"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»luv Federatfon, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. iT. - NO. 1589. - —• ■» * « » « - '«.. — ~ m - - ». CHICAGO. ILL., 23. FEBRUA UA (Febru.ry 23), 1938.. F."«** WMUr 2*0. J. Uw«UU A*«. LETO-VOL. XXXIII. velika britanija popustturfašizmu Italija bila zmerom nezanesljiva in pristopna za podkupnine FRANCIJA IZGUBILA SVOJO VODILNO VLOGO V EVROPI ŠPANSKA SERENADA Hitlerjev bluf prestrašil ves svet in prilil olja znorelosti fašizma Jugoslavija, Čehoslovaska, Madžarska in razne druge dežele prisiljene iti v nemški objem Na odru svetovne pozornice ima zdaj Adolf Hitler glavno vlogo. Prekosil je v blufanju Mussolinija tako zelo, da je moral slednji — zaenkrat vsaj — sesti v zadnjo klop. "Napoleon" današnjih dni Hitler ima velike cilje. Evro_ pa mora ipriti vsa pod njegovo kontrolo. In njegov tretji rajh naj postane vodilna svetovna sila. Vse druge države naj se ravnajo po nji, kajti samo en bog je, in ta je Hitler. Hitler ni šala. Ko je prvič poskušal s pučem v neki bavarski pivnici, so ga vsi vzeli za šalo. Danes se on igra z življenji milijonov in milijonov ljudi. Nemčija je popolnoma v njegovih pesteh in z njo vred ves njen mogočen vojaški aparat, s katerim straši vse v Evropi. Nemčija se je ipogreznila daleč v barbarsko prošlost, toda njene morilne in razdejal ne priprave so izpopolnjene kot jih morejo izpopolniti le nemški vedčaki. Zato je "tretji rajh" svetu resnično nevaren. Anglija v škripcih Hitler zahteva povrnitev kolonij. V tem ni z imperialističnega stališča nič napačnega. Kajti če jih imata Anglija in Francija ter razne druge dežele, čemu jih ravno Nemčija ne bi smela imeti? "Zahtevamo naše kolonije nazaj," je rekel Hitler, in dobil jih bo, ker se ga je Anglija pod vlado torijev u-strašila toliko, da mu je (pripravljena popuščati v čemerkoli. To je povzročilo celo med toriji toliko razprtij, da je pro-šlo nedeljo nastala vladna kriza. Min!<9ter vnanjih zadev An-thony Eden je odstopil, ker se je zoperstavil flirtanju svojega premierja Chamberlaina z Mus-solinijem in Hitlerjem. Eden je padel. Chamberlain je ostal. Tako je Anglija namenma ali nenamenoma nataknila svoje kolo na os Rim-Berlin. Francija v škripcih Zaenkrat imata Hitler in Mussolini sporazumno namen »potlačiti najprvo Francijo. Francija je bila po vojni najmogočnejša velesila in je diktirala pogoje zmagovitim in nezma-govitim državam v Evropi skozi do prihoda Hitlerja v sedlo. Francija je bila Evropa in pod njenim senčnikom so bile mnoge države, med njimi ostanek Avstrije in posebno se mala an-tanta (čehoslovaška, Jugoslavija, Rumunija). Zdaj se vse te tri države male zveze ozirajo bolj in bolj na os "Rim-Berlin". Pa tudi Poljska, Švica itd. Nihče ni pomagal k temu sta- Delavska opozicija na Japonskem izven zakona Socialistično usmerjene delavske organizacije na Japonskem »o vse razpuščene in njih voditelji v ječi, ali pa pod policijskim nadzorstvom. Razpu-ščena je tudi delavska stranka. Njeni voditelji so v zaporih. Vlad a je to storila "v interesu države", ker ne dovoli, da bi kdo na Japonskem nasprotoval njeni vojni, ki jo vodi na Kitajskem. V zaporih je tudi kakih 400 intelektualcev, ker so nasprotovali japonskemu vpadu na kitajske teritorije. n ju bolj, kot Francija sama. v nvejši dobi posebno pod vlado Pierre Lavala. Laval je glavni krivec, da je Italija tako zlahka osvojila Etiopijo. Sedanja francoska vlada je nasprotna fašizmu, toda brez Anglije ne more nikamor. Anglija pod vlado torijev pa sovraži sovjetsko Unijo veliko bolj kot mrzi fašistične dežele, Čeprav ji tekmujejo. Kajti torijski Angliji je le za kapitalizem, če ga v Nemčiji in v Italiji brani, oziroma varuje fašizem, magari v še tako neprikupnih oblikah, ji je to ljubše, kakor pa socializacija, kakoršno je izvedla sovjetska Rusija. Prav radi tega je Anglija v španski civilni vojni vseskozi malo z lojalisti in malo s fašisti — toda s slednjimi zmerom toliko več, da zmagujejo. Brez angleškega mižečega dovoljenja si ne bi u-pala Italija in ne Nemčija intervenirati v interesu fašizma v Španiji toliko kot se v nji sedaj umešavata. Nemške manjšine V svojem prej omenjenem govoru iprošlo nedeljo se je Hitler zavzel tudi za pravice nemških manjšin v drugih deželah. Njegova grožnja je predvsem veljala čehoslovaški, dasi imajo Nemci v nji več pravic (kot narodnostna manjšina) kakor v katerikoli drugi deželi. Najbolj so bili — in so še — zatirani Nemci pod Italijo, kjer jih je okrog četrt milijona. Toda Hitler ni rohnel za svoje zasužnjene avstrijske Nemce pod I-talijo, ampak za one Nemce, ki se čisto svobodno gibljejo v e-dini demokratični deželi v srednji Evropi — v čehoslova-Ski. ' Republika, ki jo je fašizem obsodil poginu čehoslovaško imata v želodcu Hitler in Mussolini. Slednji je že pred par leti dejal, da je čehoslovaška kakor hiša iz kart. In je res, če se upošteva, da je iproti tej mali deželi naperjena okrog in okrog tako o-rfromna sila. Kajti češki nista sovražni samo Nemčija in Italija, pač pa tudi Poljska in Madžarska. In zdaj — pod Hitlerjevim vodstvom, Avstrija. Kakorkoli so Čehi podjeten, Mustolinijevo izdajstvo nad Avstrijo. — Hitler mrzi "dučeja", a ga izrablja kolikor more v svoje imperialistične namene POLOŽAJ NA INDUSTRIALNEM BOJIŠČU ŠE NIČ IZBOLJŠAN Mnogi diplomati smatrajo, da je mir odvisen zdaj največ od Italije. Ako se bo držala Hitlerja, se bo morala Francija ali podati z njo v vojno, in enako Anglija, ali pa jo bosta morale podkupiti, da bo zavrgla Nemčijo, kakor jo je za časa svetovne vojne. / Italija je bila takrat zaveznica Avstro-Ogrske in Nemčije. Ne na Dunaju in ne v Berlinu niso kdovekaj verjeli v Italijo in zato sta si Avstrija in Nemčija gradile svojo vojno silo s stališča, kakor da Italija sploh ni v njuni zvezi. Italijanske pogodbe brez vrednosti Še veliko manj zanesljiva pa je Mussolinijeva Italija. Leta 1914 bi se morala Italija podati v vojno na (podlagi pogodbe s svojima zaveznicama proti državam, ki so se zapletle v boj z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Toda Avstrija in Nemčija je nista moglli podkupiti dovolj, o-ziroma, obljubila sta ji veliko manj kot pa sta ji obetale An- po do-1prelomi obljubo, .pada po po- Sedanja "recesija* mače kriza, ni še nič omiljena. | stava h v zapor, mar ne? Politiki si še zdaj niso na jasnem, kaj jo je povzročilo. N-a-' sprotniki Koosevelta trdijo, da je obnovitev krize posledica njegove neuravnane po.iitike, katere nihče ne razume, niti predsednik sam ne, zato je biz-nis nervozen in tako — zdaj imamo, kar imamo. Naj se pač Rooseveltu zahvalimo! Nekateri ekonomi tolmačijo, da so cene nrenizke, pa je spet kriza, padle so cene delnicam itd. Torej naj se dvigne cene potrebščinam. Nasprotno misleči gospodarski veščaki pravijo, da cene niso vzrok sedanji "necesiji", ampak premajhen zaslužek velike večine a-meriških delavcev in farmarjev. Tretji trdijo, da je temeljni vzrok silovitega padca kupne moči sistem, ki mu pravimo "obroki". Na primer, ko so ljudje pričeli delati bolj stalno in je nekaj milijonov brezposelnih dobilo zaposlitev, se je vsu-la nanje jata agentov, ki jim je iprodala avte, pohištvo, radio aparate, zavarovalnine itd. Delavec, ki je zaslužil n. pr. 30 dolarjev na teden, sc je obligi-ral plačevati za avto, radio, obleko itd. 25 dolarjev na teden. Ostal mu je samo peta k za vse drugo. Pa je zaostal tu in tam in blago so mu pričeli upniki drzen in pogumen narod, sejemati nazaj> Naj ^ pač vese, proti tolikšni premoči ne bi mogli dolgo upirati. V njihovo ne-priliko je tudi dejstvo, da imajo v svojih mejah nad tri mili-(Nadaljevanje na 5. strani.) da mu ne store kaj hujšega, na primer, da ga puste na svobodi in pri delu, kajti ako bi hoteli, bi ga dali zapreti. Kajti kdor je obljubil nekaj plačevati, ipa Tudi predsednik Roosevelt je mnenja, da so preveliki o-broki veliko |rivi nove recesi- ja prelomila svojo zavezo in zavezništvo ter napadla dežele, katere je v svečani zavezi obljubila braniti in se vojskovati v slučaju potrebe skupno je. Ljudje si niso kupili skozi z njimi, pet let krize ničesar, potem pa Nemčija še ni pozabila kar anekrat vse — seveda na Danes sta Nemčija in Avstri-obroke. Kompanije so jim ve- ja spet zaveznici Italije. Toda liko prodale, toda so morale j Hitler dobro ve da je Muflfl0_ kmalu jemati blago nazaj, in ,ini prav tako zavraten — ožita ko je postala "recesija" še roma veliko bolj, kakor je bila hujša. Potrebe za relif so narasle in kongres — hočeš nočeš, — je dovolil v ta namen nadaljnih | Mussolini 250 milijonov. Konference biz-nismanov, ki jih je aranžiral Roosevelt, da mu pomagajo izvleči deželo iz nove krize, niso nič zalegle in recesija se dežele drži kakor kloSč. Pač neprijeten položaj posebno za politike ki se letos potegujejo za ponovno izvolitev, še hujše pa so te razmere za brezposelne in njih družine. I)a-li se jih bodo osvobodile ali ne, odvisi, če so pripravljeni spremeniti ekonomski sistem. Brezposelni in italijanska vlada pred fašizmom. Mussolini je na prodaj. Zaenkrat ga je kupil Hitler. A je še na prodaj in vprašuje, "kdo da več?" V Londonu njegovo mešetarstvo resno upoštevajo in mu obljubljajo marsikaj, da bi ga odvrnili od Hitlerja in spravili pod ZA DEMOKRACIJO IN MIR Anglija bo zigradila letos in drugo leto 60 novih vojnih ladij. Njen oboroževalni načrt določa potrošek sedem in