve na vseh organizacijskih .-ravneh podjetja;-
—'nenehno izpopolnjevanje sistemov odnosov v .sestavnih organizacijah -združenega ¡podjetja, od; ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka do njegove delitve, ,
—razvijanje, .odnosov . solidarnosti in medsebojne pomoči med organizacijami v sestavu združenega podjetja ob upoštevanju poslovnosti in ekonomike,
—	popolna zagotovitev pravic iz delovnega razmerja vsakemu članu "delovni; skupnosti na temelju. ustave to ostalih predpisov ter obstoječih moralnih norm in uvedba novih 'pravic iz statuta, t; :
razvijanje socialističnih odnosov solidarnosti, humanosti, medsebojne pomoči in-sodel avanj a	v .¡razvijanju
čuta odgovornosti, spoštovanja osebnosti, v borbi proti dušenju kritike, -protekcionizmu ipd., skratka, v razvijanju tistih osnov, ki razvijajo osebnost proizvajalca, mu omogočajo svobodno izražanje mnenj ter ¡neovirano delovanje v organih upravljanja in družbeno-političnih organizacijah,
—	pripravo in izobraževanje kadrov.
V	ODNOSU NA TRG IN POSLOVNE PARTNERJE S SODOBNIM POSLOVANJEM V RAZVOJU, NABAVI, PROIZVODNJI, PRODAJI. IN FINANCAH TER Z NUDENJEM NOVOSTI KUPCEM:
razvijanje tržnih raziskav,
—	razvijanje sodobnih konstrukcij in industrijskega Oblikovanja proizvodov,
—	.vključevanje ,v zunanji in domači trg ob čuvanju, dobre poslovne morale,
—	razvijanje inženiringa in sodobnih prodajnih -¿metod,
—	vključevanj e - v ¡mednarodno kooperacijo.
—	razvijanje kooperacij in ostalega poslovnega; ' sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami, poslovnimi združenji, " žnanistvenimd institucijami in podobno . za uresničitev skupnih interesov,
( V ODNOSU NA DRUŽBENO - POLITIČNE SKUPNOSTI IN DRUŽBO KOT CELOTO:
—	vključevanje v ¡narodno gospodarstvo z ¡razumevanjem postavljenih družbenih smotrov in S.ciljev ter z 'vlaganjem naporov za-.uresničitev družbenih “ciljev.
Splošna poslovna ih ekonomska načela. Podjetje in enote se drže v svojem poslovanju naslednjih -poslov-rilh. in ekonomskih načel:
.-. — likvidnosti, -. /i
,— poslovne varnost:,
—	produktivnosti,
—	ekonomičnosti,
—	rentabilnosti,
—	akumulativnosti.
S poslovno organizacijskim načelom likvidnosti -želijo podjetje :;to enote ' zagotoviti nemoteno poslovanje e -pravočasnim poravnavanjem- obveznosti in pravilnim usklajevanjem finančnih -odnosov ob racionalnem. delovanju finančne funkcije, i
-S poslovno organizacijskim načelom varnosti želi '-podjetje zagotoviti nemoteno poslovanje V kratkem in tud: daljšem roku z izločanjem finančnih . sredstev v rezerve za pokrivanje izgub, z zava-' rovanjem tveganj, ki jih-lahko pokrije' zavarovalnica pri njej in pa ponovno. Oblb kovanje rezerv, kadar se porabijo.
Načelo, produktivnostr naj ‘ zagotavlja -'tehnično učinkovitost proizvodnje -in',, ostalega poslovanja z,dosega čim večjih fizičnih učinkov ob Čim manjšem patrašku,..časa in-silv.
Načelo ¡^ekonomičnosti pa naj zagotavlja, ekonomsko učinkovitost • proizvodnje ,,in ostalega poslovanja z dosego čim večjih ekonomskih . učinkov ob čim manjšem po-trošku 'sredstev,
' Načelo rentabilnosti je ..načelo cilja,; s katerim ;naj; se zagotavlja v 1‘kratkeni, s 'tem pa tudi' v' dolgem; roku/ uspesno poslovanje.,z ustvarjanjem pozitivnega;:®nahčhe-ga rezultata ob realizaciji ¡nove ' vrednosti v vjišfci, -ki zagotavlja .¡osebni delež proizvajalcev, - 'pokriva njihove skupne potrebe, • del za razširjeno reprodukcijo in del za delež, družbeni skupnosti, -vse ob racionalni uporabi ¡■vloženih sredstev.
Z načelom- akumulalivno-Sti, ki je tudi načelo,icllja, naj se zagotavlja razvoj enot in podjetja z akumuli-raiijem sredstev. za njihovo razširjano 'reprodukcijo. .
Pravni položaj podjetja
1.	\
Pravni položaj. Podjetje ISKRA je združeno podjetjelki ima v-svojem, sestavu naslednje .organizacije:
—	proizvodne organizacije (tovarne),
—	prodajno-servisno organizacijo,
—	nabavno organizacijo in
—	razvojnoorgahizaojjo.
2.
■ Organizacije iz' prejšnjega .¡člena «Mijo- svoj“ ¡dohodlek, neposredno, obračunavaj o obveznosti do družbene skupnostnih razpolagajo s sredstvi skladov, ki se stekajo iz .njihovega dohodka; imajo še druge pravice, M so vsebovane . v nadaljnjih poglavjih tega statuta to v pogodbah/ sklenjenih med .podjetjem in organizacijami.
3.
Podjetje je pravna oseba; pravne osebe so tudi vse organizacije v njegovem sestavu.
Podjetje ISKRA je -ustanovila Vlada FLRJ z aktom Po št. 2065/41 z dne 31. decembra . 1946.
5. •
Firma podjetja je:
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA — industrija, -¡za elektromehansko, telekomunikacije, -.¡elektroniko in avtoma-tko, -KRANJ
v ¡angleščini':
" United ¡'^Enterprise ¡(Corporation, Company) ISKRA, Electromechanics, Telecommunications, Electronics, .Automation, Components; Kranj, Yugoslavia..;;
Skrajšana firma: Združeno podjetje. ISKRA Kranj -
| 6.
Sedež podjetja je v Kranju.-
) 1.
Firme organizacij so:
1.	Združeno podjetje' IS-, KRA Kranj — tovarna elektrotehničnih to finomeharidč-nih izdelkov, Kranj
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA .Kranj — ELEKTROMEHANIKA Kranj
2.	Združeno- podjetje ISKRA Kranj — .tovarna za elektroniko im avtomatiko, .Ljuhljana-Pržan
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA Kranj — AVTOMATIKA, Ljubljana-Pržan.
3. Združeno podjetje ISKRA Kranj — 'tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana. ,
.Skrajšan ¡-¡naziv: Združeno podjetje ISKRA Kranj — ELEMENTI, Ljubljana
14/ Združeno . podjetje ISKRA Kranj — tovarna električnih aparatov Ljubljana j
| Skrajšan ¡ ¡naziv; Združeno podjetje I-SKRA Kranj, — APARATI, ,j, Ljubljana.
5.	¡Združeno -podjetje ISKRA Kranj — tovarna elektronskih naprav, Ljubljana L
Skrajšan naziv: Združeno podjetje' ISKRA Kranj - — NAPRAVE, Ljubljana
6.	.Združeno podjetje ISKRA ..Kranj — tovarna kondenzatorjev, ' Semič ’
Skrajšan .naziv: Združeno podjetje - ISKRA Kranj — KONDENZATORJI, ¿Semič ;
7.	Združeno podjetje ISKRA Kranj — tovarna elektronskih merilnih instrumentov, Horjul
¡Skrajšan '¡naziv: .-Združeno podjetje ISKRA .Kranj — ELEKTRONIKA, Horjul
8.	Združeno podjetje 'ISKRA Kranj — tovarna avto-eicktričnih izdelkov, : -Nova Gorica
Skrajšan naziv: .Združeno podjetje ISKRA Kranj — AVTplZUELKI, Nova Gorica
9.	Združeno podjetje - ISKRA Kranj — tovarna elektromotorjev, Železniki
Skrajšan naziv: Združeno .podjetje ISKRA Kranj — ELEKTROMOTORJI, Železniki
10/Združeno. podjetje ISKRA ¡Kranj — tovarna električnih ¡merilnih instrumentov, O.toče
Skrajšani naziv: Združeno podjetje ‘¡ISKRA “Kranj 8-š INSTRUMENTI, Otoče
, 11. Združeno podjetje; .ISKRA «Kranj— tovarna usmer-niških naprav, Novo mesto . Skrajšan naziv: .Združeno podjetje ISKRA Kranj- — USMERNIKI, Novo .mesto ...
12.	Združeno- podjetje ' ISKRA Kranj — tovarna polprevodnikov, 'Trbovlje
-Skrajšan, naziv: . Združeno podjetje ISKRA Kranj — POLPREVODNIKI, Trbovlje
13.	Združeno. . podjetje' ISKRA Kranj — tovarna ra-, dijskih sprejemnikov, Sežana
Skrajšan ¡naziv: Združeno podjetje,' ISKRA Kranj — SPREJEMNIKI, Sežana.
U4i Združeno podjetje;; ISKRA Kranj ¿—...Prodajno¡servisna organizacija Ljubljana ' Skrajšan naziv:* Združeno podjetje ISKRA. Kranj- — ISKRA PRODAJA, Ljubljana
15.	Združeno .podjetje ■ ISKRA Kranj —Nabavna, organizacija, Kranj
-Skrajšan naziv:. Združeno podjetje ISKRA Kranj. — ISKRA NABAVA, -Kranj. ;
16.	'Združeno podjetje . ISKRA Kranj , 'Razvojna or". ganizacija, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA Kranj —
■	ISKRA RAZVOJ, Ljubljana
8.
: Podjetje Sima zaščitili znak "z naslednjimi. karakteristika-mi: simetrična zvezda s peti-. mi kraki, od katerih so- gor-
-	nj i' in- oba spodnja 'daljši. Zifezda ima -središče v krogu, ki ga njem kraki sirne-
i trično sekajo. Pod zvezdo je 'v krogu beseda ISKRA s ti-. :..škaaim,i črkami. i}Z Zaščitni znak in njegove
-	dovoljene velikost; so natančno določene s posebnim
. standardom. Zaščitni znak je •.registriran ¡pni Zvezni upravi za patente pod št. 15741 kot ..blagovna znamka. Poleg te splošne blagovne znamke
•	lahko uvede podjetje za po- j tsamezne proizvode ali sto- . ritve posebne znake, ki. jili
■	je treba zavarovati kot bla-
•	govno znamke.
9.
; j Pri proizvodih, zgradbah, lokalih, opremi, publikacijah in reklamah, na sejmih' in povsod, kjer nastopa element zunanje estetike, uporablja ^podjetje svoj poseben, zna-čilen stil.
10.
Poslovni predmet je:
ji, a) proizvodnja vsakovrstnih . elektromehanskih, telekomunikacijskih in elektron-. skih izdelkov in opreme ter ..sredstev za avtomatizacijo, ilkakor:
elementov. inmaprav za avtomatizacijo, telekomunikacijskih, telemehanskh 'in si-gnalno-vamostnih naprav Sn aparatov, elektromerilnih naprav, avfoelektrične opreme, električnih strojev in orodij, kakor tudi sestavov, delov in elementov' za te vrste¡ proizvodov;
a. b) projektiranje,.. instalira-nje, montaža, vzdrževanje in popravljanje . takih izdelkov iln naprav, tako lastne kot ..¿uje proizvodnje ter razne druge . proizvodno-storitvene
■	dejavnosti; j'..
c)	pripravljanje, tehničnih : ’ in tehnoloških osnov za proizvodnjo organizacije 'v sesta-vivzdruženega podjetja;
dejavnost na področju : 'usmerjenih in aplikativnih ..raziskav;	■■ 1	•
raz.voj novih in rekon-. ..strirkcija ter izpopolnjevanje obstoječih izdelkov. .
: ' č) prodaja izdelkov lastne-■proizvodnje, njihovih sestav-... n ih, dopolnilnih in rezervnih deloy, kakor tudi dopolniil-' nega asortimana; ,
d)	izvoz, kompletnih izdelr kov in opreme lastne in tuje proizvodnje, njihovih sestavnih, dopolnilnih in rezervnih'
. delov;
. e) dajanje tehnične' pomoči ali licenc za izdelavo Iz? delkov lastnega proizvbdne-: ga programa, kakor tudi da-janje tehnične pomoči > in projektiranj e obratov za montažo ali proizvodnjo teh izdelkov v državi in v ino-E zemstvu:	.
f)	uvoz surovin in pomožnega materiala, polizdelkov, delov, in sestavnih delov, orodja, aparatov, merilnih pripomočkov, strojev in naprav ter njihovih rezervnih delov, ki so' potrebni. ža. izvr-^ Sevanje • osnovne dejavnosti;
g)	opravljanje -zastopniških poslov' za tuje firme — kooperante, s katerimi ima podjetje pogodbe o prpiž-:. vodno-tehnlčnem sodelovanju ali o licencah; sprejemanje' blaga od istih firm v kon-: signacijo.
H. V
Zastopanje. Zakoniti zastopnik podjetja je generalni direktor.
Zakoniti zastopniki organizacij v sestavu podjetja so direktorji;.teh organizacij.
12.
; če je generalni direktor podjetja odsoten, ga .nadomešča njegov', pomočnik.
Pomočnik[jj -ganeralhega di-rektorja ima vse pravice in dolžnosti . generalnega'' direktorja v. .času, ko ga nadomešča.
13.
Generalni - ' direktor sme dati. „ drugemu pooblastilo} njegovo vsebino in obseg določi sam. Pooblastilo je lahko dano za kklepanje pogodbe ene ali več določenih vrst (splošno pooblastilo) ali pa za. sklenitev ene ali več določenih pogodb (posebno pooblastilo).
Pravica sklepanja pogodb' v smislu prejšnjega odstavka tega člena obsega tudi pravioo opravljati druga pravna opravila in dejanja v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem pogodbe.
Pooblaščenec mora poleg svojega podpisa pristaviti, da je' pooblaščenec.
14.
Pooblastilo je lahko dano za določen rali za nedoločen čas; lahko pa se oh vsakem času prekliče, s'
Pooblaščenec ,.brez direk-torjeve privolitve ne more prenesti. svojega pooblastila na drugega, razen, če ni v pooblastilveni pogodbi drugače. določeno.
Direktorjeva privolitev za prenos pooblastila mora biti pismena.
15.	:.
p Za pooblaščenca: podjetja velja tudi. oseba, ki .ji. je v podjetju'' poverjeno opravljanje dolžnosti, • iz katerih po normalnem teku stvari, izhaja ; tudi . pooblastilo . za sklepanje določenih pogodb ali za opravljanje drugih določenih .opravil v mejah take
dolžnosti.- Hi
. .. '	A, gjgp gg
ld.