pol zaposleni delavci pomenijo v milijarde dolarjev, vse za mir, ameriški politiki zdaj le glaso- za aVobodo in demokracijo. V vc. Dokler sc ne organizirajo j nedeljo 20. februarja je Hit-politično bo tako kakor je in !er Angliji določno namignil, ekonomski rojalisti bodo odlo- da se vojne ne boji, kajti čali v politiki in v gospodar- ^emči j a je pripravljena govo-stvu — seveda sebi v prid, ka- rjti tudi z železom in jeklom, kor dozdaj. ne vSamo iz njegovih ust. In res, ----Evropa se Nemčije boji danes Seja kluba it. 1 JSZ j'mir. .vo- Chicago. — V petek 25. fe- bodo in demokracijo, bodo mo-bruarja je redna seja kluba št. rale opustiti oboroževanje ter 1. Udeležite se je polnoštevilno. ! *e oprijeti sodelovanja v skup-Prične se ob 8. Po končanem no dobro. Z vojnimi ladjami in dnevnem redu bo razprava. j topovi ne pridejo do te rešitve. Anglija resničen cilj "protikomunistične" zveze angleški dežnik. Toda Mussolini ni na prodaj za vsako ceno. On hoče veliko več kot mu Anglija zdaj ponuja, in baš radi tega flirta s Hitlerjem, češ, ako mi ne plačate, kar zahtevam, bom pa Hitlerju pomagal toliko bolj, da bo vam nagajal kot največ mogoče. In Anglija take pretnje upošteva in zato toliko bolj podkupuje. Razočaranje v Avstriji Nobena dežela ni zavratno-sti Museolinijeve Italije okusila toliko, kakor mala povojna Avstrija. Mussolini ji je jamčil "neodvisnost" in jo pritegnil popolnoma pod svojo komando. Zanašala se je nanj in na Italijo. Kajpada, Mussolini sam ji ne bi mogel pomagati. A Italija lahko. Zato ji je predlagal, da naj uniči socialiste, vrže socialistične župane, strmoglavi socialistične poslanske mandate in se proglasi za avtoritativno državo. Tako je prišel po kratkem krvolitju v Avstriji na površje klero-faši-zem. Ves čas so klerikalci v Avstriji bili uverjeni, da bo samostojnost njihove države branil Mussolini s kakršnimi koli sredstvi. Zdaj vidijo, da Italiji ni verjeti, kajti pustila jih je ne samo na cedilu, ampak jim celo »veto val a, da naj se rajše podajo zlepa nego z grda. V Avstriji so še zmerom smatrali, da se Mussolini le šali in začeli so dvomiti vanj šele ko se je peljal na obisk k Hitlerju. Ko se je vozil preko Avstrije v ,4tretji rajh" na sestanek s Hit- začntili, da je Mussolini podkupljen in s tem njihova usoda zapečatena. Hitler ne mara "dučeja" Kdor bi trdil, da ima Hitler Mussolinija rad, bi govoril zmotno. Kajti ko je bil Hitler prvič v Italiji, je "duče" z njim občeval kakor s paglavcem. Takrat je bil "duče" Še v stanju paradirati s svojimi mobilizacijami. <#da j ga je Hitler v tem daleč prekosil. Italija je zdaj spet le marijoneta. Zaenkrat jo pregiba Hitler. Jutri se bo morda udala Angliji. Ampak sama na sebi je nič. Tudi v njeni notranjosti ni vse zlato kar se sveti. Navidezno ploska duče ju vsa Italija. Ampak aretacije, eksplozije v municijskih tovarnah, pokvarjeni vojni aeroplani itd. so dokaz, da tudi v Italiji ni varno hvaliti dneva pred večerom. Narodnosti v Italiji "Almanaco Italiano" za leto 1838 prinaša podatke o narodnostih v Italiji. Pravi, da je v nji 97 odstotkov Italijanov, Hrvatov in Slovencev v Julijski Krajini 600,00 in 230,000 Nemcev na Južnem Tirolskem. Fašistični list "Popolo di Trie-ste" pravi, da je število Slovanov pod Italijo v omenjenem almanahu pretirano. Slovencev je po njegovem mnenju kvečjemu 230,000 in 150,000 Hrvatov. Ljudsko štetje vjtaliji leta 1921 je naštelo 292,926 Slovencev, torej več, kot pa jih priznava "Popolo di Trieste". Ta list je pred nekaj leti celo tr-lerjem, so klerikalci v Avstriji dil, da v Italiji ni Slovencev. BLAGOSTANJE ŠVEDSKE švedsko državo z njenimi 6,250,000 prebivalci že dolgo upravlja socialistična vlada, ki enako skrbi za kmete kakor za delavce in vse druge delovne sloje. V deželi je pravo blagostanje. Nepismenih je samo pet tisoč. V državi je 700 modernih bolnišnic z 90,000 posteljami. Na tisoč rojstev je umrlo samo 3.8 ljudi. Starega sifilisa je bilo zabeleženo 18, svežega okuženja 350 slučajev. Od 1911. leta dalje ni bil na švedskem nihče več na smrt obsojen. Vseh kaznjencev je 2,231. Ker je vedno manj kaznjencev, bodo letos nekaj kaznilnic spremenili v druge zavode. Povprečna starost Švedov je 60 let. V državnem proračunu za 1. 1937-38 je namenjenih največ izdatkov za «>cialno politiko v mestih in na deželi in sicer tri in pol milijarde Din. v jugoslovanskem denarju, potem za prosveto 2 milijardi 250 milijonov, za vojsko in mornarico 2 milijardi. Glavno mesto Stockholm je lani porabilo od celotnega proračuna 1,164 milijonov Din.. 108 milijonv za upravo, 120 milijonov za varnost in red, 264 milijonov za zdravstvene namene, 252 milijonov za otroške ustanove in sirote, 216 milijonv za prosveto in knjižnice in 204 milijone za parke, mostove in kanalizacijo. Kdo ne bi odobraval socialističnega gospodarstva? Velika Britanija ni v ničemer komunistična država. V resnici je njena vlada vsaj toliko protisovjetska. kakor Hitlerjeva, ako ne več. Vzlic temu se ne more, oziroma se vsaj dozdaj Ae ni pridružila "proti-komunističnemu paktu". In to iz zelo razumljivega vzroka. Povdarjali so ga že vsi poročevalci, namreč vsi tisti vsaj, ki smejo svobodno izražati svoja mišljenja. Vzrok je, da ne verujejo v resničnost "protikomunistične" zveze, četudi je res, da bi Rusijo potopili rajše danes kot jutri. Vsak državnik in vsak diplomat ve, da je pravi namen protikomunistične zveze, v kateri so Nemčija, Italija in Japonska, uničiti angleški imperij in si ga razdeliti med seboj. Tudi angleški vladi, kakor je zaslepljena, je to znano, zato tudi skuša razdvojiti nemške, italijanske in japonske imperialiste s podkupninami in jih naščuvati drug proti drugemu. Kakorkoli sovražita Mussolini in Hitler ter japonski imperializem USSR, in četudi se delajo, da so v zvezi samo proti nji, je njihov resničen namen vendarle očiten. Vse omenjene tri zavezniceimunizmu" podpira, a ob enem —Italija, Nemčija in Japonska preže po ozemljih, ki jih zdaj poseduje Velika Britanija. Japonska hoče izriniti Anglijo iz Azije; Italija si prizadeva, da jo izrine kot vodilno silo iz Sredozemskega morja. Nemčija hoče postati glavna vladarica Afrike namesto Anglije. Vse te tri takozvane "lačne velesile" preže po posestvih Velike Britanije. Svojo lakomnost zakrivajo s "protikomuni-stičnim" paktom. Značilno je, da jih Anglija pod sedanjo svojo vlado v vojni proti "ko- se proti vsem trem oborožuje s tolikšno naglico in pod tako ogromnimi izdatki, kakor se ni doslej še nobena dežela na svetu v takozvanem mirnem času. Ako bi bili angleški imperia-listi bolj pametni, bi priznali, da kar so oni naropali, jim hočejo vzeti novi fašistični roparji pod lažnjivo pretvezo, da se bore proti komunizmu. Kajti Rusija jim ne nudi kdove koliko plena. Nudijo pa ga posesti, ki jih ima raztresene vsepovsod po svetu Velika Britanija. ZA VOZEN SVET • Zmeda kapitalizma in besnenje imperializma narašča. Uveljavljen je spet barbarski zakon močnega nad slabim. Močni te sme ubiti in okrasti, ker je močnejši. Tri velesile se danes t polni meri ravnajo po tem pravilu. Druge skušajo ubraniti to kar so si prej nagrabile. Pogodbe so brez veljave. Svečane obljube vlad brez vrednosti. Vse računa samo s silo. Ene dežele s svojo roparsko silo, druge, da se ubranijo roparjev. Bolj in bolj se svetu odkriva resnica, da v sedanji uredbi ne more biti ne varnosti in ne blagostanja. Za mo-ritve na debelo in rušenje troši svet milijarde. Bedni so vsled tega vedno globokeje v bedi. Izhod je samo eden. Odprava kapitalizma in nadomestitev njega s socializmom. Čimprej ljudstva to spoznajo in se odločijo *a *o cializem, tim hitreje bodo rešena sedanje more. Tisti, ki to resnico razumejo, store dobro civilizaciji in človeštvu, ako jo širijo kolikor največ mogoče. / PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. REŠILNA AKCIJA, KI IMA MALO PRIMER IZHAJA VSAKO SREDO. U4aja Jugoslovanska Daltvik« Ti.kovaa Druftb«, Ckica««, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v ZtxJinjenih driuvah n celo leto $3.00; sa pol leta $175; aa četrt leta $1.00. Inozemstvo • m celo lato $8.10; m pol leta $2.00. Vai rokopisi in ogliui morajo biti * paAetn uradu najpozneje do pondeljka ____I* »pok i t* aa priobčit« v v ^teriM tekjj—| tedna. PROLEtAREC PubllHhed avery Wedneaday by th« Ju*o*I*v U oriuaa8'i Publiihing Co. Inc. t^tabH^ttd 19 ur. Editor ..................................................................Frank Zak«. Busines Manager,.™^™.«^...^.........^harle< PojoreJec. AarL Hditor and Asst fužine« lianager.....Jos«f)h Drasler. SIJBSCRIPTION RATBS: U%ited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. ----- Foreign Countriea, One Year $S.60; Six Months $2.00. PROLETAREC B301 S. Lawndale Ave. ToUpkone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. tretji rajh in liga narodov V govoru pred -člani svojega "parlamenta" in diplomati je fuhrer Adolf Hitler v nedeljo 20. feb. med drugim izjavil, da se Nemčija nikoli ne vrne v ligo narodov, kajti liga ni bila nič drugega kot instrument za varovanje krivic, zapopadenih v versaillski pogodbi. Hitler je dejal, da se je Nemčija pod njegovim vodstvom osvobodila lige, v kateri je bila poniževana, in "mirovne" pogodbe, s katero »o jo bivši zavezniki hoteli ai-loma držati k tlom. Grmel je, da je današnja Nemčija svobodna in se razvija v najjačjo svetovno silo. Bivie nemške kolonije, ki jih je dala liga v "upravo" večinoma Angliji in Franciji, zahteva Hitler nazaj in v Angliji se že 9prijaznujejo z mislijo, da mu jih bo res treba vrniti. Hitlerjev govor je bil pretnja državam z nemškimi manjšinami, češ, da bodo morale z njimi ravnati kot kulturen sto-milijonski nemški narod zasluži. V glavnem pa je bil njegov dramatični nastop udarec miru in na ligo narodov. Avstrija jo bo zapustila in prejkone več drugih malih držav. Liga narodov je bila res le sredstvo za varovanje imperialističnega miru zaveznikov in prav zato, ker je bila instrument imperializma Francije in Anglije, je morala pasti v impotenco. Jamčila je obrambo napadenim držav&m, a že v prvi veliki ipfelzku&nji — ko je Japonska navalila na severno Kitajsko in osvojila Mandžurijo — je liga pokazala, da ni sposobna uspešno braniti svojih napadenih članic. Drujg slučaj je Etiopija. Etiopski cesar je dam s begunec, v njegovi deželi pa širijo "civilizacijo" in "križ" italijanske čete s terorjem in mečem. Vse male države so v tema dvema slučajema uvidele, da jih liga ne bo varovala pred agresivnimi silami. Liga ni bila v stanju varovati niti versaillske pogodbe, čemur je bila namenjena. Nastopala je nasilno le proti nemški republiki in le njo je davila. Hitlerju si ni upala storiti ničesar, četudi je prelomil dve glavni določbi versaillske pogodbe: ena je Nemčiji prepovedovala oboroževanje, in druga pa prihod nemških vojakov in utrdbe v Porenju. Ako bi Francija in Anglija hoteli nastopiti proti Hitlerju kot so proti prejšnji republikanski vladi, bi mu ustavile oboroževanje in njegove čete pognale iz Porenja. Toda namesto tega so se v Londonu in Parizu ustrašili Hitlerjevega bhifanja tako zelo, da so mu pustile početi kar hoče. Tako ima zdaj armado, ki jo njegovi veščaki smatrajo za najboljšo na svetu. Ko je Belgija uvidela, da ligia narodov ne stori ničesar vzlic Hitlerjevih kršitev versaillske pogodbe, se je proglasila za nevtralno in sklenila mirovni pakt s — Hitlerjem! Svoječasno so v ligi narodov izjavljali, da ne bodo Nemčiji pustili umešavanja v Avstrijo pod nobenim pogojem. Mussoiini je takrat poslal na mejo v obrambo Avstrije v slučaju nemške invazije 700,000 mož. Zdaj pusti, da Nemčija s stopnjevalnim osvajanjem Avstrije pomakne svoje meje pravdo Italije. Liga, ki se je proglašala za zaščitnico šibkih držav in za varuhinjo svetovnega miru, je v praksi pokazala, da ni to kar je rekla da je in vsled tega se ni razvila niti v moralno silo. Svet pa je tam kakor je bil letal913. Iz impotence lige narodov se ljudstva lahko uče, da je v kapitalistični družbi vzajemna zaščita in sodelovanje med deželami nemogoče. Kajti imperia lizem in sodelovanje ne gre skupaj. KOMENTARJI Sovj«Uka Rusija j« poslal« lani masaca maja akapedicijo znanstvenikov aa tovarni tacaj, da študirajo vremenska pojava v svrbo zrakoplov bo. Ko so prišli tja, ja bila vsa gladina ena sama ladana krajina. V poletju pa so valovi ledrnine razklali in jih zaceli odnašati. Tudi plošča so- vjetskih znanstvenikov je zašla v tok. Na nji so imeli radio postajo, šotora, instrumente ir potrebščine. Odnesla jih j« 800 milj daleč in postajala manjia in manjša. En »ovjetski ara-koplov se je pri rešilni akciji razbil s zaletom v goro. 18 oseb v njemu je bilo ubitih. Dva sovjetska ledolomil- Kjiževnost "Novi svet", februarska številka, je ohranil svoje debele črne linije med kolonami in je tehnično tak kot prva številka, ki je izšla januarja .to leto. Vsebina je v glavnem agitacij-ska za klerikalizem in za biz-nis. V posebnem potopisu omenja nekdo iz uredništva posamezne družine, jih taplja in hvali, in to pomeni ne samo več naročnikov, ampak tudi pristopnine v revijino ustanovo. Je privatna last, a naivni ljudje vseeno plačujejo. Naslov "Novega sveta" je 1849 W. Cer-mak Rd., Chicago. Urednika sta John Jerich in Rev. J. M. Trunk — Lemont kot izgleda, bojkotira to pod vzet je svojfh posvetnih kolegov. Earl Browder je govoril Ob povratku s potovanja po Evropi je Earl Browder časnikarjem izjavil, da komunistična stranka v Zed. državah ne bo urinila svojega programa večini ameriškega ljudstva, ako ga večina noče, kajti komunisti verujejo v demokracijo in s tem v voljo večine. Njegovi predniki v tajništvu komunistične stranke so morali govoriti drugače. Ako bi to, kar izjavlja danes tajnik Brow-der, dejal (pokojni Chas. E. Ruthenberg, bi se proti naukom le-ninizma smrtno pregrešil. Bil bi kratkomalo izključen in proglašen za izdajalca in »ocialfašista. Prejšnji edino /pravi komunistični nauk je bil, da se naj delavska manjšina (komunistična, seveda) polasti vlade s silo in uvede diktaturo proletari-jata (namreč svojo nad večino proletarijata). Danes pa »o za demokracijo in za združenje s komurkoli, ki je za demokracijo in zoper fašizem. V Nemčiji je komunistična stranka brila norce iz demokracije in storila vse v svoji moči, da ji prepreči funkcioniranje. To je s svojimi milijoni članov in pristašev dosegla — a v zameno za demokracijo je dobila Hitlerja in nacij-ski teror. Republikanska Nemčija je bila v prijateljstvu in celo v zavezništvu s sovjetsko Unijo. Hitlerjev tretji rajh pa se pripravlja, da jo napade. Komunisti so bili torej delavski stvari kvarni s svojim prejšnjim ekstremom, zdaj pa so se vrgli iz skrajnega levičarstva v skrajni oportunizem in bodo delavski stvari z njim spet škodovali. Zdaj so za oboroževanje demokratičnih držav, misleč, da se oborožujejo proti Japonski, Nemčiji in Italiji. Delajo račun brez krčmarja. Nobena kapitalistična sila ne bo pomagala Rusiji, ako jo napadejo fašistične sile. Tudi komunistično navduševanje za demokracijo ne zveni iskreno. V unijah, v društvih, na konvencijah unij in v podpornih organizacijah so se vsa leta obnašali vse drugače kot pa ipo demokratičnih pravilih. Ali so se zdaj poboljšali? Večina tistih, ki so imeli z njimi skušnje, jim ne verjamejo. Danes so za enotnost z vsemi v korist lojalistične Španije. A minilo je komaj par let, ko so v New Yorku razbili ogromen shod socialistične stranke m unij, ki je bil sklican v protest proti nasilnim akcijam fašizma in v pomoč žrtvam fašizma. Ako so se res "poboljšali", bodo morali o tem javnost uve-riti, kajti danes je še vedno mnenja, da so le spremenili taktiko, ker s prejšnjo niso mogli ničesar doseči. Ravnati se morajo tudi po tipremembah vnanje politike sovjetske Unije. Torej stara stranka, toda zdaj brez kladiva pač pa v salonski obleki, ki vzbuja rešpekt. Na pustno soboto pridite k nam Strabane, Pa. — Kdor tod o-krog nima kaj posebnega naj pride na pustno soboto 26. feb. v dvorano društva "Postojnska Jama" SNPJ. Igral bo Boletov orkester. To zabavo, na katero ste vabljeni vsi, prireja klub št. 118 JSZ. Kot veste, se ljudje na naših zabavah počutijo vsakikrat v najboljšem razpoloženju. Klub JSZ v naši naselbini je te naklonjenosti tudi vreden, kajti pomaga kjerkoli more in kolikor mu je največ mogoče. Postregel vam bo na veselici 26. feb. kot vselej — torej dobro da kaj. £c to je vredno, da. pridete. Plesalcem bo igral Boletov orkester. Vsi, ki ga poznate, veste, da iahko pleŠete za njegovimi zvoki, pa magari če niste plesali še nikoli prej. Vstopnina je samo 25c. Poslužite se te prilike in veselili se boste potem tudi vseh 40 dni postnega časa. John Terčelj. Pozno poročilo Dne 14. februarja je nam poslal Anton Eednak iz l»rad-docka, Pa., poročilo o kongresu proti vojni in fašizmu, ki se je vršil meseca novembra lansko leto v Pitsburghu. Podpisana sta na njemu omenjeni Red na k in Geo. W it ko vit h, ki sta bila na kongresu delegata federacije SNPJ za zapadno Pen no. Pravita da je bilo na zboru 1416 delegatov, ki so zastopali nad štiri milijone članov. Resnica je, da na takih zborovanjih večina delegatov zastopa samo sebe. Pišeta, da je bilo zastopanih 321 podpornih organizacij, vštevši razna društva tujerodcev. Ti so zastopali na podlagi njune ugotovitve 423,447 članov. Liga se je prej imenovala "Liga proti fašizmu in vojni", v Pittsbur-ghu pa si je spremenila ime v "ligo za mir in demokracijo". Vzrok je, ker je zdaj za podpiranje vojne, aKo s? vrši proti fašizmu ali v obrambo napadene demokratične dežele. Zbor je sprejel mnogo resolucij, kar je običaj na takih konvencijah. Zahteval je podržav-ljenje vojne industrije, dovolitev pošiljanja orožja Kitajski in lojalistični Španiji, osvoboditev Mooneyja itd. članarina v tej ligi je za organizacijo od $10 do $100 na leto, za posameznike na 50e. ca sta sa trudilja rešiti veičaka, ki jih jc ledena plošča odnašala dalj in dalj proti Greenlandu. Do nji kje končno dospel sovjcaslu ledolomilec Tajmer, ki ga vidita na sliki. Kako teško je ladji pluti po ledeninah. si lahko predstavljate iz gornjega prizora. 25. leti. VI u kaj .ffiTTrutTšt. 