Določila členov 12, 13, 14 in 15 veljajo- analogno tudi za direktorje organizacij v okviru pristojnosti, ki so jim dane z zakonom, tem statutom in pogodbami in za osebe, ki jim je v organiza-. oijah poverjeno opravljanje dolžnosti, - iz katerih po normalnem teku stvari izhaja tudi pooblastilo za sklepanje določenih' pogodb ali za opravlj anj e drugih . določenih opravil , v mej čili take dolžnosti.
Podrobnejša določila o tem vsebujejo splošna pravila — statuti-;'organizacij. .
yi.
Generalni direktor lahko da prokuro osebam, ki delajo na vodilnih delovnih mestih v podjetju, ;s soglasjem DS podjetja, po določilih zakona.
spojitvi ter združitvi z drugimi' delovnimi organizacijama;
4. odločajo o vstopu v podjetje, o prenehanju dela v podjetju, 6 delovnem času; urej aj o in izbolj šujejp. pogoje za svoje delo; organizirajo varstvo pri delu in počitek; zagotavljajo pogoje za svoje izobraževanje, za zvišanje svojega in. družbenega 'Standarda.
'5. Imajo pravico biti obveščeni o delu brganov upravljanja, o materialnem'’ in fi-nančern stanju podjetja, o izpolnjevanju planov in o po-
slovanju .podjetja oz." organizacij, pri čemer pa so dolžni varovati poslovne in . druge tajnosti.
Določila, ki. zagotavljajo uresničitev zgoraj navedenih -pravic, . vsebujejo ustrezna poglavja tega statuta in splošnih 'pravil organizacijo (v nadaljnjem besedilu — statutov).
y \ 19. -
član delovne skupnosti podjetja ISKRA je vsak de« lavec, ki je v delovnem razmerju v katerikoli organizaciji tega ■ podjetja.	,
lil. Temelji organi zacije ih upravljanja
1. Organizacija podjetja
- 20.
1. Organizacija podjetja Podjetje- ISKRA je organizirano kot združeno podjetje. Sestavljajo ga: :
a)	proizvodne organizacije (v nadaljnjem tekstu tovar-ne),
b)	prodajno-servisna organizacija,
c)	nabavna organizacija,
d)	razvojna oragnizacija in skupne službe
2. Tovarne
II. Samoupravne pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti podj etj a
. 18.
člani delovne skupnosti podjetja ISKRA Imajo naslednje samoupravne' pravice in dolžnosti:
1.	upravljajo „podjetje, organizacije. in delovne enote neposredno in. po organih upravljanja, ki 'jih sami izvolijo; '
2.	skrbijo za razvoj organizacij oziroma podjetja in določajo plane ter programe za njihovo delo in razvoj; organizirajo proizvodnjo, odločajo o menjavi proizvodov in storitev in o drugih vprašanjih, bi zadevalo poslova-
nje; odločajo o uporabi družbenih'sredstev, o razpolaganju z njimi ter jih gospodarno in smotrno uporabljajo, da sé . doseže čim večji! učinek za ' organizacije, podjetje in družbeno skupnost; ' - razporejajo : dohodek,; zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega . dela in delijo dohodek, izpolnjujejo obveznosti organizacij oziroma podjetja do družbene skupnosti;	. \
3.	odločajo o ustanovitvi novih organizacij in delovnih enot; odločajo o izločitvi ¡posamezne enote ali organizacije podjetja v posebno
A.rvTOMÍ'T/i/'SjA olí n/vllAtíi» n
‘ 21.
Tovarne so organizirane po tehnološkem principu tako, da združujejo . j proizvodnjo enakih ali sorodnih izdelkov, .■ki spadajo v isto proizvodno panogo.
22.
Za opravljanje temeljnih nalog imajo tovarne poleg proizvajalnih : delavnic in obratov še strokovne službe, ki so potrebne za nemoteno poslovanj e , in izpolnj evanje j postavljenih nalog. . ;
23.
Tovarne so osnovne in zaključene, samostojne ter samoupravne enote. Upravljajo jih delavski I sveti neposredno in po svojih organih upravljanja: delavskem svetu, upravnemu odboru in direktorju. ..
Tovarne poslujejo po določilih statuta, pogodbe, svojih statutih; in po drugih splošnih aktih.
. V statutih določajo proizvodne organizacije natančneje organizacijo, organe upravljanja ter njihove pristojnosti in temel jna g načela poslovanja, ¡n urejevanje delovnih razmerii.
3.	Prodajno servisna organizacija, Nabavna organizacija, Razvojna organizacija |
24.
Za opravljanje poslov, ta so skupni tovarnapi, so ustanovljene naslednje specializirane organizacije: Prodaj-no-serviena organizacija, Nabavna organizacija, Razvojna organizacija.
Temeljne. naloge Prodajno-, servisne .organizacije so: .
—	pridobivanje in oblikovanje trgov, _r
—	proučevanje in analiziranje trgov,
—	ekonomska propaganda,
—	sodelovanje pri sestavljanju predloga plana proizvodnje, ki ga sprejemajo organi upravljanja tovarn, -
—	sestavljanje plana prodaje,
—	sodelovanje pri sestavljanju predlogov prodajnih cen, ta . jih 'potrjujejo' organi tovarn,
—	prodaja izdelkov; polizdelkov in storitev tovarn in dopolnilnega so rt imen ta preko" lastne maloprodajne mreže, preko trgovinskih ' organizacij in drugih velikih po-Irošuikov,
—	prevzem izdelkov od tovarn, skladiščenje, odprema, fakturiranje in izterjava,
—	izvoz izdelkov i in storitev,
1 — projektiranje in montaža na domačih in tujih trgih,
—	servisna dejavnost,
—	inženiring na domačih -in tujih trgih
. ProdajncHservisno organizacijo sestavljajo: prodaja, montaža, servis, .inženiring ter • po potrebi še. druge de-lovne enote.
26.
Temeljne naloge Nabavne organizacije so:
—	nabavijanjè osnovnih reprodukcijskih materialov na domačem trgu, ki jih v večjih količinah .Uporabljajo vso tovarne, .
—	nabavljanje. reprodukcijskih materialov na inozemskih trgih,
—	nabavljanje osnov, sredr štev,
—	pripravljanje in predlaganje dolgoročnih dogovorov o poslovnem sodelovanju na področju nabave,
—	sklepanje okvirnih pogodb z dobavitelji in proizvajalci reprodukcijskih ma-, terialov,
v — objikovanje poslovne politike na področju skupnih nabav doma im v inozemstva ter koordiniranje pošlo-: vanja nabavnih služb organizacij v sestavu združenega podjetja,
—	iniciativa za razširitev kooperacijskih odnosov z domačimi in inozemskimi poslovnimi partnerji.
27.
Temeljne naloge Razvojne organizacije so:
—,pripravi j an je skupnih tehničnih in | tehnoloških osnov za vse proizvodne organizacije v sestavu, združenega podjetja ^(standardizacija, tipizacija tehničnih in tehnoloških elementov proizvodnje, meritve in kvaliteta),
—	usmerjene in aplikativne raziskave, ji
—'razvoj norih in rekonstrukcija 'ter - izpopolnjevanje obstoječih izdelkov (razVoj-no delo).
28.
Prodaj no-servisna organizacija, -, Nabavna organizacija, Ràzvojna organizacija so zaključene,, samostojne in samoupravne enote. Upravljajo jih njihove delovne skupnosti.^neposredno in po svojih organih upravljanja: delavskih svetih, upravnih odborih in direktorjih.
29. %
Prodajno-servsna 'organizacija, Nabavna organizacija in Razvojna organizacija poslujejo po določilih statuta, pogodb, svojih statutih in po drugih splošnih aktih.- V statutih določijo te organizacije natančneje svojo organizacijo organe upravljanja, njihove. pristojnosti, ; temeljna načela poslovanja in urejevanje delovnih razmerij.
4.	Skupne službe podjetja
30.	'
Za opravljanje dolžnosti podjetja do družbene skupnosti za strokovno vsklajeva--nje organizacij, za funkcionalno povezavo istovrstnih strokovnih dejavnosti v organizacij ah, \ za organiziranje in izvajanje sklepov organov upravljanja podjetja,, za opravljanje poslov po naro-, Čilu ali pooblastilu organiza-zacij, za preskrbo podjetja s
^strokovnimi kadri, za vsklaje-vanje odnosov med razvojno proizvodnjo in trgom ter za perspektivni razvoj podjetja, ima podjetje skupne službe.
31.
Skupne. službe so organizacijsko povezane v 1 naslednja področja:
—	tehnično programsko por dročje, .-
—	finančno 1 računovodsko področje,
—	organizacijsko kadrovsko področje,
—	investicijsko področje,
—	sekretariat. _
32.	|
Naloge tehnično programskega področja so:
—	pripravljati osnove razvojne poslovne politike združenega podjetja na. temelju dolgoročnih ekonomskih analiz ter jo konkretizirati na temelju odločitev organov upravi j an j a v perspektivnem planiranju,
—	pripravljati osnove za ustanavljanje, prenehanje ali spojitve organizacij,
—	pripravljati predloge za modernizacijo proizvodnje z izpopolnjevanjem mehanizacije in uvajanjem avtomatizacije, :
—	usmerjati razvojno organizacijo glede skupnih osnov ter nadzirati izvajanje,
—	usmerjati in usklajati delo tehničnih kontrol ter njihovega napredka in s tem spremljati gibanje kvalitete, •
—	usmerjati in, usklajati dejavnosti razvoja, proizvodnje in prodaje zaradi sinhroniziranega delovanja celote kot tudi zagotovitve notranje kooperacije,
—	sestavljanje tehničnega dela gospodarskega plana in. spremljanje proizvodnih -planov,
—	mednarodna kooperacija.
33.
Naloge finančno računovodskega področja so:
—	pripravljati osnove za. oblikovanje finančne politike' ter njeno konkretiziran j e v finančnem planiranju ter v izvajanju finančne funkcije v interesu združenega podjetja navzven in navznoter; po naročilu organizacij' v okviru združenega podjetja pa- finari-ciranja za njihove potrebe in v njihovem imenu,
—	gospodariti V skupnimi skladi po odločitvah organov upfavljanja,
—	pomagati organizacijam v okviru združenega podjetja pri organiziranju boljše likvidnosti,
—	zagotavljati poslovne informacije, jih proučevati ž znanstvenimi metodami ter posredovati v analizi poslova-' nja kot izhodišče za oblikovanje in izvajanje tekoče poslovne politike ter gospodarskega plariiranja,,
—	sestavljati gospodarski plan, voditi s predpisi zahtevano zbirno knjigovodstvo s-periodičnimi obračuni in zaključnim računom ter statistično službo.
*— instruktaža kot pomočen svetovanje v opravljanju računovodske funkcije organizacije,
računovodstvo skupnih
služb.
34.
Naloge organizacijsko - kadrovskega področja sô:
—	.izpopolnjevati organizacijsko strukturo združenega podjetja ter pripravljati organizacijske , strukture novih organizacij in služb,
—	uvajati sodobne in racionalne metode poslovne organizacije kot pomoč organizacijam v okviru združenega podjetja- tei; uvajati enotne postopke ter'urejati notranje poslovne odnose ' na temelju statuta, splošnih aktov ii} dogovorov z izdajanjem organizacijskih predpisov,
—	uvajati avtomatizacijo na področju obdelave podatkov,
—	pripravljati osnove za oblikovanje kadrovske politike, zlasti glede-izobraževanja ter usklajati delo kadrovskih služb v organizacijah zaradi uspešnega izvajanja kadrovske politike^.
—	proučevati in ¿izdelovati predloge za izpopolnjevanje sistema notranje delitve, kot pomoč organizacijam v okviru združenega podjetja,
—	rekreacija članov kolektiva preko Počitniške skupnosti.
35!
Naloge investicijskega področja so:
, ..—--izdelovati-.- .. -investicijs.ke programe na podlagi perspektivnega plana podjetja ter po naročilu organizacij,
—	priskrbovati glavne tehnološke in glavne gradbene projekte in poskrbeti za njihovo revizijo,
—	priskrbovati izvajalno dokumentacijo za. tehnološki in gradbeni rdel investicijske izgradnje in poskrbeti zanj fino revizijo, .'-'-v. '
—	zbirati ponudbe in predlagati organizacijam najboljše ponudnike za izvajanje investicijskih del ter nuditi .pomoč pri sklepanju- pogodb ž izvajalci, po njihovem, naročilu,
—	izvajati gradbeno: in pogodbeno tehnološko- nadzorstvo, opraviti tehnični prevzem del iri kontrolo računov za opravljena investicijska dela po..naročilu organizacij.
k
Naloge sekretariata so:
Sekretariat opravlja svoje posle v zvezi z delom organov upravljanja podjetja, pravne' posle podjetja in pravno pomoč organizacijam podjetja in skupnim službam ter posle splošne administracije ter informativne službe.
37.
Skupne službe so zaključene samoupravne enote. Upravljajo jih člani delovne skupnosti, neposredno in po svojih organih upravljanja: delavskem svetu, upravnem odboru in generalnem direktorju.. -.
38.
Skupne službe poslujejo po določilih statuta, pogodbe,, splošnih pravilih in po drugih splošnih aktih organov upravljanja podjetja in skupnih služb.
- V spkjšnih pravilih skupne službe natančneje določijo svoje organe upravljanja, njihove pristojnosti, organizacijo in temeljna načela poslovanja.	v.
7
39.
Vodje strokovnih področij imajo nasproti direktorjem organizacij le pristojnost svetovanja in koordiniranja; odločanje pa je pridržano le generalnemu direktorju.
cije v delovni skupnosti seznaniti člane delovne skupno, sti s pomenom referenduma in s posledicami vsake od možnih odločitev.
Na referendumu se odloča z večino vseh članov delovne skupnosti podjetja, ki so v delovnem razmerju ob razpisu. na dan referenduma. >'
Od razpisa referenduma do glasovanja mora preteči najmanj 15 dni. ‘
'Odločitev, sprejeta na referendumu je Za organe upravljanja obvezna. Obvezno moč dobi prvega dne po -referen-dunju, če ni v njej določeno, da dobi obvezno mdč po preseku določenega dne od referenduma.
Vprašanja, o katerih se je delovna skupnost .na referendumu odklonilno izjavila, ni mogoče znova dati na referendum, preden'- ne poteče šest mesecev .od dneva prejšnjega referenduma.
5. Upravljanje podjetja
40.
Celotna dejavnost združenega podjetja, ki jo izvršujejo oziroma upravlj ajo ■■■ organizacije iz prejšnjih členov, upravlja delovna skupnost podjetja neposredno in po organih upravljanja združenega podjetja: " delavskem svetit podjetja, upravnem odboru podjetja in generalnem direktorju,
41
Dejavnost podjetja, s, katero se ukvarjajo organizacije v sestavu podjetja upravljajo člani delovne skupnosti neposredno- in po svojih organih upravljanja: delavskem svetu podjetja, upravnem odboru podjetja, delavskih svetih in upravnih odborih organizacij, delavskem svetu in upravnem odboru skupnih služb iri generalnem direktorju podjetja ter direktorjih organizacij.
Za svoje delo so organi upravljanja odgovorni delovni skupnosti.
42.
‘člani delovne - skupnosti podjetja odločajo neposredno z referendumom.
Z referendumom odločajo:
a)	v statusnih zadevah (sprememba sedeža^ podjetja, sppjitev, pripojitev, razdelitev podjetja),
b)	v primerih, ko to zahtevajo splošni predpiši.
Referendum razpisuje in določa dam za njegovo izvedbo deldvski svet, kadar So za to podani razlogi.
Pred izvedbo referenduma morajo organi upravljanja in družbeno politične organiza-
43.
Delo zborov delovnih ljudi urejajo statuti delovnih or-‘ganizacij in pravila skupnih .- služb,
44.
O pomembnejših vpraša-! njih, ki zadevajo delovni) skupnost podjetja, lahko delavski svet podjetja razpiše, anketo z namenom, da bi nt podlagi mnenja delovne skupnosti odločal o posameznem vprašanju. Rezultati ankete za organe upravljanja niso obvezni.
I 45.
Delavski svet podjetja je organ upravljanja" podjetja!,’ Šteje 50—60 članov. Točno število članov določi za vsako mandatno dobo delavski svet ob pazpišu volitev.
■ | ,
. člane delayskega sveta podjetja volijo vsi člani delovne skupnosti in druge osebe, ki' jim ^akon daje to pravico. •
člani delavskega sveta podjetja se volijo po organizacijah (tovarnah, Prodajno.-ser-visni organizaciji,- Nabavni or-, ganizaciji, Razvojni organiza-zaciji) skupnih službah pod", jetja in delovnih organizacijah; katerih ustanovitelj ¡63 podjetje. Vsaka, organizacija, skupne službe in vsaka delovna organizacija, katere ustanovitelj je podjetje, dobi najprej en mandat. Preostalo število mandatov se razdeli, med te enote v odvisnosti od števila volilnih upravičencev. Kandidate je treba predlagati posebej za vsako organizacijo, skupne službe in vsako delovno organizacijo, katere usta-, .movitelj je podjetje. '
če (se zaradi prenehanja delovnega razmerja, odpoklica,, smrti ali iz drugih razlogov število članov delavskega sve; ta podjetja zmanjša za vec kot tretjino ali če ostane or~~ «nnr/nriiq brez svoiega- pred.“
stavnika v« delavskem svetu, -razpiše delavski svet- dopolnilne volitve.
Varianta k tretjemu, odstav--ku tegà -eléna:
Člani delavskega sveta podjetja se „volij-o' po/organizacijah (tovarnah;,;: Erodapiorser-. visni 'Organižaeiji, Nabavni organizaciji, .Razvojni organizaciji) skupnih službah .-in" de-lovnih" organizacijah, katerih ustanovitelj; je podjetje. Ste-: vilo -članov, ki jih vol-iiv ;delavski-. svet: posamezna izmed' navedenih ènot se določi ta= ko; da'ustreza“ razmerjct rtted stevildxm članov-delovne skupnosti podjetja in : številom članov . delovne s.kupnoš ti enot, kar pa se,- izraža y -v ustvarjenem dohodku na enega zaposlenega v posamezni1 enoti v preteklem letu. Vsaka organizacija oziroma-vsaka od navedénih - enot pa. dobi : predhodno: najprej en mandât;. Preostalo število, mandatov se. razdeli med te-enote po prej ; omenjesœ osno-j vi.
Delavski svet podjetja: s'p r:e/j e:.m:a :
—	s-tatut: in' druge splošne; akte podjetja,
—	okvirni, proizvodni plan podjetja,
—okvirni gospodarski plan združenega pocljetja,
—	perspektivni .plan p od j et--ja,,
—	oknrpi investicijski, pro-». gram podjetja, ‘
—y!etni'; zaključni račun podjetja in. periodični ¿Uia.-čun podjetja,
—	sistemizacij.© .skupnih služb podjetja,
- — akte -o::statusnih vprašanjih; bb katerih- odloča delovna skupnost z referendumom,
. odloča.:
—	o temeljnih vprašanjibf poslane politike podjetja,
—r o ustanovitvi nove orgcK. ni^acijp,
—	o izločitvi organizacije v, samostojne podjetje; ' :
—	o:spremembi -firme.podjetja;
—	o- razpolaganju s sredstvi &kupneg„a rezervnega sklada,
—	na drugi stopnji o pravicah :rr dolžnostih delavcey na vodilnih delovnih mestih pod,
■ jetja,
—	o /ustanovitvi, nove organizacije v okviru podjetja in;
0	ustanovitvi novih delovnih organSzabiji;
-; L,r— b članstvu podjetja v poslovnih združenjih in o sklenitvi pogodb o poslovno tehničnem- sodelovanju podjetja z drugimi podjetji;
1	— o. dnuigih;. zadevah,- ki po zakonitih predpisih, in po drugih predpisih podjetja spadajo v pristojnost delavskega' sveta,
■ — o' statusnih vprašanjih, •o katerih-, delovna., skupnost
podjetja'ne odloča z' referendumom,	'v
—	o spremembi predmeta poslovanja,
—o razpisu volitev- in o razpisu nadomestnih: volitev potem, ko j je dobil: mnenje1 organov upra-vljan-ja organizacij,
—	o razrešitvi generalnega direktorja,,
—	o. drugih splošnih vprašanjih: podjetja^,
u got a«1 j a:
—	da so se po' skteHítVi pogodb' za- ustanovitev združe-nega - podjetja bistveno spremenite okoliščine, ki .so bile odločilne za: skíéniíev. Í
voli:
—	in-razreštije člane upray-nega- odbora podjetja--ih namestnike, ,
im e nuje:
—-generalnega- direktorj a, vršilca dolžnosti, generalnega direktorja,-
—	del članov notranje arbitraže,
—	člana .mešane-“ arbitraže;
»^ volilno komisijo,
del članov razpisne komisije za. generalnega dire-k-r torja:: in dhektorj ev organizacij,,
—	komisije in odbore, ki’ jih predvideva» statut ' in dfur g: splošni akti ter“ jih razrešuje.
daje. s o.g-l a-s j e :
; -r-k. sklepam, delavskih sve-tov organfzácfj,' o: spremembi firme organizacije,
B,d_ k'sklepom delavskih‘svetov organizacij“““ o' spremembL pred-meta poslovanja;.
—■ k najemanju: kreditov-zai investicije,
—	v primeru.članstva orga-nizacije »v : šestalvu. združenega, podjetja' v poslovno združe-nje -ih. ó sklenitvi pogodb o poslovno: tehničnem sodelovanju. organizacij z: drugimi.; podjetji.
r az pravi ja:
—	o zaključnih računih de^ lovnih -< orgaiaizaeij;. katerih ustanovitelj. je . podjetje,
—o: delu .upravnega;’.odbora jrodijetjai
—	o delu posamfezhih’ ko->
misij. .	. '	’
47,	.
Sklepi delavskega sveta iz: njegove pristojnosti sa'za-or-ganizacije v sestavu podjetja-in,, zst. Skupile,, službe- obvozni-
O sklepih.- delavskega „sveta' podjetja, ki\.se- -nanašajo ■ na uresničevanje poslovnih- -smotrov, 'zaradi -katerih.- je; podjetje ustanovilo delovne “organizacije, morajo organi teh-delovnih, organizacij razpravljati ’ ih poTočatCdfelavskepiu -svetu-podjetja o svojih odločitvah.
48.
—Sprejet jev tisti sklep delavskega. sveta,, za katerega je» glasovala yečina-vseh ¡njego---vih. članov; odločilno je, šte--vilo ■ elanov- ob razpisu, volk -tov,.	• --
49.
Upravni Odbor podjetja-šte— je IT članov, vključno z generalnim direktorjem,-Ižvolf ’ ga- delavski svet izmed ■ delavcev podjetja ■ s t-'aj-; nhrt- glasovanjem.
Vsaka.“ enota“ kandidira z-1 članom ha . volitvah v UQy izmed vseh kandidatov pa DS' voli * 10 članov UO.
50.
Upravni» odbor.- podjetja ima ¿astednje-pristojnosti:»
:, —obravnava: in pripravlja: predloge, aktov,, kri jih. sprejme delavski svfet podjetja,
—	obravnava in, pripravlja' predfeggrv zadevah;, o “katerih' odloča“ delavski “'svet podjetja razen, če delavski svet pod-jetj a za1 posamezne primereinf dotočit; dtogega mpana; ■
—	odloča o razpisu in o imenovanju delavcev na “Vodilna delovna mesta podjetja (razen : direktorjev organizacij) in jih- razrešuje,
—	odIOea o ' pravicah, i-n dolžnostih iz delovnihiirazrne-rij delavcev na vodilnih delovnih ihest-ih podjetja (razen direktorjev organizacij);
—	imenuje -in- razrešuje, stolno in občasne komisije,
—	imenuje, predstavnike podjetja v zbornice, . Organe' upravljanja združenj 'in drugih' organizacij, katerih član je,
.;; — opravija. druge. pristojnosti, , Ki jih' .določajo statut, predpisi podjetja in drugi, veljavni predpisi,
51.	■
.. Upravni' odbor ’ sprejema, sklepe z' večino glasov vseh svojih članov.
52.	|
Generalni direktor:
—	vodi poslovanje podjetja,-,
—	fevršujecsklepe. delavskega: sveta: in-upravnega odbora podjetja,
—	zastopa podjetje, ter pooblašča posameznike za zastopanje podjetja, -
—	skjepa za: podjetje' po-: godbe, '
—	skrbi za zakonitost dela podjetja,
_ —^ »skrbi za to, da podjetje - izpolnjuje' svoje obveznosti, ki'so določene z zakonom, ¿¿/ir- predstavlja podjetje kot . celoto in posebej skupne, služi be. podjetja kot. strokovne, iz-vršflne. službe..organov upravljanja podjetja, .'
—	organizira in vodi delo skupnih služb;
—	izdaja .. organizacijske predpise podjetja, na. podtegi sklepov organov upravljanja,
—	sklicuje in vodi seje kolegijev,
—' daje navodila za delo delavcem na vodilnih delovnih -mestih v podjetju (razen di-rektorjev organizacij) ter kontrolira njihovo dd6;
—	izdaja, odločbe po sklepih organov upravljanja podjetja,
—	usmerja in usklaja delo direktorjev organizacij,.-
—	poroča orgagom uprav-
ljanja podjetja o poslovanju, podjetja, delu» skupnih služb in o svojem delu,
— opravlja druge zadeve; ki jih - določajo zakon,)statut in “ »splošni akti podjetja.;
53.
Varianta! Doda se nov člen: ■
V vseh .razmerjih. je odnos generalnega. direktorja- do direktorjev organizacij.'praviloma le posvetovalni »m koordi- -r,atorni značaj. Naredbodav-ihe funkcije ima- le, tedaj, kadar, statut in drugi splošni ak-tf;- podjetja td določajo, oziroma, če gre za odredbo napodiagi sklepov : organov upravljanja, podjetja.
54.
Generalni direktor je samostojen pri delu in je za svoje delo osebno odgovoren delavskemu svetu, in upravnemu odboru podjetja. '
55.	-
i Generalni. direktor: skrbi-. za to, da- delovne organizacije;,
■	katerih ustanovitelj., je podjetje, -s-celotnim svojim-peh slovanjem uresničujejo namen; zaradi: katerih soo bile' ustanovljene =in »da je' njihova poslovna .politika: usklajena s poslovno politika ‘podjetja. Nadalje skrbi' za to, da' se“ izpolnjujejo 'določbe- - pogodh ■o;medseb’ojh!ih pfavreatt1 im
obveznostih med podjetjem -in- temj delovnimi, orgamžaci-jami. V ta namen ima pravico, da daje organom, uprav? . ljhnja Ustrezne.‘predfogfl., im : jih obvesti-o neuspelih1 trlcre- | pih'.-.
56.
če generalni direktor spozna,. da splošen • ati posamezen- a-kt organa uipravljaitja podjetja “nasprotuje zakonu». ali. da- posamezen akt' nasprotuje sp-losnemu aktu: podjetja,. oipozori na to organ uprav.-: ljanja ijodjetja, ki„j6^ak akt
■	ali- sklep • sprejel.. Ce organ -kljub-., jjpozorilu, vztraja- pri - svojem, ak-tuj-. mora.- generalni
cli-rektor. predlagati . ol-gahu,; ki nadzoruje zakonitost, delai-podjetja, naj, izvršitev akta .zadrži.-,.
Dokler ni izdan akt, s katerim se odloči o njegovem predlogu, se-akt organa-upravljanja podjetja, za katerega' je generalni direktor predlagal naj sc zadrži, ne more“ iZvršiti....“
Dplc^ilo prejšnjih odstavkov' velja tudi zat vse akte, ki j jih- sprejemajo organt.i 'upravljanja.-- skupnih služb.. podjetja; s tem, da generalni: direktor take' akte; predlbži-delavskemu svetu podjetja,, ki o njih dokončno odloča.
Varianta:
če je sklep delavskega sveta organizacije-..:vV nasprotju s, splošnimi predpisi, ga zadr-ži ’ direktor te organizacije in opozori delavski svet organizacije na -nezakonitost Cede-“-. lavski svet organizacije» vztra-
ja. na..tem sklepu, ga je direktor dolžan predložiti v zadi» žitev, tisti-. občihški skupščini, kjer se» .ta. organižačija nahaja.
Če gre za »sklep, ki je v na^ sprotju- s predpisi OTgandv upravljanja podjetja ali organizacije, ga direktor’ zadrži in- opozori delavski, svet organizacije. če- detaviski svet . vztraja.;pri svoji odločitvi, ga je direktor dolžaar predložiti delavskemu svetu podjetja, da o njem odlbčiv
57.
-Oseba, ki kandidira za de-' lovno mesto generalnega»- direktorja, . mora, izpolnjevati poleg'pogojev, predpisanih, z .zako-irom. še- naslednje:-
Visokožol.ško . izobrazbo Z ■ najmanj 5-jetno. ustrezno prakso v gospodarstvu.
' l
> . fSfŠ
Pogoje za delovna mesto direktorjev organizacij predpi-šejo»- organizacije s svojim statutom,.
S ■ 59-
General-Bega'.direktor ja ime. nuje delavski svet podjetja ha podlagi javnega razpisa; in na predlog razpisne, komisije, ob ppgpjih in po postopku, določenem z zakonom. Generalni direktor je Imenovan za 'čas, ki ga določa zakon in je lahko:p,o istem, postopku zno-va imen&vas.
60.
Generalni direktor je lahko -razrešen: še p-red' potekom časa,- za- katerega je. bil imenovan. .Pogoje, ob katerih Iah-klo defaTOki svet- ali dnrgi p-ristpjni organ razreši generalnega di-rektoarja,- določajo s-plošni predpisi..
61.
' Generalni »direktor “ podjet-ja lahko kot-; posvetovalno te-lo formira kolegij. Sestav kolegiji odredi sam.
Kolegij.' daje mišljenja; in predloge* direktorju glede-- izvršitev nalog, za ■ katere: je pristojen ganerain-i direktor. Sklepi kolegija- za dkektorja niso»^ obvezni, i
62.