10 JSZ je pristopil dne 22. februarja 1914 in odstopil maja 1922. Bil je prva leta jako aktiven in domaleiga vsa leta svojega bivanja tudi naročnik "Proletarca". Ko ga je v premogovniku doletela nesreča in je izgubil polovico stopala, je nehal biti član in se lotil male trgovine sladščičarne in gro-cerije), da je na ta način pre-živjal družino in sebe. Vzlic odstopu pa ni opustil svojega prepričanja. Klubu št. 10 je o-čtal zmerom naklonjen. Bil je navdušen lovec in ribič. Pogreb je imel civilen. Ob njegovi krsti je prečital zadnji pozdrav Vide Germ, predsednik društva Mednarodna Zveza, katerega član je bil pokojnik. Zapustil je s svojo iprerano smrtjo soprogo in dva sinova, in kolikor mi znano, očeta v rtarem kraju. Bil je star 49 let. Njegovi družini najglobokejše so-Žalje. — Joteph Čebular. u Družinske" razmere Rudolf Raunikar preminul Vandling, Pa. — Dne 10. tega meseca smo pokopali našega bivšega sodruga Rudolfa Ravnikarja. Življenje mu je vzela pljučnica po enem tednu bolezni. Pokojnik je bil doma iz Trbovelj na štajerskem, odkoder je prišel v to deželo pred FRANCIJA IZGUBILA SVOJO VODILNO VLOGO V EVROPI (Nadaljevanje s 1. strani) jone Nemcev, ki jih hoče tretji rajh z njihovim teritorijem vred pridružiti sebi. Hitler tega namena prav nič ne skriva. Mala antanta v škripcih Pravijo, da je Hitlerjev.nedeljski govor mogočno vplival posebno na vlado v Beogradu. Tam se ohlajajo napram Franciji že izza časa sankcij, kar je v glavnem krivda tedanje francoske Lavalove vlade. Jugoslavija je sicer militaristično močna, toda sama na sebi ni kos ne Italiji in ne Nemčiji. Zdaj je meja Nemčija ob Mariboru, kajti neodvisne Avstrije ni več. V Beogradu so ga sicer v marsičem zavozili, toda še bolj v Parizu. Francija ni več v stanju jamčiti mej Jugoslavije. Zato se premier Stojadinovič že več mesecev pogaja z Mus-solinijem in Hitlerjem—z drugim i besedami — zavrgel jc malo antanto in Francijo ter se oelonil ob os Rim-Berlin. Da-li bo to Jugoslaviji koncem konca kaj pomagalo, je kajpada drugo vprašanje. Slovenijo hočeta Hitler in Mussoiini. Dal- macija jc v italijanskih osvoje-'valnih načrtih. Hrvatska naj pride nazaj pod Madžarsko. Ogrska ni sama na sebi nikomur nevarna, toda zaščito ji zagotavljata Mussoiini in Hitler in oba ji obljubljata mogoče ir\ nemogoče. Zato je nevarna miru in svojim sosedam. Rumunija čuti to še posebno in se je nagnila k Hitlerju popolnoma, dasi je uradno Še zmerom v mali antanti. Tak je danes položaj v Evropi — posledica strahopetnosti Francije in Anglije in pa krivičnega mira, ki so ga narekovali imperialisti zavezniških dežel in izkopali z njim grob samemu sebi, ob enem pa u-stvarili razmere, v katerih mora svet — hočeš nočeš, v novo krvavo igro. Delavsko gibanje seveda ne sme v tem položaju držati rok križem — in jih ne drži — kaji bori so, da se vojno razpoloženje ne užge. Poleg tega si prizadeva ustvariti okol-ščine, v katerih bo mogoče dežele (pripraviti v harmonično enoto, namesto v sikajoče si sile, ki skušajo utllČlti druga drugo, kakor so danes. Alvin, III. — Dostikrat sem že čital: "Ako izveš novico, jo sporoči, kajti ako je zanimiva zate* bo morda tudi za mnoge druge.' Zame je sicer to zelo neprijetna novica, ki jo vam tu sporočam. Dne 11. februarja to leto je minilo 50 let, od kar sem se oženil. Dvanajst otrok sem vzgojil. Sedem je še živih in so bili vsi na 50-letnici najinega zakona ki smo jo praznovali v Garyju, Ind. Dan pozneje pa sva se z ženo po dolgih prejšnjih prerekanjih ločila popolnoma in sicer sodnijsko. Tako sva se prepirala že tretjič in zdaj docela dokončala. Star sem 78 let in jako bole-hen. Sem pod zdravniško oskrbo za starce, in kdo se pač briga za starce! Tudi ženam so le v nadlego. Zdaj stanujem pri sinu. — Jacob Krainz. Thomas in Douglas bosta debatirala prihodnji četrtak V -četrtek 24. feb. bosta v Chicagu debatirala Norman Thomas in profesor Paul Douglas. Predmet je, — ali naj Ze-dinjene države slede politiki kolektivne varnosti? Ta določba je bila svoječasno močno zapopadena v ligi narodov, a je vsled fiaska v obrambi Etiopije izgubila veljavo. Thomas je proti in Douglas za kolektivno, oziroma vzajemno jamčenje varnosti vsake države, ki se ravna po določbah skupne pogodbe. Debata bo v Me-dical and Dental Arts Bldg., 185 N. Wabash St. Kdaj? V četrtek 24. febr. ob 8. zvečer. Vstopnice dobite lahko v uradu "Proletarca". Katoliška revija "Novi Svet", ki jo izdaja "Am. Slovenec" v Chicagu, priobčuje v svoji februarski številki sledečo notico, ki jo je izstrigel bogve kje: "V parku neke veličastne francoske graščine je stala zelo stara, mogočna bukev, katero je močan veter podrl. Graščak je ukazal, naj jo oklestijo in razžagajo za drva. Pri razae kavanju pa je neki drvar nenadoma naletel v sredini bukve na 12 cm širok križ, ki je imel na -redi znak Srca Jezusovega. Kako ?e je mogel tak križ »tvoriti v starem drevesu, je skrivnost, ki jo učene glave do zdaj niso mogle razkriti." Tako revija, ki pravi, da je namenjena vzgoji in drugim dobrim stvarem, če bi bila res to, bi njeni uredniki vedeli, da se učene glave z najdbami kri-žev v starih deblih nič ne zanimajo. Nekdo je v tisto bukev v kako odprtino pač potlačil pred leti križ, odprtina se je lahko zarasla, ipa se je pri odkritju razneslo glas o čudežu. Saj je krržev v pobožnjaških krajih veliko več kot denarja. * Vinko F. Ručigaj piše v "Glasu Naroda", da je izmed slovenskih listov med rojaki v Kanadi "Glas Naroda" najbolj razširjen in priljubljen. Na drugem mestu je "Prosveta", katero prejema tedensko 450 članov SNPJ in nekateri so naročeni tudi na dnevnik. Na tretjem mestu je "Naprej". Drugi listi ne pridejo v upoštev. Ruči-gaju se je svoječa.ino zelo zamerila "diskriminacija" SNPJ napram njenim članom v Kanadi, ker je nalagala in ima še pravico nalagati nanje izreden , asesment, ako vzamejo več podpor nego vplačajo. Smatra, da so s tem kaznovani tudi tisti člani v Kanadi, ki niso bili de-iležni še nikakih podpor. Ručigaj zdaj v "Glas Naroda" stalno dopisuje. * Edini revolucionarni list med ameriškimi Jugoslovani je "Radnička Borba" v Clevelan-du. Tako trdi ona in kdor hoče, naj verjame. * Uredniku "A. D." ponovno v pojasnilo: Mussoiini je bil nekoč član socialistične-stranke in propagiral nasilne akcije. Ni pa bil socialist po prepričanju. Kajti kdor je socialist, ostane socialist do konca svojih dni. Nekoč je' bil urednik "A. D." svobod o mislec. Danes je klerikalec. Ker nima .prepričanja, ni bil svobodomislec takrat in ni klerikalec danes, pa čeprav piše in agitira za klerikalizem. Mnogi hodijo k maši. Ampak ne vsi vsled pobožnosti. * V Clevelandu sta dve demokratski stranki. "A. D." to dostikrat poudarja, ne posreči pa se ji pojasniti, kaj je razlika med eno in drugo. Tudi v Illinoisu sta dve demokratski stranki. Razdvojili sta se v sedanjem volilnem boju zaradi služb. Jih ni dosti za vse, ki bi jih radi in smatrajo, da so do njih upravičeni. * Kapitan Gustinčič je povsem napačno informiran, ako misli, da "nekateri slovenski delavski listi" v Zed. državah za-molčujejo "njihovo trpljenje na Španskih frontah". Kdar mu je to pisal, /a je nalagal. « ' "A m. Slovenec" je nedavno v uredniškem članku svečano zatrdil, da je cerkev v Italiji le v prijateljstvu z vlado, "ne pa s fašistično stranko. A tako? Mar ni vlada Italije ob enem fašistična stranka? Dalje trdi, da ni imela cerkev in Vatikan ničesar opraviti z vojno proti Abesiniji. Ta je pa še bolj debela. Niti člankar, ki je to laž napisal, ji ne verjame, zato pravi sebi v tolažbo, "da razna mnenja posameznih katoličanov o vojnah niso uradna .. ." ♦ "Deset škofov in na tisoče duhovnikov v Španiji je moralo umreti od rok lojalistov." Tudi to je iz uredniškega članka v "Am. Slovencu". Papir prenese vsako laž. * Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu bo kmalu v zelenju, kajti pomlad se bliža. In ker kulturni vrt ni taka stvar, ki raste sama od sebe, je pametno, če se ga čimvečkrat slovesno otvori. To bodo v Clevelandu storil i.spet meseca maja. Josip Grdina je v imenu kulturnega vrta povabil na to slavje ljubljanskega župana dr. Jurija Adlešiča, ki je odgovoril, da pride na slavje v imemi svojega mesta. Torej bo velika stvar. Zadnjič je vrt blagoslovil ljubljanski škof Rožman in župan Adlešič bo zdaj pogledal, kako uspeva kulturno grmičevje v kulturnem vrtu in kakšni spomeniki so zrasli v vrtu. "A. D." piše, da ko je bil v kulturnem vrtu škof Rožman, je prišlo na slavje 40.000 ljudi, torej več, kot je vseh Slovencev v Clevelandu in okolici, z dojenčki vred. Zupana pride pogledati tudi najmanj toliko rojakov. Samo da ne napravijo v vrtu preveč škode grmičevju, kar bi bilo zelo nekulturno, pa bo dobro. * Mary Vukasevich je poskusila svojo srečo z zlato majno. Naivnežem v Chicagu je pravila, da ima rudnik v Lead-villu, ki je tako bogat na zlatu, da rude niti topiti ne bo treba, ampak le zmleti in prati. Rabi pa stroje za mlin. In so ji poso-jevali. Svoj rudnik je imenovala "Mali angel". Vsakemu, ki je kupil delež v njeni "zlati majni" je dala "grb" rudnika, malegja kovinastega angelja. Žensko so končno zaprli. Preživljala se je tudi z vnovčava-njem ničvrednih čekov. Njen mož je svoječasno delal v neki hrvatski tiskarni v Chicagu. "Znati se mora," je rekla Mary. "Dokler gre, gre!" * Avstrijo bi morala pravzaprav vzeti Jugoslavija, ne pa Nemčija. Njen kancler se piše Sušnik in njen novi justični minister Ludvik Adamovič. Njuna imena bi torej zvenela v Jugoslaviji bolj domače kakor v arijskem tretjem rajhu. ................................i.................. V SOBOTO 26. FEBRUARJA LISTNICA rni;»\isTV\ i "Mg Tony", Calif,—Oprosti, ^prostora je nam zmanjkalo. Torej ipride tvoj dopis na vrsto šele v prihodnji številki. V. Z., Chicago. — Priobčimo drugi teden. vsi na MAŠKARADNO 7> VESELICO { ŽENSKEGA DRUŠTVA "NADA" ST. 102 S. N. P. Js V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAWNDALE AVE. rilCAGO. ILL. Vctopnice: V predprodaji 30 centov, pri blagajni 40 centov Fine nagrade #a maake