Vodilna -delovna mesta': v podjetju so: '	-
—“ delovno, mesto generalne-. ga direktorja,.
—	'delovno me.sto pomočnika generalnega direktorja;!, .
, — deio-vma-. mesta direktorjev oEganfzacij.,
. — delovno mesto direktorja za tehnično-prograinsko.'-področja/.. 1	^ :
—	delovno mesto» difektorja za ibiančno računovodsko, področja, .
—	delovno mesto di-refctorja za organizacijsko kadrovsko področje,
- —■ delovno» mesto direktorja za - ih-vesticijsko». področje,-
—	delovno mesto: sekretarja podjetja-..»»
63.
Oseba, ki kandidira- zn delovno mesto -pomočnika- gene-ralaega direktorja- mora iz-
polnjevati naslednje' pogoje:
visokošolsko izobrazbo z najmanj 54etno ustrezno prakso v gospodarstvu.
64.
Osebe, ki kandidirajo za delovna mesta direktorjev posameznih področij in sekretarja podjetja, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Visokošolsko ali višješolsko izobrazbo^ najmanj 5-letno ustrezno prakso v gospodarstvu.
‘65.
Nadzorni odbor
Delavski svet podjetja izvoli izmed članov delovne skupnosti . nadzorni odbor, ki šteje 5 članov. Člani nadzornega odbora so voljeni za 2 leti.
66.
Nadzorni odbor nadzoruje zlasti, kako se izvajajo določila statuta. in drugih splošnih aktov, v katerih so določene pravice članov delovne skupnosti podjetja in organizacij v upravljanju ter pravice organov upravljanja podjetja kot tudi, ali se te pravice uveljavljajo na tak ha-, ekran po takem postopku kot je določeno v statutu oziroma v drugem splošnem aktu
Člani delovne skupnosti se lahko obračajo neposredno na nadzorni odbor v primerih kršitve _ pravic v upravljanju.
Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost opozoriti organ upravljanja, če misli, da je njegov sklep v nasprotju s statutom ali kakšnim drugim splošnim aktom..
njihovega dohodka.
Alternativa:
Razdelitev dohodka na osebne dohodke in sklade opravijo organizacije- ha temelju razmerij določenih v njihovih gospodarskih planih.
72.
Organizacije in skupne službe združenega, podjetja morajo z -ustreznimi osnova-, mi dn merili, za delitev dohodka zagotoviti skladno rast prizvodnega potenciala ih gibanje realnih osebnih^dohod-kov v skladu z uspehom poslovanja.
Razmerje ' .delitve dohodka za združeno podjetje je razmerje med seštevkom osebnih dohodkov in ostalim deblom dohodka organizacij.
IV. Ekonomski temelji
1. Ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka
67.	¡gg
Celotni dohodek ustvarjajo
V	.
delovni ljudje v organizacijah podjetja z izdelovanjem proizvodov in s storitvami, ki služijo za zadovoljitev tržnih potreb' in oziroma potreb organizacij v sestavu združenega podjetja.
Celotni dohodek se ugotavlja na ravni organizacij podjetja in enote skupnih služb.
68.
Celotni dohodek posameznih organizacj se oblikuje iz družbeno priznanih vrednosti:
a)	za tovarne:
—	iz plačane realizacije izdelkov, polizdelkov in storitev po doseženih tržnih cenah (prodajne cene zmanjšane za rabate),
—	iz realizacije lastnih proizvodov in storitev, porablje-nili v okviru organizacije1 ali prodanih drugim organizacijam v okvibu podjetja, ki se po družbenih predpisih pfF znava kot realizacija,
—	S ostalih vrednosti, ki se po družbenih predpisih priznavajo v celotni dohodek.
b)	Za Prodajno-eervisno organizacijo:
—	iz realiziranih rabatov ter razlik pri trgovskem blagu — za prodajo na domačem irgu,
—	iz realiziranih provizij — za izvozno dejavnost,
—	iz realiziranih storitev — za servisno dejavnost,
—	iz realiziranih storitev —
za montažno dejavnost,
— iz realiziranih storitev, rabatov in provizij — za inženiringe.
c)	Celotni dohodek . . Nabavne organizacije se oblikuje iz realiziranih provizij za nabavljeni material.
d)	Celotni dohodek'Razvojne organizaoije se oblikuje iz realiziranih izdelkov storitev plačil dn dotacij iz znanstvenih skladov.
e)	-Celotni dohodek skupnih služb, se oblikuje kot realizacija njihovega dela in storitev iz plačil organizacij v sestavu združenega podjetja.
69.
Celotni dohodek združenega podjetja. je seštevek celotnih dohodkov organizacij in enot skupniji služb v njegovem sestavu.
O
70..
Dohodek ugotavljajo orga-, nizatije in enote | skupnih služb tako, da od celotnega dohodka odštejejo poslovne stroške (vključno provizije, plačila skupnim službam, stroške razvoja in — alternativno — devizne razlike).
Dohodek združenega podjetja je seštevek dohodkov organizacij in skupnih služb.
71.
Razdelitev dohodka na osebne dohodke in' sklade opravijo organizacije in skupne službe po svojih pravilnikih o delitvi dohodka, ki določajo osnove in merila te delitve, pri čemer pa morajo zagotoviti pokrivanje svojih obveznosti iz dohodka. Pri tem se zagotavlja rezervni sklad po organizacijah v skladu s predpisi; minimalni 6kupnj_ poslovni sklad in skupni rezervni sklad pa se zagotavljata pred pokrivanjem osebnih ' dohodkov iz
2. "Ugotavljanje in pokritje izgube
73.
Da bi se pravočasno preprečeval nastanek izgub se ob periodičnih obračunih .ugotavlja nevarnost izgub v združenem podjetju ISKRA po naslednjih osnovah:
Prva stopnja: Kadar enota ne zagotavlja iz dohodka pokrivanje osebnih dohodkov, obveznosti iz dohodka, vključno pokrivanje'anuitet (oziroma anuitete minus sredstva Iz amortizacije) ter s planom določenega minimalnega dela' za razširjeno reprodukcijo.
Druga stopnja: Kadar enota ne zagotavlja, iz dohodka pokrivanje osebnih dohodkov in prej opredeljenih obvez-, nesti iz dohodka! •
Tretja stopnja: Kadar enota ne, zagotavlja iz dohodka pokrivanje osebnih dohodkov.
Izguba na vseh stopnjah se ugotavlja vnaprej in bb obračunu ter obravnava pd posebni strokovni komisiji, ki mora -predvideti ukrepe za odpravo/
Izguba tretje stopnje se ne more planirati, ker je treba že z ukrepi gospodarskega plana zagotoviti zadostne" sanacijske ukrepe.
74.	;
Za vsakokratno proučitev primérov nastale izgube se imenuje posebna strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov organizacij, 'ki izgubo pokrivajo, in strokovnjakov skupnih služb; komisija mora ugotoviti vzroke izgube in predvideti ukrepe za ureditev nastalega položaja ter predlagati organom opravl janja podjetja . znižanje osebnih dohodkov, sanacijo, začasno upravo ali tožbo pri sodišču, da , se pogodba razbere in organizacija izključi iz sestava združenega pod jet-, ia.
75/ m
če posamezna organizacija’ doseže v /obračunskem obdobju manjši dohodek, kot sp njeni izplačani osebni dohodki, se razlika pokrije iz rezervnega sklada organizacije ter z znižanjem oseb-
nih dohodkov v tej organizaciji.
Nadalje se pokriva izguba iz sredstev področne občinske skupščine, če je ta dala za to svoj pristanek.
če ta sredstva ine zadostu-jejo, se ižguba pokriva začasno iz rezervnega sklada združenega podjetja. Organizacija, ki je tako dobila sredstva rezervnega, sklada združenega podjetja, mora sredstva-vmiti, če ni v pogodbi določeno drugače.
Posojila so obrestovana, obrestna mera se določi v posojilni pogodbi v skladu z določili gospodarskega plana v višini, ki odgovarja obrestim za podobna bančna po-* sojila. .
76.
Organizacije, ki se ¿a novo vključujejo v podjetje, morajo preskrbeti izjavo občinske skupščine, da je pripravljena pokrivati dosedanjo nastalo izgubo, kot tudi morebitno v bodoče nastalo izgubo za določen čas nadaljnjega po sip vanj a.
3. Skladi
77.
Skladi se oblikujejo pri organizacijah,' skupnih službah : in pri. združenem podjetju. Skladi združenega podjetja so 'skupni skladi; j
Iz svojega dohodka prispevajo organizaoije in. skupne službe ustrezne • deleže v skupne sklade podjetja. Miji imalno višino sredstev teh skladov in merila za določitev prispevkov posaniezne organizacije določa gospodarski plan podjetja, - pri čemer služi za osnovo višina vloženih sredstev posamezne organizaoije. Kot. višina vloženih sredstev se jemlje povprečna višina angažiranih osnovnih in obratovalnih sredstev.
Alternativa: Določa se zgor-njena meja v višini?%.
Organizaoije, ki so v zagonu, se lahko z gospodarskim planom oproste vplačila v. skupne sklade združenega podjetja, oziroma jim določi . nižjo stopnjo prispevka, vendar največ za dobo do dveh let. Zaradi te oprostitve se prispevek drugih ne povečuje.
če posamezna organizacija v primeru izgube ne more izpolniti obveznosti do skupnih skladov, se ta njena obveznost prenese v naslednje poslovno leto.
, x 78‘	-
Skupni skladi. Pri združenem podjetju še formirata skupni rezervni in- skupni poslovni sklad.
V . ’ 79.
Sredstva rezervnega sklada so namenjena za začasno pokrivanje izgub organizacij v sestavu združenega podjetja, kadar izgube ne more pokri-
ti 'organizacija iz svojega rezervnega sldada.
80.
Sredstva skupnega poslov- ■ nega sklada so namenjena za začasno pokrivanje že sprejetih obveznosti, ki jih posa- ' mezhe organizacije ne morejo pokriti iz ustvarjenega dohodka; dalje zaizvajanj e razširjene reprodukcije, bodisi za gradnjo novih tovarn ali za rekonstrukcijo obstoječih in končno za skupne naložbe z drugimi družbeno-pravnirni-osebami in podobno.
Prispevki v skupni poslovni. sklad se smatrajo kot posojilo, kf še obrestuje po minimalni obrestni meri, pred-■ pisani vsako leto z gospodarskim pianom.
. Razen tega lahko organizacija vlaga tudi preostala svoja sredstva-v skupni poslovni sklad, proti dogovorjeni, praviloma večji, obrestni meri.
81.
Posojila iz skupnega poslovnega sklada vrača podjetje z anuitetami in obrestmi, praviloma večjimi od minimalnih. Pač pa se plačajo minimalne obresti za posojila do. višine vloženih lastnih sredstev v skupni" poslovni ■ sklad.	'
82.
S sredstvi skupnega rezerv-: nega sklada razpolaga DS združenega podjetja.
S sredstvi skupnega poslov-'nega sklada razpolaga podjetje po upravnem odboru sklada, v katerem sd zastopane 'vse organizacije iti skupne službe, pri čemer je ■ število glasov odvisno od vi-/ šiiiie / sredstev, .. vloženih v sklad.
Podrobnejši način poslovanja upravnega odbora-sklada vsebuje splošni akt,- ki ga sprjme upravni odbor podjetja*.
83.	|	.
Skladi organizacij. Organizacije imfejo rezervne sklade, poslovne sklade in sklade skupne porabe in z njimi samostojno razpolagajo,
84.
Več organizacij in skupnih služb v sestavu združenega podjetja lahko formirajo v skladu z . dogovori svoje skupne skladé in za namene, ki jih same določajo.
4.	Amortizacija
85.
Sredstva amortizacije se Oblikujejo in uporabljajo na ravni organizacij in skupnih služb po veljavnih splošnih Iti internih predpisih.
Organizaoije - in/ ' skupne / službe lahko..prosta sredstva' amortizacije' tudi združujejo; namen uporabe teh sredstev se določi ob formiranju.
5.	Pridobivanje kreditov
.$86.
Organizacije lahko povečujejo svoja Sredstva z najemanjem posojila' oziroma kreditov.
Organizacije so upravičene sklepati kreditne pogodbe neposredno pri banki brez soglasja organov upravljanja združenega podjetja do“-določene limitirane višine, posebej za kratkoročne jn dolgoročne kredite, ki je izražena v odstotkih na lastna sredstva skladov, e katerimi- organizacija razpolaga. Ta odstotek določa' gospodarski plan podjetja:.
Za sklepanje kreditnih pogodb nad to višino, morajo dobiti pred sklenitvijo soglasje oziroma garancijo delavskega sveta podjetja.. V ta namen so dolžne predložiti izračun in ustrezno dokumentacijo.
6.	Zavarovanje, vzdrževanje in promet
s sredstvi
87.
Organizacije same skrbijo za; zavarovanje, varnost, pravilno namestitev, Opravilno uporabo in vzdrževanje svojih sredstev. ' •	\
Organizacije same odločajo o prometu s svoj fini premičnimi in nepremičnimi osnovnimi sredstvi, sklepajo ustrezne pogodbe in predlagajo glede nepremičnih osnovnih sredstev tudi vpise v zemljiško knjigo.
Pri tem pa morajo upoštevati načelo, da je'odsvojitev pravnim ali fizičnim osebam izven podjetja možna le, če . v podjetju ni organizacije, ki bi ta sredstva kupila pod po-nudenimi pogoji.
8. Določanje cen
90.	'
Vrste cen. Organizacije oblikujejo nabavne cene, lastne cene, prodajne cene in izvozne neto prodajne cene. Te cene so lahko dejanske, planske ali stalne, .
Kaikulacijska shema je enotna za vse organizacije in se določa z organizacijskimi predpisi podjetja.
91.
. Nabavne cene oblikujejo organizacije na temelju prodajnih" cen dobaviteljev, ter stroškov, provizij itd., povezanih z nabavo- Organizacije praviloma določajo planske ali stalne nabavile cene,- ugotavljajo pa tudi nastalo ceno.
92.
Lastne cene izdelkov, polizdelkov in . storitev določajo organizacije na osnovi tehnične dn tehnološke —dokumentacije,- planske, cene materiala in dela ter predračuna indirektnih stroškov. Organizacije določajo lastno ceno praviloma na temelju predkalkulacij, v katerih izkažejo stroške in osebne dohodke po kalkulacij ski shemi; ki je določena z organizacijskim predpisom združenega podjetja. Ob obračunu lahko ugotavljajo tudi nastale lastne cene.
9.	Notranje devizno poslovanje
93.
Prodajne cene in izvozne neto prodajne cene oblikujejo tovarne in Prodajno-servisna- organizacija, odločajo pa o njih organi -tovarne.
94.
■ Prodaja med organizacijami. Izdelke, posameznih organizacij, ki jih druge organiza-
95.
Združeno podjetje nastopa s prodajo svojih izdelkov na zunanjih trgih (izvaža svoje izdelke) tudi za to, da krije s tem svoje uvozne potrebe. Pri tem pa velja načelo, da izvažajo predvsem tiste brga-. 'nizacije 'in tiste izdelke, ki doisegajo na zunanjem trgu najboljše rezultate, t. j. najmanjšo negativno razliko v ceni med prodajo na domačem in na tujem trgu. Organizacije, ki pri tej usmeritvi dosegajo večjo realizacijo deviz kot- pa jim je potrebna za njihove lastne potrebe, pa s presežkom teh sredstev proti plačilu -krijejo potrebe drugih organizacij, ki ne do-. segajo. s svojim izvozom last-, nh potreb.
Notranje devizno poslovanje se 'ureja e posehnim splošnim aktom podjetja.
Devizni račun se vodi navzven kot. enotni devizni račun podjetja, navznoter pa se zagotSvlja-posameznim organizacijam ,njihov delež in vršijo prenosi ha temelju notranjih predpisov in dogovorov. .	»
10.	Medsebojna razmerja
96.
| Ob prehodu v status združenega podjetja in ob ustanovitvi nove organizacije se organizacija z ustanovitveno pogodbo odloči ali se bo posluževala , storitev Prodajno-servisne "organizacije, razvoj-, ne organizacije in nabavne. organizačije dn v kakšni meri, ozro-ma ali bo te dejavnosti opravlja sama.
Poznejša odpoved poslovanja preko teh organizacij mora biti podana s strani
in Stopnjo dohodkovnega rabata prodajno-servisne organizacije. Stopnje so določene po izdelkih oziroma grupah izdelkov in so, izražene v odstotkih. Obračun sredstev odstopljenih in dohodkovnih rabatov se izvaja na osnovi faktur tovarne in zaključuje mesečno.
Masa sredstev dohodkovnega rabata je končno še odvisna od dejanskega dohodka tovarne, če se tovarna in PSO sjie sporazumeta drugače.
Višina (masa) sredstev odstopljenih rabatov se primerja z višino (maso) odstOplje--nšh rabatov, ki jih. je prodaj-no servisna' organizacija - za isti fizični obseg. dejansko odstopila kupcu. V ta namen je prodajno-servisna organizacija dolžna, predložiti tovarni ustrezno dokumentacijo.
V primeru, da je višina dejansko odstopljenih rabatov manjša, se prihranjena razlika deli med prodajno-servis-mo organizacijo in tovarno v določenem odnosu, ki sb-do-loči" s pogodim med prodaj-no-servisno. organizacijo in tovarno.
Odstopljene rabate poveča prodajno-servisna organizacija lahko saiflo po predhodnem soglasju tovarne.
99.	' ■
Izvoz. Tovarna in Prodajno servisna organizacija se za posamezne regione dogovorita o nižjih neto izvoznih cenah ter za višino (Stopnjo) provizije na doseženo neto izvozno ceno. Za vsak opravljeni ^izvozni posel mora Pro* dajnbrservisna organizacija predložiti tovarni obračun do neto prodajne' cene.
cije vgrajujejo v svoje izdelke, drugih organizacij v roku, ki prodajajo te -organizacije omogoča nemoteno realizaci-praviloma po enakih ceni kot jo že .sprejetih obveznosti do
na domačem trgu (z odbitkom rabata).
7.	Tehnična dokumentacij a - • -, „ ' ,,
89.
Gledle prometa s tehnično dokumentacijo analogno veljajo člena 84. in splošni predpisi.
Pri odločanju o odtujitvi tehnične, dokumentacije iz združenega podjetja, mora organizacija v sestavu združenega podjetja upoštevati določila o zaščiti poslovne tajnosti združenega podjetja.
tretjih oseb ter prilagoditev obsega poslovanja.
Prav tako se je pod elič-lahko nimi-pogoji možno naknadno ri, oziroma al bo te dejav-
Organizaciji pa se sporazumeta tudi za drugačno prodajno ceno tako, da nost opravljala sama. namesto običajne rabatne stopnje, določita drugačno, višjo rabatno stopnjo.
| Za polizdelke in storitve, ki jih organizacije prodajajo drugim organizacijam v okviru združenega podjetja in zanje ni postavljena tržna prodajna cena, se za te Cene dogovorijo.
Organizacije so dolžne kupovati medvseboj in prodajati drugim tovarnam' po naj-večjih ugodnostih, ki jih dajejo drugim kupcem ozirb-% po dogovorjenih cenah, za polizdelke in storitve.
. Praviloma naj se te odločitve podajo do 31. julija v vsadkom letu za obdobje naslednjega koledarskega leta.
97.
Medsebojna razmerja med tovarnami in prodajno servisno i organizacijo. Prodajno-servisna organizacija in. tovarna. določata sporazumno prodajne cene,,- o katerih dokončno odločajo orrani upravljanja tovarne, Prav tako se ijjo"od'beno} dovovorua - za stopnjo odstopljenega rabata
98.
Prodajno-servisna organizacija je dolžna š svojijn pravilnikom o delitvi 'osebnih. dohodkov zagotoviti, da so delavci v, prodajmo-servisni organizaciji nagrajevani v odvisnosti od rezultatov prodaje tistih izdelkov, oziroma skupin izdelkov, ki jih prodajajo ozv storitev," ki jih opravljajo.
Tovarna dobavlja proizvode Prodajno-servisna. organizaciji in za. dobave izstavi fakturo. S sredstvi za zaloge in kupce razpolaga Prodajno-servisna organizacija. O zapadlosti fakture plačilu se dogovorita Pro-dajno-servasna organizacija in' tovarna z letno pogodbo o medsebojnih odnosih (količine, roki, rabati, • zapadlost, penali, kasaskonto). Za plačila, izvršena pred zapadlostjo, priznava tovarna Prodajno-servlsni orgnizaciji kasaskonto,' za ‘zamujena plačila pa zaračunava zamudne obresti (penale).
Tovarna je dolžna dobavljati proizvode Prodajno-ser-visni organizacij^ v skladu s pogodbo po količini in sortd-mentu. Za zamujene dobave zaračunava Erodajno-servis-na organizacija tovarni penale v višini, ki izhaja iz dogovorjenih pogojev v letni pogodbi.
100
Ekonomska . propaganda. Funkcionalni stroški te dejavnosti so vračunani v dohodkovni rabat Prodaj no-ser-. yisné organizacije. Osnovna dejavnost (akcije, sejmi) pa je določena z gospodarskim: planom’. Déjanslca potrošnja sme-biti le v .mejah, plana, financirajo jo tovarne po dolo-’čilih gospodarskega plana.
101.
. - ' ' . '
Montaža. Naloga na področju montaže je projektiranje in montaža kompleksnih naprav in objektov na domačem in tujih trgih.
Celotni /dohodek formira od svojih-storitev.
Medsebojne odnose (roki, penali -in podobno) urejata tovarna in Prodajno-servisna organizacija samostojno. '
102.	; ,l|
Servis. Na področju -servisa je naloga Prodajno-servis-ne organizacije popravljanje izdelkov' v lastnih servisnih obratih in- organizafcija pogodbenih servisov.
Servis formira svoj, .celotni dohodek iz realizacije servis-/ mih storitev za, garanbijskai popravila, svojih ostalih sto-' ritev in prodaje rezervnih delov. >
Sredstva, ki jih tovarne namenijo za kritje stroškov garancijskih popravil, se določajo'z letno pogodbo med Prodajno^gervisno organižaci-jo to tovarno, postopek ob-" računa dejanskih stroškov pa je določen z organizacijskim predpisom podjetja.
103.	|
Prodaja, montaža in servis so v okviru Prodajno-servisne organizacije enote s statur \ som delovnih enot. Tak status je dolžna Prodajno-servisna organizacija zagotoviti tudi za enote, inženiringa, kadar to omogoča doseženi obseg poslov in pa morebitnim drugim enotam, ki bi jih bdlo koristno organizirati na tak način.
104,
Odnosi med tovarnami in razvojno organizacijo. Pri pravljanje -skupnih tehničnih. in tehnoloških osnov za vsej tovarne ima za cilj racibnal-
nejše -konstrukcije in enoten postopek poslovanja z dolgi-
mentacijo, uvajanje racionalnejših. tehnoloških procesov: in' postopkov ter izvajanja, meritve in-- postoplcovza- zagotovitev 'kvalitete: Glavno; sredstvo' za dosego teh- ciljev- š& stahdbrdizacija ih' tir pizačija- dokumentacije, - obr B-Ki postopkov, derovnih-predt-mc-tov in delovnih' sredktev ter meritve ih ostali postopki- za zagotovitev kvalitete. Dimenzioniranje- te dejavno*-sti opravi skupno z Razvojno, organizacijo. tehnično-pror gramsko vodstvo podjetja na osnovi programa- potrebnih deli .m"'atedfj, na- tem- -področju-. Program- potrjuje posebna- strokovna-, komisija», ime--nov-ana od organov, upravljanja. podjetja», sestavljajo, jopa- predstavniki , vseh tovarn:
105.
, Usmerjene in- aplikativne raziskave, so tiste raziskave tehničnega značaja, ki se ne nanašajo na konkretno razf vojno- nalogo in- katerih- pomen je- bodisi splošnega- značaja za napredek tehnike v ¡podjetju, bodisi dh predstav— . Ija osnovo za poznejše konkretno razvojno delo, s- področja proizvodnega programa podjetja.
's
Program dela te. dejavnosti pripravlja skupno- z: R-azvojno organizacijo /tehniSno-pro-gramsko vodstvo podjetja, potrjuje pa- ga, upoštevajoč vsako» leto razpoložljiva sredstva, omenjena strokovna, ko-• misija.
V predračunu mora bi ta iz- -	114.
kazan. odnos med; materialhi-	,	....
mi. stroški; in. ostalim delom Razvojna- organizacija je celotnega dohodka Medtem, dolžna s svojim pravilnikom ko.materiaihe: stroške pokriva ° delitvi osebnih- dohodkov združeno! podjetje v. vsakem zagotoviti, da so ^delavci | v primera do planirane višine, Razvojni organizaciji nagraje-pa. se sredstva ostalega dela vani v 'odvisnosti od- rezul-ta-celbtnega. dohodka formirajo tQy sv-ojega dela in rezultatov-v planiranem odnosu, na de- (dohodka) tovarne, ža katere jansko doseženi.dohodek vseli delajo, tovarn: če je- ustvarjeni- dohodek vseh- tovarn enak plat-niranemu, potem dobi Razvoj? na organizacija, tudi planirani, celotni dohodek. Če je-, dohodek tovarn združenega podjetja, nižji, je- nižji-' tudi ce* lOt-niN dohodek in dohodek Razvojne-, organizacije- dn. obratno.
109,
115,
Medsebojni odnosi- med' tovarnami! in nabavno organizacijo, Ob. pričetku- vsakega poslovnega leta se tovarna in nabavna organizacija sporazumeta: o- tistih naBavah"na domačem: trgu: ki . jih: nabavna- organizacija, nabavlja skupno ža vse tovarne. Obseg, poslov-na področju- uvoza padajoča- plan materialnih' po-
Dejavnosti iz- člena- 105.. se financira’, na isti- način- kot treh tovarn. ,
dejavnostoz člena 104, T-ovar-- Nabavna- organizacija na-nei d,°k® rezultate raziskav jjavjs^ material tovarnam na v koriščenje, jih 'odplačajo z,	spenjenih»' letnih
večjimi prispevki- v npsled-, pog^djj, ¡n posameznih nabav-n-jih letih, s čimer se- v isteni nalogov po terminih in, obdobju zmanjšajo prispevki dispozicijah, navedenih v teh ostalih. ■	,	, . dokumentih. Nabave -obraou-
predložitvijo
140.
na tovarnam Vse za to potrebne originalne
Dejavnosti: iz člena-. 1M>. &■ dokumentecije- (računi doma-nanci-rajo tovarne. vsaka: za “h a1"1 ino^mškib dotoavi»-svoje področje. Odvisno od teljev,.. spediterski bančni, dogovorjene dimenzije, te de- transportni računi itd.), javnosti) pripravita: tovarna- in Razvojna- o-rganizaodjai pro* gram- razvojnih nalog, ki. jih-je potrebno izvršiti'v poslovnem letu, Vrednost vsake naloge je izražena v dveh postavkah: materialni stroški in'
i ■ 1 ■ us;
Za. vsako, nabavo nabavna, organizacija- posebej obračuna: s-; .tovarno' provizijo) ki jh. določena s/ pogodbo; ali- go-
V okviru svojega: delovanja -nabavna organizacija analizira domači, predvsem pa inozemski trg; z namenom poceniti in izboljšati dobave vseh: vrst- materialov. ‘
119.
Nabavna, organizacija .j® dolžna s. Svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zagotoviti,. da- so; delavci v-nabavni organizaciji nagrajevani1 v- odvisnosti- od' rezultatov, nabave: (domače in: uvozne),
' .	12D;
Skupne službe oblikujejo» svoj celotni dohodek s plačili organizacij v sestavu'1 združenega podjetja za» -delo: in storitve' skupnih služb, to. jih plhčujejO»'iž' svojega, celotnega: dohodka.
. 121.
Z gospodarskim' planom' se določijo-: fiksni- poslbvni: stroški,. variabilni poslovni stroe ški. in. dohodek skupnih-služb. Pri obračunu še priznavajo ' fiksni . poslovni si roški (najemnine, amortizacija» deF obresti itd.)- do planirane vii-,šine, variabilni poslovni, strcev ŠM V' odvisnosti, od' vFožemh sredstev- organizacij v sesta-,vu združenega podjetja, dohodek- pa- v odvisnosti: od' dohodka» Organizaciji; Prihranki ah prekoračenja pri variabilnih' poslovnih- stroških povečujejo- oz- zmanjšujejo dohodek- skupnih službi
T06i
na tovarne.
Razvoj’
Dimenzioniranje razvojnega, dela (razvijanje, novih in. re-kansteuk-cija ter izpopolnjen vanje- obstoječih izdelkov) v-skladu s potrebami 'posameznih tovarn opravi: Razvojna organizaci ja- v sporazumu z njimi, delovni program- .pa nastaja, na. osnovi, ugotovitve, konkretnih razvojpih» nalog,' fa- jih- tovarne d&lbčij-o- za vsako leto..
%
,107.
Celotno ' dejavnost Razvo jna organizacije za potrebe tovarn, financirajo tovarne, in. predi-st avl j a -poslovni- strošek, posa? meznib tavam.
108:
..•• Celotni dohodek' in, doho-. dok Razvojne, organizacije od posamezne razvojne naloge in za njegovo celotno dejavnost je odvisen od dohodka tovarn.
Predračun stroškov na osnovi programa- predvidenih akcij in del za dejavnost iz člena 100. se postavi’ v odnos na ^pian-irani dohodek vseh to? vara.
ostali- del- celotnega, dohodka, spodarskim .-planom. - Taka Vsota, vrednosti, vseh 'nalog. *>nm™na. ^TJT predstavlja, planirana sred- tovarnah se.km,grra (povecu-Stva za razvojno dejavnost. Je oziroma-, zrna:ij.^^o), v *d-t v . ¿. i.	nosu na aGisezani» aonodefe.