Prvovrstna godba v obeh dvoranah ^ ..... ■/Tu ...... VALERIJ AN PIDMOGYLNYJ t MESTO ROMAN Poslovenil sa "ProleUrc." TONE SELISKAR aiL* •fpa ...... (Nadaljevanje.) Že je začutil nerazdružno navzočnost tako-zvanega bliinjega človeka, a katerim bo moral deliti misli, veselje in gorje, vse. vse deliti na dva srca; nerazdružnost s človekom, ki bo neopazno nadziral vsa njegova dejanja in naklepe, ki bo postal stalen družabnik vieh njelg^vih prizadevanj in upov, obvezni dodatek k vsemu življenju za leta in leta, četudi si ga je enkrat samkrat izbral; živeti bo moral z njim v isti sobi, jesti z njim pri isti mizi, dihati isti zrak in vsepovsod bo on, venomer on: ponoči bo slišal njegovo dihanje, zjutraj bo videl njegovo obličje, čez dan bo vsak čas vedel, kdo ga pričakuje, zvečer se bo z njim srečal na pragu pri vratih, ki jih bo on odklenil. In že je občutil leno poležavanje dveh v usti postelji, vedno bolj medle izbruhe strasti, ki postane navada, enoličnost, prav tako kakor čaj ali večerja, spoznal bo do dna tujo dušo, v kateri ne bo nikoli več slutil nobenih tajn, stalno bo posedoval telo, ki ubija želje, občutil bo dolgoveznost neizbežnih prepirov, s katerimi se veča globina z razdaljo dveh src in še večje dolgočasje, ko ge bosta pomirjevala, ukrotila vsakokrat pod silo usode. Odgrnil je zaveso zakonskih delavnikov, ki se mu je zdela kakor brezkončna votlina, v katero padajo zaslepljenci ljubezni, ki prične ugašati v onem trenutku, ko je izpolnila svoje dolžnosti in zdajci se je videl kakor majhno mušico v mreži velikega pajka, ki drgeče s svojimi prozornimi krili, da bi se iztrgala iz tega pletiva. Mar ni smešno pogu-biti samega sebe? Strašno sočutje do sebe ga je prevzelo, da mu je postalo vlažno v očeh. Rad bi se objel in pomiril z najbolj nežnimi besedami, saj je bil vendar navadna žrtev človeških odnošajev. Tamkaj, onkraj njegove stene, so se zbudili sosedje, loputali so z vrati kuhinje, zašu-meli so kuhalniki, zazveneli ženski glasovi in otroški iplač. Ko je tako poslušal, je začutil nevarnost že povsem blizu, tik praga svoje sobe, kjer potuhnjeno preži in steguje svojo strašno roko po kljuki. — Tako bo vreščal moj otrok, tako bo kričala moja žena, čuj, pa tudi moj bas nekako nezadovoljno godrnja! si je mislil. Ali pa bo mogel v takih prilikah karkoli napisati? Glas njegove duše je čisto točno odgovoril: "Ne, nikakor ne! Niti vraga nc boš napisal, fant moj! Kar poslovi se od tvojih nad! Ampak škoda te je, ker si sposoben !" — Torej se bo moral posloviti od svojega notranjega sveta kakor menih na pragu samostanske teme od zunanjega! Mar bo položil na žrtvenik tega ponarejenega zakonskega oltarja le samo svoje stvaritve? Ali se ne bo tako s poslednjim poljubom poslovil od mnžice, podpisal menico brez termina na ljubezen in se obvezal že v naprej plačevati staprocentne odstotke vzdržnosti? Nešteto je žena, ki jih še ne pozna, nešteto prelepih obrazov in prekrasnih teles in iti mimo njih se pravi izgubiti jih! Iz dna spomina so se pojavile pred njim vitke postave, ki jih je nekje videl, morda srečal na cesti, postave, ki te v trelhitku 'prevzamejo in ostajajo v spominu kakor tihi klici v bodočnost, ki se prelivajo v privide, če si jih pri-kličeš in se potem vsi ti drobci stapljajo v nekakšno obličje, kakor da bi bilo bitje iz drugega sveta. Ta hip ga je potlačila zavest; do zdaj je torej ljubil le žene, ki jih je slučajno srečal na mestnem tlaku — sam pa jih še ni iskal! In že se mu je zdelo, da ga pričakuje žena iz njegovih sanjskih prividov, vitka, •prekrasna, ki ga bo poljubovala sredi pomladne noči v temnem parku, ki bo hodila tesno ob njem po spečih ulicah ™ "a venomer gledala s svojimi radostnimi pogledi. Vidiš, pa si je pravkar hotel zastaviti stezico do nje! Sedel je na postelji in noge so mu bingljale nad podom, skuštran je bil in srajco je imel odpeto. S stola poleg postelje je vzel cigareto in ves potrt je kadil, razdraženo je srkal dim vase, naglo, dokler ni pogorela do konca. Takoj je prižgal drugo in se spet zamislil. Le kako se je to zgodilo? Nikjer ni našel vzrokov za včerajšnje lepe načrte. Kajti v bistvu ni bilo ničesar drugega, kakor usmiljenje do Zosjke in ne da bi razmislil, se je »pustil zapeljati od trenutnega navdušenja. Zdaj pa mora plačati ta greh s svojo lastno dobroto! In zajela ga je zlobna želja, oženiti se navzlic temu, samemu sebi v opomin. Da bo vedel za drugič: če si sočuten do drugih, samega sebe pogubiš! Le kako je smela ta.ženska tako hinavsko izrabiti njegovo plemenito vzhičenje? Mar ni premogla toliko obzirnosti, da bi se odpovedala, mar ni mogla razumeti, da prikliče človek take predloge le zaradi obupa? Ah, niti na misel mu ne prihaja, da bi jo mogel zdaj spoštovati! Saj ni zmožna niti najbolj preproste obzirnosti, in ničesar drugega ni bilo v njej, kakor dobro premišljena igra, spretna zanjka za ženina! In povrhu je tudi nezaposlena, ker najbrže ni nobenega dela zmožna, dolgočasi se, nima denarja za obleko — seveda, čemu se ne bi poročila! Posebno, če se lahko poroči z dobrim, lepim, mladim, iskrenim človekom, ki ne pozna ženskih ukan, ki ne pozna življenja. Ves razdražen je vstal in kar bos stopil do stola, preko katerega so visele njegove hlače. O, ti prebrisana Zosjka! Toda ne boš me tako zlepa dobila na limanice! Hitro se je oblačil, ker se je spomnil svoje službe. Zaradi svojega lastnega gorja ne sme zanemarjati obveznosti in ker ni našel nobenega pravega zaključka, je prenehal razmišljati. Le ko se je umival, se je spomnil, kaj le bo, če ga Zosjka resnično ljubi in če ji ne bo prijetno vsega tega slišati kar ji namerava ipovedati? Spet se je zasačil, da mu Zosjka ni vseeno in ves srdit si je pljusnil mrzlo vodo v obraz. Naj te vrag! Tudi če me ljubi, je to zelo nespametno, lahko bi me že zdavnaj nehala. Pograbil je aktovko in stekel na ulico. Spotoma si je zapenjal plašč in skočil na tramvaj, ki ga je popeljal na Okrvykonkomo. . V kavarni je naglo popil čaj z marcipanom in se javil v uredništvu s polurno zamudo. Pa tudi takšne majhne zamude se je sramoval. - — Čvrsto se moram držati v rokah! si je dejal. Dela kakor nalašč zelo veliko. Tekom ene ure je moral skoraj dasetkrat k telefonu, povrhu tega ipa je odgovoril na kopico pisem. Nato se je peljal v tiskamo in spet nazaj, predal nakazila za honorar poslednje številke lista in šele okoli štirih je bil prost. Urad-ništvo se je razšlo, kimali so mu v pozdrav in se rokovali z njim, a vsakemu bi rad povedal prijetno šalo: — Pomislite, malo, malo je manjkalo, da se nisem oženil. Komedija, kajne? Potem je obedoval, prečital časopise, ob petih pa je sel na občinsko zborovanje, ki bo sklepalo o zadevi nekega kopališča. Težko in odgovorno delo! Pričenjala se je pomlad, in že zdaj se bo moral pobriniti za svoj poletni odpočitek, da si bo obnovil svoje stvaritelj-ske sile. Ob osmih se je zborovanje končalo in nekdo je predlagal, da bi šli v kino. Kajpak da je šel z družbo in tako se je šele ob pol enajstih vrnil domov. Razdraženost, ki se je čez dan zaradi obilice dela polegla, se mu je spet razplamtela. Sto hudičev... da, končati moram s to ženit-vijo! Oh in še večerna zabava! Jeza ga je hotela zadušiti, če se je spomnil, da je to večer njegove zaroke. Poglej, kako se človek lahko vjame! Kljub temu bo šel na zabavo. Da si ne bo mislila ta pretkanka, da je bojazljiv! Naj se ipripravi, vse ji bo izrekel. Nobenega usmiljenja ne zasluži ta navihanka! Naslov je našel v beležnici. Prav. čemu bi vrgel svoj denar v vodo? Jutri je itak praznik, pojutrišnjem je nedelja — prav prileglo se mu bo razvedrilo. Pa tudi plesal bi rad. Toda oblačil se je počasi, potem se je krtačil, umival, da bi prišel kolikor mogoče kasno. Naj se tudi Zosjka muči! Okoli dvanajste ure je pozvonil v tretjem nadstropju velike hiše v Pjatakovi ulici. Odprlo mu je dekle, ki jo je zdaj prvič videl, pa tudi Zosjka je ta hip prišla v predsobo. In ko jo je tako od daleč videl prihajati semkaj, ko je gledal njeno drobno ipostavo, njen suh obraz in koničast nos, se je pri tej priči zavedal: Ne le poroka, tudi vse njegovo razmerje s to žensko, ki ima obraz kakor kanarček, je bilo en sam nesporazum. Le kaj mu je ugajalo na nji? Kar zardel je, tako se je sramoval svojega okusa. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije llrusivom in Kliihom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 Na tisoč prebivalcev se v Jugoslaviji v enem letu rodi 31.