IztPazana« je: tudi	odnosu, na •
planinaiii-s.dofeode-k tovanne.
Pri opravljeni razvojni.nalogi. Tovarna -se obvezuje'dati pokriva.tovarna dejanske, ma- nabavni, organizaciji pravo-terialne- stroške' razvoja, pre- -gasno r-a razpolago denarna ostali del: pa- je- odvisen od- sredstva :za odkup deviznih dejanskega- dohodka; tovarne- -sredStevzi' plačilo» v: inozehn-(tako kot je. to. opisano pri-, stvu, . dejavnosti iz etena 100),
uir: .
111.	-	.	;	' č- v;.
Nabavna organizacija- je Sredstva za posamezne deri obvezna izvršiti, dobave iz javnosti'še v Razvojni onga— uVoza- pravočasno in po- -di-trizaciji medsebojno ne-more-	spozicijah- tovarn gledfe na
jo, prelivati,, niti» se na. mo- kakovost,.'asortiment, izvor rejo prelivati v. Razvojno or- itd: v mejah- zagotovljenih, ganizacijo sredstva posamez»; denarnih sredstev za odkup nih tovarn- za dejavnost iž. dteviz; do katerih jte tovarna člena 102	_. upravičena''na temelju izvo-
'	za in odstopljenih deviz- dru--
112.	gim tovarnam: Za skupne naba-Oe.na.domačem trgii-mo-
V letnem- gospodarskem 'ra nabavna organizacija- z planu-izkazujejo tovarne' sred»- okvirnimi pogodbami- pri do-stva. za raziskave in razvojno baviteljih in proizvajalcih za» dela, ločeno 'po dejavnostih, gotoviti posameznim- tovar-,	nam možnost dobave v koli-
113;	' .cinah in, rokih, ki izhajajo
iž materialne bilance. V' slu-Razvojna. organizacija Iah- čaju, da tako zagotovilo ni ko, opravlja delo-za naročni- možno, mora nabavna orga-ke izven združenega podjetja nizacija s svojim sporočilom
ir.
poslovanja
samo do obsega, M'ne prekoračuje’ normalnih uslug, za razvoji: o-raziskovalno delo pa mora -imeti- soglasje organov upravljanju združenega podjetja.
Prvo dejavnost morajo to-
toyami predlagati. spremembo planirane: proizvodne dinamiko.	, .	' •
9 118.
Nabavna organizacija nastopa v imenu vseh rovaril ... .	.	„ Združenega podjetja do banč-
varne- opravljat:- preko Raz- nih. ustanov z namenom, pra-
vo j ne organizacije: Za drugo
v-očasno zagotoviti Zadostna.
in tretjo pa je možna odloči-, devizna sredstva za uvoz mater'? smislu člena 96.	terialov.
122-..
-. Poslovna politika- združenega podjetja in njegovih delov se konkretizira s planiranjem poslovanja, Ki se-odvija na ravni delavnih enot,, organizacij.. ter združenega podjetja,, vsklkja med Seboj' in navzven' s' poslovnimi partnerji■, ih družbo.
-v 123. ‘
Dolgoročna- poslovna poli»-; tika.se odraža -v perspektivnih planih, v gospodarskih in tekočih planih ter v želo kratkem roku v operativnih' planih»: pri čemer' se- upofab*-lja» načelo pomičnega- plani--ranj.a» ki zagotavlja kontinu^-iranost odločitev»;. ,
Podrobnejši' način, planira-tija oziroma enotno metodologijo določajo» organizacijski predpiši. podj,etj.ai
124;
Eerspektivni: plan. se: sestav-lja 'na: podlagi strokovnih analiz gibanja tržnih potreb ih proizvodnih možnosti.» raz», voja- tehnike ih tehnologijej, v mejah razpoložljivih ih predvidenih, sredstev- iii ka*-drov ter- v skladu z-, ustreznimi plani' družbeno političnih skupnosti.
125. Kfflj
Perspektivni plan združenega' podjetja predvideva» in zagotavlja vsklajen. razvoj' proizvodnje, prodaje in investiranja) gibanja celotnegg-
dohodka, dohodka» in» osebnih dohodkov, izobraževanja kadrov, razvoji" stranskih., proizvodnih dejavnosti podj-etj-a ter delovnih- organizacij, ka-.. terih ustanovitelj je.
126.
Perspektivni- plani: organizacij v sestavu podjetja» predvidevaj o. in. zagotovi j.a jo - afela-deh. razvoj, proizvodnje oziroma dejavnosti organizacij, vlaganj- v razširjeno- reprodukcijo?,: gibanje- celotnega , dohodka, dohodka-, in osebnih dohodkov», tehnični' razvoj, in vzgojo; kadrov;
12T. ’
-Vsak perspektivni, plan zajema obdobja 5 let in ima kot najmanjšo, plansko eno-' to obdobje enega poslovnega, lfeth. Pred* potekom vsakega : poslovnega- leta se .perspektivnemu- planu- dodk novo plansko- ohdhbje, tako- dar je zagotovljenadtontmuitetaper-spektivnega» planiranja za dobo petih- let vnaprej; Ob' vsakokratnem planiranju1 se -po potrebi ustrezno spreme-- nijo podatki v perspektivnem planu, 'če' j6 prišlo na trgu' ali v razvoju tehnike- do ta- • kih sprememb,, dal. prvotna predvidevanja: niso> več realna in ekonomsko utemeljena.
128.
Perspektivni, plan; zdiuže-'. nega, podjptjje jp;sestavljen iz< -perspektivnih planov tavam. Tovarne'v sodelovanju s tehnično'- programskim sektor-jem podjetja sestavijo; predlog svojega perspektivnega plana razvoja. Kolikor prh gramski sektor in tovarna ne prideta: dO- soglasja» morajo biti- samoupravni, organi tovarne- ob. sprejemu svojega perspektivnega plana predhodno i seznanjeni: tudi st stališčem programskega Sektor- -ja;. Delav®k'ii svet: pedjetjg pa ob sprejetju perspektivnega^ plana združenega podjetja lahko žahtevg od samoupravnih oi-ganov- v tovamij da-ponovno'razpravljajo- o- svojem perspektivnem pianu, vehdar pa: mora-- delavski- svet - pod? jetja- v' takem primeru tudi/ navesti svoje: -argumente; iz katerih izhaja, da-perspektiv- . ni plan tovarne ni vsklajen s perspektivnim planom pod-» jetja. Po ponhvni obravnavi je. sklep. DS - organizacije do-,,' končen.
129.	, 7-'/
Gospodarski, plan se.sestav-Tja na. podlagi ugotovljenih» tržnih- . potreb; proizvodnih zmogljivosti»- možnosti nabave' reprodukcijskega, materiala in razpoložljivih sredstev ift kadrov tar- v,- skladu s
predvidevanji-»perspektivnega ,
plana, podjetja. v
; Z, gospodarskim, - plSnom podjetje pr.edrideva in konkretno- načrtuje' poteli- svojega- posiovanja 'za; obdobje . naslednjega: poslovnega- leta.
- ,	130.
Organizacije : združenega podjetja konkretizirajo s svo-; jimi gospodarskimi plani potek svojega poslovanja za obdobje naslednjega poslovnega leta in na podlagi smernic "in ob upoštevanju obveznosti do skupnih skladov in. sporazumno' dogovorjenih plačil storitev skupnih služb.
131.
/
Okvirni, gospodarski plan združenega podjetja zajema:
—	smernice poslovne politike, '
!	—plah proizvodnje, izka-
zan po tovarnah, s prikazom blagovne, eksterno in skupne proizvodnje,
—	plan prodaje, ki1 je izkazan po organizacijah, posebej za domače in posebej za inozemsko tržišče,
—	delovne programe, skupnih služb,,
—	plan investiranj,
—	finančni plan,
—	vrednostni plan celotne-
ga dohodka, dohodka in delitve,	; ,	/
—	notranje gospodarske instrumente:
a)	oblikovanje skupnih ■ skladov,
b)	notranje devizno poslovanje.
c)	provizije, rabati in prispevki skupnim službam
d)	odločitve o razvoju
. e) posebne rešitve, n. / pr. glede pokrivanja izgub
f)	drugi notranji instrumenti. I
—	delovne programe delovnih organizacij, ki i jih je ustanovilo podjetje,
—	ukrepe, ki naj zagotove izpolnitev planskih nalog.
132.
Gospodarski plan tovarne obsega:
—	smernice poslovne polij-., tike,
—	plan proizvodnje po skupinah proizvodov s prikazom blagovne, eksterne in skupne proizvodnje,
—	plan prodaje po skupinah proizvodov, posebej za domače in / posebej za inozemsko tržišče,
—	plan izkoriščanja proizvodnih kapacitet,
—	materialno bilanco,
—	plan kadrov in izkoriščanje delovnega časa,
—	predračun limitiranih stroškov," .
—	plan investiranj (razširi' jena reprodukcija, skupna poraba),
—	finančni plan,
—	vrednostni plan celotnega dohodka, dohodka in delitve z razdelitvijo po delovnih enotah,
—	notranji instrumenti,, ¡c
—	ukrepi, ki naj zagotove izpolnitev naiog.
133.
Gospodarski plan ostalih organizacij in skupnih služb obsega:
—	smernice poslovne politike,
—	plan dejavnosti in oblikovanja celotnega dohodka,
. — plan izkoriščanja kapacitet, J
—	materialno bilanco,
.—:plan kadrov in izkoriščanje delovnega časa,
—	predračun limitiranih. . stroškov,
—	plan -investicij,
—	finančni plan,
—	vrednostne: plane celotnega dohodka, dohodka in delitve z'razdelitvijo po delovnih enotah,
—	notranje Instrumente,--
—	ukrepe, - ki naj zagotove izpolnitev viialog.
134.
Programsko tehnični sektor podjetja izdela za vsako poslovno leto posebej rokovnik za sestavo planov prodaje, blagovne in neblagovne proizvodnje. V. predpisanih rokih morajo PSO in toyarne sestaviti",plan .prodaje in blagovne proizvodnje, tovarne pa med seboj izmenjati potrebe po neblagovni proizvodnji. Pri tem sekdržijo načela,, da je treba v prvi vrsti zadovoljiti notranje potrebe po izdelkih in šele nato potrebe tržišča.
Strokovne službe v tovarni sestavijo predlog, ^gospodarskega plana na. podlagi- sprejetega plana proizvodnje in prodaje ter .plana"obveznosti do združenega podjetja. Pri sestavi predloga se pridržujejo smernic, ki jih je v ta namen predpisal delavski svet podjetja. Predlog gospodarskega plana predloži tovarna pred Sprejetjem- v --strokovno oceno in ugotovitev njego-; ve skladnosti, s. sprejetimi smernicami delavskega sveta podjetja in splošnimi principi- ekonomike/ strokovni službi podjetja. Če ta ugotovi neskladje in določene pomanjkljivosti, je dolžna o tem obvestiti DS tovarne ne glede na to, čeprav je ta že sprejel svoj gospodarski plart. DS je dolžan razpravljati o predloženi oceni, če podano oceno in ugotovitve strokovne službe podjetja zavrne, predloži strokovna služba podjetja sporno zadevo genefalnemu direktorju, ki lahko po svoji presoji sproži postopek pred notranjo arbitražo.
Predlog gospodarskega plana podjetja sestavi njegova strokovna služba na podlagi sprejetih plahov posameznih -tovarn.
135.
Gospodarski plan podjetja sprejme delavski svet podjetja.
136.
Usklajenost planov. Gospodarski in perspektivni plani morajo biti usklajeni med seboj, kakor tudi ž družbenimi plani tistih družbeno-po-litičnih skupnosti, na katerih obmOčju imajo sedež tovarne.
137.
Plana proizvodnje in pro-
daje morata biti sprejeta do 1. septembra, gospodarski plani organizacij do 1. novembra, okvirni gospodarski plan podjetja pa do 1. decembra za prihodnje leto. .
138.;
Spremljanje izpolnjevanja planov. Strokovne službe podjetja in organizacij spremljajo in analizirajo uresničevanje postavljenih planov in poročajo organom upravljanja o doseženih rezultatih ter predlagajo ukrepe jza izpolnitev postavljenih nalog v naslednjih obdobjih.
'O „izpolnjevanju planov proizvodnje, prodaje tin likvidnosti morajo biti obveščeni organi upravljanja podjetja praviloma vsak mesec.
Organi upravljanja podjetja morajo biti vsake tri mesece obveščeni o izpolnjevanju investicijskih programov podjetja. (
Organi upravljanja podjetja'morajo biti .enkrat v trimesečju: seznanj eni tudi z izpolnjevanjem planov delov1 nih organizacij, katerih ustanovitelj j.e podjetje, kakor tudi z ukrepi za izpolnitev njihovih planov v naslednjih obdobjih. .
139.
Obveščanje. Organi uprav-ljanja podjetja praviloma redno mesečno obveščajo delovno skupnost podjetja o izpolnjevanju planov.
Organi upravljanja organizacij obveščajo svoje delovne skupnosti o izpolnjevanju, svojih planov.
Vsake tri meseče mora biti delovna skupnost obveščena o izpolnjevanju planov, katerih izpolnjevanje-ni mogo-če zasledovati mesečno.
Organi upravljanja' podjetja obveščajo delovno skupnost o problematiki v Zvezi z izpolnjevanjem planov tudi z'internim časopisjem.
12. ^Pospeševanje^ izumov in tehničnih izboljšav
140.
Podjetje in organizacije v njegovem sestavu' po svojih organih upravljanja in strokovnih službah skrbijo za razvoj in pospeševanje izumiteljske. in novatorske dejavnosti v podjetju. V,ta namen zagotavljajo organizacije in podjetje materialne pogoje za razvoj' teh dejavnosti in na ustrezne načine vzpodbujajo delavce k zavestnim prizadevanjem za izume in tehnične izboljšave, koristne predlbge in ideje.
Podjetje in organizacije skrbijo za to, da se izumi in tehnične izboljšave, koristni predlogi in ideje uporabljajo v največji meri in na najbolj smotrn način. .
Strokovne “službe podjetja in organizacije morajo zagotoviti, -da se izumi in tehnične izboljšave, ki sc za podjetje koristni, na zakonit način zavarujejo.
Avtorjem izumov in tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in idej pripada pravična odškodnina, katere' višina je predvsem odvisna' od gospodarske vrednosti novosti za podjetje oz. njegove organizacije, od deleža podjetja ter organizacij pri njenem nastajanju, « kakor tudi od njene objektivne pomembnosti.
Postopek, in organi za ugotavljanje in priznavanje izumov in tehničnih izboljšav ter za ugotavljanje višine odškodnine in medsebojnih pravic ter dolžnosti podjetja oz. organizacije in avtorja novosti, so določeni v pravilnikih o izumih jn tehničnih izboljšavah posameznih organiza-
cij. Ta pravilnik je lahko enoten za celo podjetje ali za več organizacij, če s tem soglašajo organi upravljanja posameznih organizacij.
13. Reševanje sporov
141,	~	’
Poslovni odnosi med podjetjem in organizacijami so urejeni s tem statutom in -s pogodbami med podjetjem in organizacijami. .
Poslovni odnosi, ki nastajajo v zvezi z medsebojnimi dobavami in vršenjem uslug (cene, kvaliteta, raki, dobave itd.) so urejeni s tem statutom, s pogodbo, sklenjeno med podjetjem, in organizacijami in s posebnimi pogodbami, ki jih sklepajo organizacije med seboj.
142.
Za odločanje v sporih, ki nastanejo v odnosih iz prejšnjega člena odloča notranja arbitraža.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika..
Dva člana arbitraže iitienu-je delavski svet podjetja, po dva člana pa organi upravljanja organizacij, med katerima je nastal spor.
Za odločanje v sporih med podjetjem in organizacijami imenuje v arbitražo tri člane delavski svet podjetja, tri Člane’ pa tista organizacija, ki je<s podjetjem v sporu.
Predsednika arbitraže ime-' nujejo sporazumno njeni člani, če pa se ne morejo zedi-' niti, ga imenuje upravni odbor podjetja.
Odločitev arbitraže je do-, končna.
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošen akt, ki ga sprejme upravni odbor podjetja.
V.
s
Ustanavljanje organizacij, trgovinskih poslovnih enot, delovnih organizacij in enot, ki opravljajo storitve članom delovne skupnosti
A. USTANAVLJANJE ORGANIZACIJ
143.
Organizacija se ustanovi:
a)	z izgradnjo nove tovarne,
b)	, s pripojitvijo drugega podjetja.
'i c) z izdvojitvijo enote iz-obstoječe' organizacije.
*	>	144.
Organizacijo ustanovi podjetje, če so podani poleg pogojev iz člena 97 TZP še naslednji minimalni pogoji: a) če je proizvodni program organizacije predviden v perspektivnem planu podjetja;'.
b)	če bo ustanovitev organizacije uresničila specializacijo proizvodnje;
c)	če je zagotovljeno, da bo organizacija v določani dobi dosegla ekonomski učinek, ki ga predvideva perspektivni plan podjetja;
d)	če so za ustanovitev zagotovljena ustrezna sredstva in kadri.
145.
-Kadar ustanavlja podjetje organizacijo v smislu čl. 143. toč. c) tega statuta, metra na novo ustanovljeno organizacijo prenesti iz organizacije, v kateri je bila do sedaj ta enota, tudi sorazmerni del njenih skladov. Višino teh sredstev in način prenosa določita sporazumnoorganizaci-ja, iz katere se enota izdvaja ter delovna skupnost enote, ki se, izdvaja.
. 146.
' O ustanovitvi organizacije ¡v ■ smislu - toč. a) člena 143. (izgradn j a ' tovarne) odloča delavski Svet podjetja s' sklepom o izgradnji tovarne in s sklepom o ugotovitvi, da' so podani pogoji jž čl. 144 statuta. .
147.
O ustanovitvi organizacije v smislu toč. b) člen 143. sta-, tufa; (pripojitev drugega podjetja) odloča delavski svet podjetja potem, ko je delovna skupnost podjetja odločila o pripojitvi z referendumom.
148.
O ustanovitvi organizacije v smislu toč. c) člen 143. statuta (z dzdvojitvijo enote iz obstoječe organizacije) odloča na predlog zbora delovne skupnosti delavski svet podjetja. če pa delavski svet podjetja ne soglaša s takim predlogom, lahko zahtevata zbor /delovnih ljudi ali delavski svet posredovanje mešane arbitraže in odločanje z referendumom .v podjetju.
. 149.
Kq odloča delavski svet o ustanovitvi 'organizacije v smslu člena 143, so podlaga za njegovo odločitev ugotovitve,' da so izpolnjeni pogoji iz člena 144. tega statuta in čl. 97 TZP.
150.
Predlog, na podlagi katerega odloča delavski svet podjetja, pripravijo, strokovne službe podejtja. Predlogu prikaže tudi; vso dokumentacijo. ..
| 151.
V primerih, kadar poda jpredtag za ustanovitev orga-'nizacije posamezna organizacija ali enota, ga predloži prej , še strokovnim, službam podjetja; da dajo o njem svoje strokovno mnenje.
/152.
Predlog in mnenje iz prejšnjih členov morata obsegati podrobno analizo in obrazlo •žitev, iz katere je predvsem razvidno, - da so podani minimalni'pogoji za ustanovitev Organizacije.
153.
Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja o ustanovitvi organizacije sklene podjetje z novo organizacijo pogodbo, ali pa organizacija samo pristopi k že sklenjeni pogodbi ime d podjetjem in
drugimi organizacijami. Isto-nizacije, ki ustanavlja enoto Posebna storitvena enota dela na način, ki ga določa časno pa se dopolni tudi. sta- in v medsebojni pogodbi ni lahko' sklepa kreditne pogod- zakon in splošni akti,
be. Za sklenitev kreditne po- _ pravica do povratka na . v . godbe je potrebno /soglasje, delo, kadar je isto ali podob-akte‘1°V1 6 SV° e osne ustanovitelja, če ni v pogod- no delovno mesto ponovno
bi med ustanoviteljem in. ustanovljeno.
tut.
B. USTANAVLJANJE TRGOVINSKIH POSLOVNIH ENOT IN
drugače določeno;
1. sprejemajo v soglasju z
i 2. razpolagajo v mejah, katere jim določi ustanovitelj ž osnovnimi 'sredstvi, ki sojih dobile od njega;
3. ne morejo brez soglasja
enoto drugače- določeno.	_ pravica de]avca biti nav-
Za-obveznosti po pogodbah zoč pri odločanju o njegovih iz prvega in drugega odstav- pravicah z dela in po delu teir ka tega člena jamči posebna pravica . do vsestranskega storitvena'enota s premože- uveljavljanja njegovega zah-
..... ..... IjM . ki ga ima v-upravi;, tevka in zaščite njegovih in-
meta poslovanja in se ne iz- ge takih obveznosti ni mogo- terespv v postopkih, ko se
7 A <STnPMTČTFV ustanovitelja spremeniti.pred- njem I Vi 13 X MZi V rnt^ita nrv<ilrvvanip fn sigj ne iz-
154.
v samostojno podjet- ge poplačati iz premoženja, ugotavlja njegova bdgovor-ki' ga :ima v upravi enota, iriost ali'utemeljenost njegovega zahtevka,
159.
ločiti ■ , je.
Prodajno-servisna organiza-'	\	, jamči zanje ustanovitelj.
cija organizira svojo lastno	im	__________ .
prodajno mrežo tako, dav	’ Posebna stontvena enota je
važnejših . gospodarskih cen- Posebna storitvena enota lahko stranka v sporu, trih ustanavlja svoje filiale.' samostojno sklepa; pogodbe ;o	Poseblla storitvena - enota
V sestav posamezne fijiale nakupu m prodaji blaga in .	v- . , m
praviloma- spadajo* trgovin- o drugih poslih blagovnega lma laiiKo račune, pri oan&i nj*e osebnih in skupnih inte-
— pravica do enakopravne udeležbe pri delitvi sredstev, namenjenih za zadovoljeva-
sko predstavništvo, ..industrij- prometa, ska prodajalna, veleprodajno skladišče ter montažni in ser- ' visni obrat, 4
Prodajno-servisna organizacija ustanavlja enote za inženiringe; postavlja delegate za prodajno . dejavnost v inozemstvu ter sklepa pogodbe o zastopstvu z inozemskimi firmami.
O ustanovitvi enot iz prejšnjih odstavkov odloča delavski svet Prodajno-servisne organizacije.
ih posebno knjigovodstvo.
VI. Temelji za urejevanje medsebojnih delovnih razmerij
resov članov delovne skupnosti (stanovanja, .počitniška' rekreacija ih: usluge vseh služb, ki so namenjene članom delovne skupnosti, npr., obrati družbene prehrane, zdravstvene patronažne službe itd.).
C. USTANAVLJANJE NOVIH DELOVNIH -ORGANIZACIJ
Pravice in dolžnosti
160.
— pravica do minimalnega osebnega dohodka in pravica do nadomestila osebnih dohodkov v primerih, ki jih do-— pravica do dnevnega in -*°^a TZDR, tedenskega počitka in do nje- .	.
gove vnaprejšnje razporedi- . — Pra\lca do pomoči prt tve ter pravica do počitka ob	razvyanju
državnih praznikih.
-— pravica biti na delovno“ mesto.
' 11:	155.
O ustanovitvi dfelovne organizacije odloča delavski svet podjetja.
Za ustanovitev delovne organizacije veljajo glede pogo-
vu podjetja.
D. USTANAVLJANJE ENOT, KTOPRAVLJAJO STORITVE ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI
156.
Delovna skupnost skrbi za
cialnih razmer ter za rekreacijo .članov. V ta namen ustanavlja enote: restavracije, počitniško skupnost in podobno.
157.
Enote iz prešnjega člena na, žene, invalidi), ustanavljajo organizacije same ali, pa tudi podjetje.
— pravica do prevzemanja odgo-vomejših' 'del in dolžnosti v skladu s povečanjem
— pravica do posebnega varstva pri dri» (žene, mladina, invalidi).
delovnih sposobnosti v okviru .možnosti in potreb pod-
Vsebina medsebojnih delov- — pravica do letnega dop.u- 'jetja, nih razmerij in podlaga za sta in do njegove vnaprejš-urejevanje teh v- organizaci- nje razporeditve, jah in skupnih službah so nh- _ pravica do odsotnosti' z slednje pravice m dolžnosti	.	,	..	m .» PPSM -
delavcev, ki jim poleg. Samo- dela z nadomestilom osebnih	sposobnosti, \
upravnih pravic izvirajo iz dohodkov v priinerih-rizred-delovnega razmerja:	nih osebnih dogodkov in v
—	pravica dela (pravica,-da primerih strokovnega izobra-podjetje delavcu zagotovi zevanja in izpopolnjevanja,
jev za ustanovitev in glede ustrezno delo .in delovna kadar je ta v interesu pod- • ggg|j ■	__
(k&iumentaoije analogno do- sredstva' za opravljanje- tega jetja,
tev' ntWih orgShzacij^sesta-ter pravica do nadomestila — pravica do odsotnosti z ' — dolžnost delati na delov-' J	osebnih dohodkov in zagoto- dela z nadomestilom osebnih nem mestu, na katerega je
vitev vseh pravic, ki izvirajo dohodkov v primerih iskanja delavec'razporejen in se ob iz dela za čas, ko podjetje ne §eSa e a>	^ napotitvi na delo na do/ooe-
zagotpvi dela),	—pravica do odsotnosti z no delovno mesto natančne-
. dela brez. nadomestila oseb- jg seznaniti z delovnim me-razporejen nil} dohodkov v primerih; ob stom, z delovnima pogoji, z ki ustreza pogojih in v obsegu, kot jih delovnimi dolžnostmi, z nedelovnim sposobnostim,	določajo splošni akti organi-, posrednimi /sodelavci na de-
—	pravica biti ob napotitvi zacig,.	lu, z organizacijo in delovala določeno delovno mesto	/ '	. _
seznanjen z delovnim me-	— pravica do ustreznega	DJem	samoupravljanja	v de-
stom, • z\ delovnimi pogoji,	deleža pri delitvi osebnih do-	lovni	skupnosti s splošnimi
.dolžnostmi, z neposrednimi hodkov,	. - ~ akti in podobno,
sodelavci v podjetju, s- isploš-. — pravica do usposobitve “	_	- '
nimi akti in podobno,	„ji j ^ r ^___________________—dolžnost med delom ne-
za delo ma drugem delovnem nehn0 izpopolnjevati svoje
—pravica do varstva primestu, kadar je-/prvotno de- delovne sposobnostiv skladu iz o jsanje z ravs en s®- tdehi, ki vsebuje tudi pravico; lovno mesto odpravljeno,/ z zahtevami delovnega časa
da delavec odkloni delo na	—pravica do stalnosti de-	P .z	za^vaim, jkF	irajo
delovnem mestu, na kater.em	lcwnega razmerja (preneha-	pboc?st v podjet^, '	^
mu predpisana jarnost ni za-. nje dela brez vpije delavca
gotovi jena, ne 3a bi bila pri- camn ob pogojih; ki jih dolo- — dolžnost v primeru viiš-zadeta zaradi tega njegova £a zakon); do razporeditev .je¡sjle, ki je že. nastopila, ali pravica; pravica do posebne- na razpoložljivo drugo ustrez- se neposredno pričakuje, ga varstva pri delu (mladi- no delovno mesto v primerih: sprejeti delo na vsakem delovnem mestu v delovni organizaciji, za toliko časa, ko-.
objektivno ^ je nujno' da se višja
158.
I Enote v smislu tega poglavja, v kolikor v statutu orga- delom.
a) kadar se ukine delovno
—	pravica do socialnega za- mesto,
varovahja, . . ;	/ /	b) kadar se ______________. . .	.	, ,, ,,
— pravica do omejenega ugotovi nezmožnost za oprav- sila odvrne, rešijo človeška delovnega časa,	Ijanje / dela na dotedanjem življenja ali podjetje zavaru-
delovnem mestu	je pred škodo (požar, pop'a-
— pravica do odmora med
T pravica do prenehanja va, potres, nenadno kvarje-
nje ‘surovin, materiala j- ali delovnih sredstev in dr.),
—	dolžnost go j iti' 'tovariške .odnose do delovnih tovarišev
in starešin in sploh do vsakega, člana delovne skupnosti podjetja,^ ‘ ' .
•— dolžnost opravljati dela, ki spadajo v okvir njegovega' delovnega mesta osebno, pravočasno, pravdno in vla-.gati vanj, .svoje osebne in strokovne sposobnosti,
—	dožnost prizadevati , :se za -tehnološko organizacijo .izpopolnjevanj a svojega delovnega mesta • in .predlog ,v zvezi s teni, posredovati ,pri-1 stojnim, službam, v podjetju,
—	'dolžnost prijaviti in •predldž-iti. podjetju vsdkdzuin in .tehnično .izboljšavo, ki jje' •nastala^ y zvezi ?z njegovim delom na -delovnem mestu in ijo varovati ,-kot .¡poslovno 'taj-.most,
—	dolžnost ravnati .'skrbno z delovnimi sredstvi, 'ki .so
.¡mu zaupana., pri delu in y: zvezi z delom ¡ter s predmeti . .dete (surovin?, sestavni .deli, ■embalaža uidi), - .
—	dožnost 'varovati ¡podat-,ke In -dokumente, .ki ¡pomenijo poslovno škrimost- ¿podjetja,
—	dolžnost ¡ izpolnjevati naloge predstojnikov, v okviru njegovih pristojnosti in jih, če misli, da so te gospodarsko škodljive ali v nasprotju s, predpisu opozoriti na to,
—	dolžnost povrniti materialno, škodo, ki jo je po svoji ¡krivdi prizadejal pri delu-ali v zvezj^ z delom,
—	dolžnost spoznavati določbe splošnih in drugih- aktov podjetja in. se po njih ravnati, ,
—	dolžnost opozarjati ! na nevarnost, ki. preti podjetju ali. sredstvom podjetja ali življenju dn zdravju ljudi ali na nevarnost škode, ki preti premoženju podjetja; prav tako je dolžan opozarjati na škodo, Ki. je nastala,''
—	dolžnost, upoštevati predpise o odpovednem ro-
, ku, o razrešitvi in obvestiti podjetje, kadar ¡namerava prenehati z delom v podjet-
—	dolžnost sodelovati pri' izvedbi ukrepov, ki'jih orga-hizira služba za varnost. v podjetju,
.— dolžnost, da. skrbi za Svojo delazjnožnost,
—	dolžnost pravočasno sporočiti' . vsako ¡nepredvideno odsotnost z dela.'
■ -Organizacije .in .skupne službe lahko v svojih pravilih .'določijo še .druge .pravice in dolžnosti ’delavcev,. •
161.
Organizacije in skupne ¡ službe‘imajo pri "urejanju ' medsebojnih delovnih razmerij položaj -.delovne .' skupnosti ¡podjetja ¡(v .smišlu čl. ,124 TZDR}. V svojih splošnih aktih določijo pogoje ter način pridobivanja in uvéljàv-Ijanja dolžnosti ter pravic.
Travice ¡in dolžnosti (razen .pravic iz ičlena ¡156. tega ¡statuta) te? pogoje in .način pridobivanja ¡teh, .določajo za ■vodilne ¡delavce podjetja i(ra-. •zen direktorjev organizacij), 'splošna pray Hal skupnih Služb in' 'drugi njihovi splošni .akti. j
162. :
Izobraževanje. Z namenom, da .s.e uresničijo pravice in . dolžnost h, delavcev iz člena ■156. ¡alinea 21) ,tega statuta organizacije v skladu «s svojimi potrebami ,po kadrih in V okviru svojih 'finahčnih možnosti /" iinancirâjp strokovno . izobraževanje .,in uspor ■sabljanje .oseb pmd sprejemam ¡oseb na delo ‘(-št-ipendi-.ramje.) in delavcev, ki ..so na ddlu. v
Za izvajanje dejavnosti- iz prejšnjega' odstavka se. organizacije' ih skupne službe lahko poslužujejo šolskega centra^ podjetja, . v . katerem se delavci predvsem:
a)	dopolnilno izobražujejo ria splošnem in strokovnem' področju,
b)	priučujejo . za delovno mesto. .,
Šolski center; je namenjen tudi rednemu šolanju za poklicne délavce elektro in kovinarske stroke in za šolanje srednje tehničnih kadrov.
Vsaka organizacija in skupne službe same organizirajo; način priučevanja delavcev na delovna mesta, pri čemer pa se lahko poslužujejo 'izobraževalnih uslug šolskega centra.
Podrobnejša določila o pogojih in načinu pridobivanja in. uveljavljanja dolžnosti in pravic izobraževanju in-izpopolnjevati j a, vsebuje enotni predpis podjetja.
163.
Na delovna mesta, za katera. še zahteva visoka, višja ali 'i srednja l| izobrazba, se 'delavci, ki iz ustrezne stroke še nimajo zadostne, prakse, razporede kot pripravniki.
Pripravniška doba trajaeno leto.
Pripravniku ne more biti s pdlno odgovornostjo prepuščeno opravljanjc' samostojne-, ga-dela.
Splošni akt podjetja natančneje določa pogoje, trajanje in potek pripravniške dobe.
Razpis vodilnih delovnih mest v podjetju
Na vodilna delovna*, mesta, .¡določena s statutom,. "sbspre-^ 'jemajo delavci z razpisom..
Razpis je jav^ in sembjavi v javnih sredstvih informiranja in v internem časopisu. Razpis vsebuje:
1.	pogoje,. ki jih mora delavec izpolnjevati na razpisano delovno mesto in ki so določeni v statutu oziroma v .sklepu upravnega odbora; s katerim razpiše delovno ¡mesto (strokovna izobrazba, "delovna doba, delovne izkušnje, event', poskusno delo itd,);
2.	rok za pri j a voj kine sme
biti krajši od 15 dni in ne daljši od ¡30- dni od dneva "objave oglasa;	;
3.	rok za obvestilo o izidu razpisa določen s 'členom 25 TZDR.
164..
Razpis izvede komisija, ki jo 'imenuje upravni odbor podjetja 4n šteje najmanj 6 članov. .
165.
Dan, od-katerega začne teči rok, v katerem morajo ■ biti znova razpisana vodilna delovna mesta v podjetju, je 1. 1. 1966 (člen 32. TZDR).
166. -, ’' ■	V '•	.
Razpisna komisija, potem ko razpravlja o prejetih prijavah po izteku roka za razpis, predloži' upravnemu odboru podjetja mnenje in predloge. O vsakem kandidatu,'ki šodeluje v natečaju,'sme razpisna komisija\ ria primeren način preveriti strokovno, mnenje, osebne in delovne sposobnosti kandidata.
Komisija je dolžna predložiti predlog upravnemu odboru podjetja najkasneje v- 3 dneh po zaključnem razpisu.
167.	,
Upravdi odbor podjetja je dolžan odločati na podlagi razpisne komisije najkasneje v 8 dneh potem, ko mu je razpispii komisija predložila •material.
_ 168. i- , ,: ■
Upravni odbor podjetja odloča na podlagi predlagat komisije. Izbira se more izvršiti samo .med .kandidati, ki po • oceni razpisne komisije izpolnjujejo zahtevane pogo-
169-
5fei ¡udeleženci razpisa cse obvešte o izidu razpisa ¡in o izbiri kandidata najkasneje v .8 dneh, če ni z drugim predpisom določeno drugače. "Pismeno -obvestilo, s katerim -se obveste udeleženci razpisa o izidu, mora vsebovati tudi ■pravni pouk, 'da ima udeleženec pravico ugovora ter pravico .pregledati material v ¿veži z razpisom.
Rok za 'Vložitev ugovora je ‘ 8 dni od ■ dneva ¡prejema obvestila. "
Ce organi, ki odločajo -o ugovoru, ugovoru ne ugodijo, ima kandidat za razpisano delovno mesfo pravico, da vloži v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe oziroma do izteka roka .'iz prvega odstavka -tega 'člena, če organ ne izda odločbe, tožbo pri rednem sodišču, č
.. |	170.
Udeleženec razpisa lahko ugovarja zaradi kršitve postopka >pri razpisu ali zaradi ¡izbire kandidata, ¡¡ki ne izpolnjuje pogojev, razpisa. Ugovor -vloži pri delavskem svetu podjetja.
HI.
Delavski svet mora odločati o ugovoru v 30 dneh od dneva izteka roka za vložitev ¡ugovora.
172.
če delavski svet ugotovi,<da so bila v Tazpisu ‘bistvena flo-'lopila postopka kršena, razveljavi ‘razpis in sklep ter odloči, ¡da se mora celotni postopek ponovno izvesti.
¡Če delavski -svet ugotovi, da je bil ma podlagi razpisa'izbran "kandidat, ki ne ¡izpdl-njuje zahtevanih pogojev, če-'¡prav jj ih ¡kateri od-kandidatbv "izpahi j uje, razveljavi .'Sklep upravnega odbora o izboru in .mora, upravni odbor, ponovno sklepati o izboru ¡kandidata.
če delavski'svet .ugotovi, ¡da je -ugovor neutemeljen, ga za-, vrne. _
J.73.,
Določila tega poglavja ne ■veljajo za .generalnega direktorja in za ¡direktorja ¡organizacij," ki se 'imenujejo (po posebnih predpisih.
VIL Akti organov-Upravljanja in postopek pri sprejemanju
1. Akti organov upravljanja
174.
a)	Organi upravljanja podjetja sprejemajo... naslednje akte: statut podjetja, zaključni račun, gospodarski plan, pravilnike, poslpvnike, sklepe, navodila in priporočila.!
b)	Organi upravljanja organizacij in Skupnih služb sprejemajo:,
statut, zaključni račun, gospodarski plan, pravilnike, poslovnike, sklepe, navodila in priporočila.
175.
' Statut je temeljni splošni akt organizacije, ki določa notranjo ureditev organizacije, delovno podrdčje in odgovornost organov upravljanja Organizacije, "položaj -in -pravice delovnih ljudi v upravljanju, v kolikor ni ta že do-
ločen s statutom podjetja ih druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje v organizaciji in za poslovanje organizacije. 4
Pravilnik je splošni akt organov upravljanja, podjetja ali. organizacij^, ki razčlenja posamezne določbe statuta ali splošnih pravil ali drupih predpisov"; zaradi izvršeranja ali* zaradi ureditve notranje organizacije medsebojnih delovnih razmerij in podohtio.
Poslovnik določa načelo delovanja in postopka pri delu organov upravljanja ali njegovih komisij pri upravljanju zadev iz njegovih •‘pristojnosti.
S sklepi, odločajo—organi upravljanja v posameznih zadevah iz svojih, pristojnosti.
, Navodila vsebujejo napotke za .izvrševanje .predpisov pri poslovanju organov ali pri izvrševanju »raznih -zadev.
Priporočila so neobvezni akti, s katerimi organi upravljanja priporočajo organom, službam in posameznikom, kako naj pri upravljanju svojih dolžnosti in pristojnosti v določenih zadevah' ravnajo;
i 176.
Poslovna tajnost
Pravilnik podjetja o varovanju poslovnih tajnosti določa, kateri podatki in dokumenti poleg tistih, ki so določeni s splošnimi predpisi, pomenijo poslovno tajnost, kako je treba poslovne, tajnosti varovati, kdo sme biti- z njimi seznanjen in kdo jih sme posredovati ter kakšne so kazni za kršitev določil o varovanju poslovnih tajnosti.
'Posamezne podatke in dokumente lahko proglasijo za poslovno tajnost s sklepom: delavski svet podjetja, upravni odbor podjetja in delavski sveti tovarn.	.
2. Postopek
pri sprejemanju aktov
177.
Predloge tistih aktov,- za katere splošni predpisi’ ne določajo postopka pri- sprejemanju, mora organ, ki je sprejel predlog akta; objaviti najmanj 15 dni pred odloča-
njem organa upravljanja, ki bo akt sprejel tako, da so z njim seznanjeni vsi člani delovne Skupnosti, za katere bo akt veljal Organ, ki pripravi predlog, obravnava tudi prejete predloge m pripombe in zavzema do njih svoje stališče. Tiste pripombe in predloge, jri jih ne sprejme, predloži s svojim predlogom organ upravljanja, ki akt sprejema.
178.
Pred sprejetjem pomembnejših sklepov lahko da organ upravljanja, ki pripravi predlog ali organ, ki odloča: o sklepu, 'predlog takega sklepa v predhodno razpravo delovni skupnosti, za katero bo sklep veljal.
179.
Vsak akt, ki ga sprejmejo organi upravljanja, začne veljati osmi dan od dneva objave, v kolikor akt sam ne določa daljšega roka. '•
Akti organov upravljanja ne mošejo imeti učinka, za nazaj.'
180.
Z namenom, da se vsi člani delovne skupnosti seznanijo s'statutom in drugimi splošnimi akti, organi upravljahja, ki'sprejmejo navedene akte, te akte objavijo v internem časopisu,'na. oglasnih deskah ali na drug'primeren način, ki je objavljen v enoti, ža katero predpis velja.
VIII. Končne določbe
181.	— pravilnik o ureditvi med- ka in .osebnih dohodkov,
Vsi splošni akti organov sebojnih delovnih razmerij, — pravilmk o dodeljevanju
upravljanja podjetja morajo' — pravilmk o delitvi dohod' stanovanj,, itd. biti v skladu s statutom podjetja, pogodbo, splošni akti organov upravljanja 'organizacij pa morajo biti v skladu s statutom, pogodbo in statuti organizacij.
182,	,
Določila aktov, ki nasprotujejo, statutu ali pogodbi, se ne morejo uporabljati.
f ..	183.
Aktov, ki niso v nasprotju z akti organov upravljanja in splošnimi predpisi in s kate-
186.
Odobravanje inozemskih 1 službenih potovanj
Službena potovanja v tujino odobri upravni odbor vsake organizacije iz sredstev podjetja.
Za delavce skupnih služb,
člani kolektiva družbene organizacije in organi upravljanja dajejo k osnutku svoje predloge- in pripombe. »
Upravni odbor podjetja obravnava prejete! pripombe in predloge/ izdela na podlagi njih dokončni predlog sprememb in dopolnitev in ga
rimTrrodl^o konkretnih YšteYši pralnega direktor- ^
__la. le za odobravame talcih p Vr 7 ucidvbhcmu bvern
pravicah in: dolžnostih dela v-J3' 'e z.a odobravanje takih ‘	^potovanj pristojen
upravni Podjetja, skupaj s tistimi pri-credctev Pombaml in predlogi, s kate-• rimi se sam ne strinja.
Delavski svet podjetja razpravlja o predlogu sprememb
cev,-ni mogoče iiaknadno raz- „	....
veljaviti ali spremeniti razen, odbor podjetja, če prizadeti delavci s tem so' kupnih služb, glašajo. - ;	' jfo /	J87.
184-	..	.	Postopek pri sprejemanju	in' dopolnitev,	o	spreminje-
Orgam upravljanja podjetja Sprememb in dopolnitev sta- valnih predlogih in pripom-sprejmejo pi edvsem nasled- tuta>	bah, nato pa glasuje'o spre-
njeakte: ‘	,	, ,	.... jetju dokončnega besedila.
—	pravilnik	o izumih	in	Osnutek spremembe ah	do-
tehničnih izboljšavah,	polnitve statuta 'pripravljajo Spremembe in dopolnitve
, __pravilmk o varovanju po- po zadolžitvi pristojnega or- Statuta podjetja so sprejete,
slpvndr tajnosti,	gana ustrezne -strokovne služ- če sta zanje glasovali naj-
—	pravilnik o pripravniški be ali posebej imenovane ozi- manj dve tretjini Vseh članov
roma izvoljene komisije.	delavskega ,sveta.
Po . razpravi o osnutku sprejme upravni odhpr pod-	188.
jetja predlog Sprememb in S tem statutom, ki prične dopolnitev in ga 'na naj- veljati 1. januarja 1966 pre-ustrezhejši način posreduje neha veljati dosedanji statut delovnemu kolektivu. . Obenem in določila vseh splošnih ak-določi rok za zbiranje	pri-	tov, kolikci so	v nasprotju	s
pomb in predlogov. |	tem statutom.
dobi,
. — pravilmk nju, *
— pravilnik nju,
o izobraževa-
štipendira-
185.
Organizacije imajo naslednje akte:
•— statut.
| . Tj,	•'	'• ^ '	-	•	- .	‘	• -A '	""
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehanikp, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor • Glavni urednik: Pavel Gantar—. odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »čP Gorenjski tisk« Kranj