-45 otrok, toda od teh jih 55 odstotkov, to je 17, umre. Znak žalostnih zdravstvenih in socialnih prilik. * Premogarji v Trbovljah delajo le po par šihtov na teden. Radi pomanjkanja zaslužka i vladajo med delavci že več let neznosne razmere. * Poštna hranilnica v Jugoslaviji je imela lani nad 61 milijonov dinarjev čistega dobička. Prometa je imela povprečno vsak dan eno milijardo. V Jugoslaviji je 450,000 spolno bolnih ljudi. * Občine Ljubljana, Zagreb in Beograd imajo več dolga kot vse druge občine in banovine skupaj. * V Beogradu so lani zgradili 312 hiš in leto prej 333. Javna poslopja tu niso všteta. Večinoma so te nove hiše večje stavbe z velikimi stanovanji. Manjka pa malih stanovanj za delavce. Tudi v stanovanjskem oziru je za delavce v Jugoslaviji jako slabo. * Meseca januarja je v Ljubljani sklicala opozicija sestanek in razposlala pismena vabila. Vlada je sestanek prepovedala v "interesu javnega reda in mira". Na Jesenicah in Javorniku je vlada razpustila delavsko kulturno društvo "E-nakost", češ, da j^ prekoračilo svoj delokrog. To pa s tem, ker je zbiralo delavske otroke in jih izobraževalo ter skrbelo za njih telesni razvoj. Pri vsej stvari so prizadeti: delavska odra na Savi in Javorniku, knjižnica na Javorniku, znani pevski odsek z Javornika in izobraževalno delo s pomočjo predavanj in tečajev. Upati je, da se bo stvar na kak način u-redila brez škode za delavsko izobrazbo. — "D. P.M • Nedavno je sklicala podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije sestanek v Sloven-jski Bistrici v zvezi s pripravami za volitve delavskih zaupnikov. Sestanek je bil prepovedan, ne da bi oblast navedla razloge. * Hrvatski list "Smotra" prinaša osnutek pravil za društvo "Antiklerikalna akcija". Po čl. 3 pravil je namen društva: "da z organizirano akcijo pobija klerikalizem, kjerkoli se pojavlja, ker je škodljiv za zdravo, moralno, socialno in politično življenje ljudstva. — Pod klerikalizmom se razume vsako vmešavanje in zlorabljanje vere, verskih stvari in verske duhovne oblasti v stanovske, gospodarske ali politične namene." * V Ljubljani je več delavskih kolonij z zasilnimi delavskimi stanovanji. V teh kolonijah stanuje 398 družin s 1640 prebivalci. Na Galjevici 160 družin, v Mestnem logu 91, na Gradu 83, v gramozni jami 50, na Brdu 14. Veliko je otrok, na Brdu je 44 prebivalcev starih pod 14 let. 82 odstotkov vseh teh je delavcev, večinoma nekvalificiranih. Razmere v teh stanovanjih so obupne. Večinoma so to majhne bajtice, zgrajene na občinskem svetu z majhnim posojilom. Na Gradu pa stanuje v nekdanjih zaporih za zločince neka 10-članska rodbina celo na hodniku. V vseh kolonijah je velika vlaga. V gramozni jami je 80% vlažnih stanovanj, v Mestnem logu 71%, na Brdu 29% itd. 42 odstotkov stanovanj nad (160) ima nezadostno ali pomanjkljivo svetlobo. Vsa stanovanja .so seveda pretesna. Na Galjevici je za vse stanovalce 8 skupnih vodovod, piip, torej--na 80 ljudi ena pipa. Na Gradu je 5 pip, v Mestnem logu 4,- v gramozni jami 2, na Brdu 1 vodnjak. Večji del je brez lastnih stranišč. Tako ima na Gradu samo 15 družin lastno stranišče, 68 družin pa ima 16 skupnih stranišč (več kot 4 družine eno stranišče). Vse kolonije so brez elektrike. Edino na Galjevici ima 20% in na Gradu 40% električno luč. Na troje ljudi prideta povprečno dve postelji. Večina stanovanj je neza-kurjenih in žive stanovalci v največjem mrazu. V gramozni jami in na Viču nima nobena soba peči, na Galjevici pa pride na 240 sob 22 peči (koliko se v teh sobah pokuri, ni podatkov). stavljati boljše. Tudi Joe Godec v vlogi Milana In Louis Ka-ferle v vlogi obratovodja Alfreda sta pogodila svoje naloge. Ostali v manjših vlogah tudi niso bili slabi. V drugem dejanju pri odmoru v kamnolmu »e je skoro pre- Priznanja Otonu Župančiču Ob priliki 60-letnice Otona Zupančiča so priobčili članke o tem največjem sodobnem slo-. . _ , .... ■ .venskem pesniku vsi listi v Sloveč papivalo. Saj so bili le pri j veniji in drugi v Jugoslaviji. Slovenkam v Chicagu v klobučarski industriji Ctrcago, 111. — V torek 1. marca bo zelo važna seja članic unije, v kateri so organizirane delavke za izdelovanje ženskih klobukov (Millinery VVorkers). Njihov lokal, kakor označujemo podružnice unije, ima število 52. Na tej seji bomo volile odbornice v ekseku-tivo unije. Slovenke, ki smo u-poslene v Chicagu v tej industriji, npadamo v ta lokal. Zelo važno je, da smo zastopane v odboru. Ne sme nam biti vseeno, kdo naj bo izvoljen. Za nas je ta organizacija ravno tako važna, kakor podporne obedu. Košarice z malico ali prigrizkom bi bile bolj na mestu kot steklenice z vinom. Pričetek igre se je zavlekel pol ure. To je že vdomačeno po naš.h odrih. Dvorana je bila prilično napolnjena, vendar bi bilo v nji za tako pomembno predstavo lahko več ljudi. -V Clevelandu se tako radi potrkamo na prsa in naglasamo svojo naprednost. Pa ta naprednost je več na jeziku kot kje drugje. V dejanjih se kaj slabo izkazujemo. Videli smo to tudi v nedeljo pri "Verov-šku". če bi se šlo za kako žeg-nanje ali Štafažo meščanskim politikom, bi bila dvorana dvakrat premajhna. Namen teh socialnih in delavskih iger je pred vsem vz-gojevalen. Pokazati človeške slabosti in zmote, ter slabosti Mnoge njegove pesmi so bile iprevedene v češčino, srbohrvaščino, ruščino, v nemški in v Oton Župančič človeške družbe, ustvarjati o-|razne druge jezike. "GlasJDe: sebnosti in karakterje, t€Tvz-1 a" piše o njemu: ali katera koli druga, oziroma I ffajati ljudstvo za boljše dni. j "Oton Zupančič je začel svo- a še bolj, kajti z njo si odločujemo svoj življenski standard. Doslej je bilo v odboru lokala št. 52 pet Slovenk, in sicer Minka Ale*h, Helen Arko, Jo-sephine Prezelj, Kristina Tur-pin in Angela Tich. Nominacijo so izmeh teh in drugih naših rojakinj sprejele zdaj samo tri, in to sledeče: Minka Alesh, Kristina Turpin in Angela Tich. Stotero slovenskih družin je bilo in je še odvisno od zaslužka v tej ind-ustriji. Zato je potrebno, da se vsi, ki so uposle-ni v nji, zanimajo za volitve odbora in da pridejo na sejo ter glasujejo kakor smatrajo, da bo najboljše za unijo in s tem zarije. Na« lokal ima par žensko društvo tisoč članic raznih narodnsti. Slovenke so v njemu najštevilnejša skupina. Ne iščemo v njemu vodstva, A t M t Q • 0 • • KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • IZ KANSASA Danes |xa nekaj glede naiih delavskih razmer, ki so še vedno naša prva in glavna briga. Pač zato, ker ne spadamo med tiste, ki lahko tudi brez dela žive. Sicer bi to znali tudi mi, če bi bili rojeni pod "srečno zvezdo", da bi drugi delali za nas. - Žalnimi torej pri majnarjih. V i\jvih št. 22 v Armi, in št. 24 v Jacksvillu, ki spadata W ostem Coal Co., še vedno dela precejšnje število na^ih ljudi. Dela se po tri dni na teden, in to pozimi kot poleti. Kov. št. $2 bo v kratkem isčrpan, in delavec mora čakati več mesecev na nov prostor, ko izprazni prejšnjega. Zasluži se pa nekaj boljše, ker je polovica manj delavcev uposlenih kot jih je bilo prejšnja leta. Rov iL 24 pa je iia.tr pa n z delavci, da je zaslužek zelo majhen. Povprečno se zasluži dva in pol dolarja na dan. Torej okrog 12 delavnih dni na mesec, kar znese $30. Potem se pa živi ti in družina s temi 30 dolarji na mesec kot veš in znaš. Pri električnih lopatah, ki pobirajo vrhnjo žilo premoga, plačujejo nad 5 dol. za dnevno delo, toda uposhijejo malo ljudi, in večinoma le mlade moči. Tudi ti delajo zelo neredno. Hov št. Sheridan kompa-nije pri Armi imajo delavci v najemu in seveda zaslužek je le "za silo". Tudi takozvani Krugerjev šaht v Cherokeeju c bratu je neredno, in ?e ni bati da bi kateri v njem obogatel, menda niti >am lastnik ne. Je še več malih rovov, ki uposlu-jejo cd 5 do 30 delavcev. In marsikje plačujejo pač kakor morejo. V več slučajih nižje kot je unijska lestvica, dasi je že ta nizka. "Relifarji" na WPA se tudi nič kaj ne pohvalijo. Zaslužek je na bazi 35 dol. na mesec za družino. In pa delati morajo! Ne pa kot sem jih videl v Chicagu, ko je dvesto petdeset fiuntni črnec zamahoval s krampom, pa je kramp večinoma padal ploskoma na pesek.l Drugi pa je sem in tja hotel zamahniti s kladivom, toda se je prej vsedel na pločnik, ker je pri zamahu izgubil ravnotežje. "Se bom pa oddahnil," je pripomnil. Kot drugod, so tudi tukaj odslovili nedržavljane iz relif-nega dela. Tako se marsikateri sedaj zanima za dobitev državljanstva, kar mu prej ni prišlo na misel. Na«i farmarji pripravljajo zemljo in se jejo oves. Marsikje primanjkuje vode, ker imamo izredno suho zimo, da se je veliko vodnjakov posušilo. Ker navadno dobimo več dež ja spomladi, se bo vse to še lahko popravilo. — A. Shular. so pomagati vzlic temu dobri stvari, da niso verjeli njihovi reklami. In če ne veruješ, ali zad\omU v tako reklamo, si O predstavi "Kamnolom", "antifašistih ... in drugem iz metropole ClcveUnd. O. — V nedeljo T1**1*'!: Le oni 13. februarja je nam "Verov-if!1 • Resica ostane, da nasi še k" v prizori l socialno dramo l1^® Prihajajo na njihove "Kamnolom". Spisal jo je na* Prireditve, ker so iskreno n. znani pisatelj Anton Seliškar. delavsko gibanje in slogo. Njih Bila je najprvo priobčena v Pa ne Vldi* na na*lh mno*> "Ameriškem družinskem koledarju". Priznati moram, da je bila to ena izmed najsijajnej-ših socialnih dram, kar smo jih videli na odTu SDD v Collin-vvocdu. "Verovšek" je izvrši! imenitno delo in takih predstav Ima "Kamnolom" nam ostane v nam bi bilo treba več. Igro j, minu. Napravila je več ko- bolj izrazito delavskih prire-ditvas! Torej kdaj bomo v resnici dosegli takozvani "junaj-ted front"? * Hvala "Verovskovcem". Dra- režiral Louis Kaferle. Delo je izvršil sebi, društvu in igralcem včast. tudi scenerija je bila jako posrečena. Dasi ima ta drama štiri dejanja, ji je občinstvo napeto sledilo od počet-ka do konca. Igralci in igralke so se v »voje vloge uživeli tako zelo, da so napravili na gledalce vtis resničnosti, ne ghimače-nja. Marsikako oko je bilo ro- sno in vsi,'ki so prišli zaradi bro. Dram. društvo TrVerov igre, so hvalili predstavo. "Ve-rovšek", ki deluje na dramskem polju že mnogo let, je dobro izvršil tudi to svojo težko nalogo. Kajti "Kamnolom" ni tjavendan igra. » Žal, da dvorana SDD na tej predstavi ni bila toliko polna kot bi morala biti, oziroma kot taka predstava in trud "Verov-ška" zasluži. Nekaj vzroka temu menda je bila akcija "Na-jiprejevcev", ki so večer prej sponzorirali v isti dvorani film "Španija v plamenih". Dobro ]in lepo je, da so to storili, ampak čemu na tak dan, da škodujejo drugi, enako važni delavski prireditvi? Ali naj res sami med seboj uničimo vso našo domačo kulturo za ko-mercializem, samo da pridejo dohodki, neglede s kakšnimi sredstvi? Saj jim bi človek še ne zameril, ampak kje so bile tiste osebe naslednji dan? Na "Verovškovo" predstavo, ki je risala razredni boj v najmogočnejših umetninskih oblikah, jih ni bilo! Namreč onih, ki so "ta haupt". Ostalim vsa Ča*t. "Haupt" so menda še vedno mnenja, da njim ni za "bur-žvazno" kulturo... Na svoji prireditvi v soboto so imeli velik naval, ker so prišli filem gledati tudi ljudje drugih narodnosti. Slovenski dom, oziroma njegova pivnica, je bila, mislim, deležna precejšnjega skupička. Dali bo res vse prebitek, narejen pri tem filmu, risti k podvigu razredne zaved nosti, kot pa rompoimpom oglašanja tilma, ki ni izpolnil pričakovanja avdijence. Mi smo za delavsko kulturo, ne za ko-mercializem pod masko delavske kulture. Posameznih karakterjev v igri ne bom opisoval. Rečem le, da so vsi izvršili, kar so imeli storiti v drami, jako do- ŠVICA SE PRIPRAVLJA šek" je član Prosvetne matice in M pri svojem kulturnem delu poslužuje njenega arhiva. OKO. Švica j« uverjeua, da v prihodnji vojni njen« nevtralnosti ne bo nihče upošteval. Njene ttajjačje sosede »o Italija, Francija in Nemčija. Prej se vso države nevtralnost Švice strogo spoštovale. Švicarska vlada pa j« uvar jena, da jo bo v bodoči vojni napadla ena ali druga, sat o se oborosuj«, ko likor največ ji f It njmen dovoljuje švicarski parlament. Na sliki je od delek švicarske konjenice. Švicarji pravijo, da nočejo fašisma in ne komu« nizma. ampak ohraniti sedanjo liberalno formo svoj« republik«. Kako je v Detroitu? Detroit, Mich. — Na gornje vprašanje takoj: "V avtni industriji jako slabo." V aktivnostih — kar se slovenskih organizacij tiče — tudi zelo slabo. Čakamo na sezono balin-canja, gremo tu in tam v taver-ne, to zimo pa se nekoliko pri-čkamo tudi zaradi samostojne "Zarje" v Clevelandu, ki pride sem uprizoriti opero "Nikola Šubic Zrinski\ Naš Frank Česen je izredno navdušen za glasbo in umetnost sploh. Zato ne porajta, kdo poje, ampak kaj in kako poje. Na drugi strani so pa še nezaccljene rane v Clevelandu — posledica razkola v "Zarji" in nadaljna posledica dve "Zarji", tožba, obravnava, dopisi, prerekanja na sejah."Sovraštva itd. Glasba je harmonija. Prepiri niso. Klub št. 27 je nas opozoril na načelno stran vprašanja Drugi, ki gledajo stvar bolj kot gleda človek procesijo ali parado, pa ne smatrajo razkol za tako resno stvar, kakor gledajo oni, ki so radi njega šli skozi marsikatero grenko uro. Res bi bilo napačno, ako bi si vsled medsebojnih nespora zumov škodili na kulturnem polju, kajti trpela bi celota. Zato je edino pametno — in v šel v prid Cankarjeve čete, ka- j Detroitu smo o tem že razmo-ker so oglašali v reklami, nejtrivali, da se bi obe skupini v vem. Clevelandu znova sporazumeli Nobena tajnost ni, da so bili in ** zedinili za skupen delav-|ljudje s filmom večinoma n«. pevski zbor in za skupno zadovoljni. Kajti promoterji so del° na PolJu ,Ako obljubljali preveč. Vstopnino lahko obe skupini delale e- *o računali 35c za osebo. Cul notno v težki medvojni dobi, in ^em neštete. "Ja — #aj ni bilo nič tistega, kakor so oglaševa- št. 114. "Svoboda" je bila in je i kdo hoče. Na zapadni strani pa še danes tesno spojena s khi-j^vari še niso uglajene. Ko je bom. Spor se je zadovoljivo re-ideloval tu Bartulovič, je zase-šilo, dasi je vzelo kaka štiri le- ial veliko strup«. Je minil ta in se je zadevo obravnavalo /a t o pogubno deluje dalje. V na dvema zboionia .JSZ. Tako zastrupljeni miselni atmosferi bi se lahko zedinili tudi v Cle- pa so predsodki zmerom moč-velandu. Nekateri so sicer tr- nejši kakor zdrav razum. Vpi-dili, da je razkol v Cl?veland»u tja je veliko, kot vidite tudi iz povzročila "nova politična si- dopisov v "Prosveti". Ampak tuacija' — skok nekaterih na-!politično ti ljudje še niso bili ših prejšnjih napredhjakov v j nikoli organizirani. Za komu-Hoovrovo stranko. Drugi pra-jnistično stranko so bili prebo-vijo. da so bile razprtije v jazljivi, dokler je bila radikal-"Zarji" že dolgo prej, prednoina, socialistično pa vsled svoje je t ploh kdo mislil pristopiti v reakcionarne vzgoje itak so-republikansko stranko. Sploh vražijo. bi bilo dobro, da si v Clevelan-i * du zdaj ko so. ali bi duhovi j s delovanjem hrvatskih v*aj morah biti pomirjeni, pa- komunistov je bilo na zapadni strani ustanovljeno slovensko dnuštvo, oziroma mešano društvo, pripadajoče h komunisti čili podporni organizaciji International \Vorkers Order. Vodja društva je naš stari ipri-jatelj Joseph Kotar, ki ima nedvomno dobre namene, ne ve Italijanščina v Bolga-• • • nji V bolgarskih srednjih šolah je italijanščina zdaj obligaten predmet. Obligaten ipredmet je tudi nemščina in francoščina. li. .." Ti ljudje kajpak ne ve- se fazprtile šele ko ni bilo več tistih težkoč, čemu ne bi to vsi prizadeti zApopadli in si našli do, da "namen posvečuje sred- v svojem novem zedinjenju tu stva" (jezuitsko pravilo) in ipaM« smernice v takem smislu, da da so se gotovi ljudje hoteli ne bi spet prišlo do razkola. I svetiti poleg filma. Med >udele- Tudi v Detroitu je bilo dokaj jženci je bilo mnogo naših so nesporazuma med pevskim idmgov in somišljenikov. Hoteli zborom "Svoboda" in klubom * m m * l m ŠTIRI KNJIGE * * * n £ CANKARJEVE DRUŽBE j samo ZA si.2.» : m ■ 1.) KOLEDAR, ki ot>a<»ga nad sto strani gradiva in slik. * 2.) ŽENIN IZ AMERIKE. Povest. Spisal Anton Tanc. ■ 3.) FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin. I 4.) SINOVI PREDMESTJA. Povest. Spisala Mimiea Konic. J Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25« ■ Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: ■ ■ PROLETAREC, 2301 So. Laivndale Ave.p Chicago, lil. ■ metno in zmerno izprašajo vest in store, ko že prej naglašeno, konec sedanjemu razmerju. Glede opere same smo tu razdvojeni takole: Vsi smo za lepo petje. Vsi smo za vprizo-ritev opere. Ampak — vprizo-rila jo bo skupina, ki je napa dala klub št. 27 in njegov oritri- jpa se, če se bodo tudi dobro iz-nalni zbor na sodišču. Dalje, j tekli. Dobili so vanj do okrog stroški bodo visoki, kar je res. 140 članov. Smatram, da se do-čimboljše. tim dražje. Tak je | piknikom glasila SNPJ ni treba zakon. Prepr čan socialist za-j razburjati radi tega. Eden httva, da smo vsepovsod na-1glavnih kolovodij društva je čelni, tudi v petju Dobra zarni-, rojak Modic — mladfant iz sel in pametna zahteva. A v j nekdanje Bartulovičeve šole. praksi — vidimo — ne gre ta-j Prizadeti se zelo jeze na "Pro-ko po "žnorci". Torej — kaj? j »veto", oziroma njenega ured- To, kar se je takrat dogodilo jnika, ker jim ni šel na lim. Pa v Clevelandu. je obsojala vsa ne bo škode, Ze zato ne ker je naša napredna javnost. Origi-(našim komunistom in njih so-nalni pevski zbor "Zarja" jejmišljenikom od zgoraj naroče-tožbo dobil — skupina, ki se je.no, da ne smejo zanetiti s sku-ločila, pa se postavlja z dobri- pinami "ljudske fronte" nika- mi pevskimi močmi, češ, le mi, kar je nas Slovencev v metropoli nekaj zmoremo v petju, j Priznanje komur gre. Ampak te moči so se večinoma izvež-bale v originalni "Zarji" in odšle šele ko so bile dobre. Nam v zunanjih naselbinah je vsled tega težavno, ker ljubimo dober pevski zbor in prav tako zbor, ki prisega na delavska načela. Torej ako nam hoče napredni Cleveland v čem koristiti, čemu ne bi svoje napredne pevske zbore združil v pii velik resničen delavski pevski zbor? Frank česen, ki je bil v tem precej kritiziran, je, kakor rečeno, ljubljenec glasbe. Priprave za opero samostojne "Zarje" je iniciatirala federacija hrvatskih društev in ona jih tudi vodi. Na svoje piknike je bila doslej v stanju spraviti do 6,000 ljudi. Zato bo napol- področju, nila dvorano za operno predstavo lahko tudi brez Slovencev, dasi veliko pomenijo po kega "trubla". Kaj ua naša dva kluba v Detroitu? Polomi, ki so zadeli delavsko politično gibanje, imajo v Detroitu slabe posledice tudi za nas. Klub št. 114, ki je bil nekoj največji v JSZ, ima danes kakih 20 dobrih članov, o-nih, ki so s članarino zaostali, pa ima rnr.ogo več. Ko jih je imel klub ^ 1 v Clvcagj 20, smo jih ni i imeli v tem klubu 80 dobrih članov. Klub :t. 115 jih ima zdaj kakih 12, kar ni malo, ako se morete poglobiti v okolščine naših delavcev na tej strani Detroita Aktivnosti v sedanjih razmerah je seveda jako malo. Krivi so notranji spori in zastoj v stranki, kriv je nevv deal in še marsikaj. Vzlic tem oviram bosta obadva kluba skušala prirediti čimveč-je prvomajsko slavje v svojem Ker že iporočam o tem in o- sebno na polju delavske kultu-!nem ,z aVtne metropole, re. Morebiti bi Detroit ob tej n*J.omenim, da se družba, ki priliki lahko mnogo pomagal k \°t ^anovill Frank česen, ublažitvi odnošajev med dvema drugače enakima si skupinama v Clevelandu? Tu so nekateri mnenja, da se opozicija proti samostojni "Zarji" vodi pri nas zgolj iz ljubosumnosti. Mogoče, Amtpak neglede, kam je povabljen pevski ali dramski zbor, povsod bo naletel e-den ali drugi na nasprotovanje nekaterih. ** Detroit čestokrat oglašamo — oziroma drogi ga oglašate, za zelo napredno naselbino. To tudi je — v kolikor je. Tam, kjer je naš novi slovenski narodni dom, razvijamo družabnost. To se pravi, natoči si, kar Martin Menton in njegov sin in več drugih, ni posrečila. Fantje sodelali in se trudili, tod« kjer ni danes v takem podvzet- ju milijonov, ni usneha. Naši ljudje, ki so se tu zavzeli ustanoviti podvzetje za izdelovanje "trailerjev", so imeli poštene namene koristiti sebi in drugim. Niso pa dovolj upoštevali, da se zdaj le redko kaki kompanlji posreči postati nov "Henry Ford" ali pa "General Motors'. Naši fantje so resno (poskusili, zapravili Čas in denar, in se zamerili tistim, ki so pričakovali, da iz tega res nastane močna slovenska avt-na družba. — Mimogrrdoč. TO IN ONO IZ CLEVELANDA Delavske razmere (u in v o-kolici so slabe. Prešle mesece je bilo odpit^enih velike množine delavcev. Eni so ob delo začasno, drugi za zmerom. So v letih in jih bodo iiadome cialifte in vse, kur diši po nas. Ko jih člo\ek posluša, si mi li, da ni tako hudo. Ko pa se za* plettš z njimi v "debaV, ti lete očitki v uho kakor iz -troj. niče. Pravijo, da smo strahopetni, da «»(l(tM tdiiiM ■i i ; | PRISTOPAJTE K : SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK ! Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 ► Ustanavljajte nova društva. I! Deset članov(lc) je treba aa | | novo društvo. Naslov in list »n !! *a tajniAtvo je: i t 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ♦»»♦♦■H nun* ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTFU STREET, CHICAGO ILL Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ____l Romani, povesti, črtice m opisi Poučne in znanstvene knjige KNJIGitRNA PROLETAtttA i.JOI Soiilli launclale Aieiiue, (hirajo. Illinois Pesmi, poezije, igre 0 Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, čruce in opisi Aa« Kareaiaa, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, 1087 str., broš . ...*................. 4.00 Bacili in bacilke, (Dsmir F«i- gel), humoreske, broi........45 Beg ia ume, (ruski pisatelji), broi. 50c, vezana......... 1.00 B«dakova izpoved, (Aug. Stiind- »berg), ibroi................ 1.25 Bcn-Hur, (L. Wallace), povest v dveh delih, broš.. •42 1.75 .25 .25 .35 .35 .50 .50 .20 .15 .50 .15 .40 .75 .20 .40 .35 .25 .75 .75 .50 .35 .00 .40 .35 .50 .85 .75 .50 .35 .75 .50 .G0 .75 .75 Bati. (F. D. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 str., broi.. . 2.00 Belgrajski biser, povest iz starih dni, broi....................15 Bral j« Karam« »o vi, (F. M. Dostojevski), roman v štirih de« lih. fina vezba, 1122 str..... 5.00 B«j sa pravico, (Fr. J. Milovrš- nik), povest, broš...........40 Bay, (L. Goloma), roman, vezan .................... Bošična^esem f prozi, (Charles o.ckens), broš........ . Bala noči—Mali st v džungli, (Edgar K. Hurrough), ves, (V*th pet knjig vez.- $3.00.) Taras Culjba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 60o, vez. Tri povesti (I« N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj* človek), broš. .............. Tik sa fronto, (Dami) Feigel), vez. .................... Ulenspicgel ia Lam Dobrin, junaka veseljaka iz dežele Flan- derske, (Charles de Coster), junaika bonba flandrijoev proti katolriki cerkvi, španski nadvladi in nečloveški inkviziciji, 551 str., broš.......... Udovica. (!. K. TomTČ),.povest broi. 35 c, vez..... .^j...... Uporniki, (Ivan I^ih), povest kmečkih uporov, vez....... V Ameriko tn po Ameriki, (A. Kristan), broš........... Veliko mravljišče, (Ivan Molek) (Ivan Molek), povest iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, broš............. Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman V dveh delih, broš. $1.50, vez. Vites is rdeče kise, (A. Duma*), roman iz časov francoske revolucije, broi. 50e, vez..................... V krempljih inkvizicije, (Michel Zevaco), zgodovinski roman, 461 str., broi.............. Včeraj je bilo, jutri bo, (Her> myjvia zur Muhlen), pravljice za m!adino, broš........... Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der, vez................. V oktopnjaku okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broš. Zajedalci, (Ivan Molek), življenje slovenskih priseljencev v Ameriki, vez............... Zadnja kmečka vojska, (A. de-noa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 15. stoletju, vez..................... Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez. ............ . .. . Železna reka, (A. £>erafimovič). roman iz civi-lne vojne v .*>- vjetski Rusiji, broš................. Železna peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih, (»roš................. Zlato tele in druge zgodbe, (Janez Samojlov), broi............... Zmote in konec gospopaper work. Hem>nrwsy has few . . 4 ( .. ,. ' , ,.. . . , , . ui w »i priest sent In the co lertion — 1.00 publi^hed works but among his best known are: "A Farewell to Arms" Hutray for Spain and for Gcd! Finigar F. S.t Zbrani spisi: I. fn II. zvezek :Pod svobodnim solncem, povest davnih dedov, 668 str., t>roš. 2.50 III. zvezek :Iz modernega sve- • ta, roman, 280 str., broš. 1.75 IV. zvezek: Dekle Ančka in Srečala sta se, novela, 200 str., broš.......... 1.25 V. zvezek: Prerokovana, Slike iz svetovne vojne, 264 str., broi.............. 1.25 VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan, Boltežar, Nai vsakdanji kruh, Tri črne žene, 299 str., broš.......... 1.25 VIL zvezek: Moja duša vasu-je, Spomini na petelina, Slike brez okvira, Pisarna, Goapod, 272 str., broi. 1.25 Maselj Fran-Podii m barski t Zbrani spisi, fina vesba. I. zvezek: Slike in Črtice, Gorski potoki in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.75 Pregelj Ivaa. zbrani spisi: IV. avezek: Zgrodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50 Tavčar Ivaa: Zbrani spisi: I. zvezek; Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti, Anton.s Gledjevič, Bolna ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slaveij, Valovi življenja. Med go- ' rami, 506 «tr., broi..... 2.00 II. zvezek: In vendar —! So-ror Pia, V Karlove«, Čez osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broi. ................. 2.00 III. zvezek: Otok in struga, Tkberius Pannonicus, Ku-zovci, Vita Vitae Meae* Janez Solnce, 464 str., broi. . ..'.............. 2.00 IV. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni bog, Pomlad, 512 str., br. 2.00 V. zvezek: Izza kongresa 2.00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoška kronika .... 2.00 Trdiaa Jaaes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........... 1.75 III. zvezek: Bajke in povesti 1.75 IV. zvezek: Bajke in povesti 1.75 Jurčič Josip: Zbrani spisi, (nova izdaja,) fina vezba: I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo In bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...... 1.25 II. zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrban S-mukova ženitev in Grad Rojinje....... 1.25 • III. zvezek: Kloštriki žolnir in Deseti brat ....... 1.25 V. zvezek: Lipe, Pipa tobak:* Moč in pravica, 2upanovanje v Globo-* kem dolu, V rojni kra-I jini. Telečja pe-čenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober ...... 2.00 Kersnik Jaakot Zbrani spisi, broširani: I. zvezek: Agitator ...... .50 III. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ................ 1.00 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetake slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo 1.00 V. zvezek: Pesmi, Berite novic«. Kritike, Komentar 1.25 VI. tvezek: Njegovo delo In doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik ............ 2.00 .35 .50 .35 i Poesije (S. Gregoičič), ilustrirana izdaja, velik format, vez..................... 1.25 P««sije, (Dragotin Kette), vez. 1.00 Po« si j« (Fr. Levstik), vez... .65 Poesije dr. Franceta Prešerna .50 Pesmi življenja, (Fr. Albrecht) vez......................35 Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. .50 Pohorske poti, (Janko Glaser), broi. ................. Pri moi Trubar, (Ant. Aikerc), zgodovinska ep:i Mussolini and therefore for fascism. * This week we have a ballad taken from the book, And Spain Sings. Send planeš to help us win, And our good Portuguese neighbors Are doing some cashing in; Cabanellas and Mola, Franco and aJl the boya Are going to need heavy sugar Before they get through with their toys. \oth nt too good for our sokliers, Gold must be lavishly shed, Cannons and guns for the living, Maattle cry Once in the past; let'i be tactful, That was in days gone by; Just an unfortunate error, Now it don't mean a thing: Hurray for General Mola, Hurray for Christ our King! * Notes from the meeting of Feb. 19, 1938. There were 18 members p resen t. There vas not much to the meeting for practically ali of the time wts spent in rehearsing for the 35th Anniveisary program of Branch No. 1, JČ"?. We prepared and pre-sented a swell skit. Friendshipl Znanstvene razprave, politični in gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure. PESMI IN POEZIJE. Akropoli* in piramid«, (Ant. Aikerc), poetični »prehodi po Orientu, fina vezbs ., .$1.00 Atila v Emoni ia Romanca, (Ant. Aškerc), broi....... Balad« ia romaac« in Stara pravda, ................. Jadranski kitari, (Ant. Aikerc) fina veaba .............. Job Ia Psalm 11 S, (S. Gregor- .50 .50 1.00 čič), vez. .50 ABC socializma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek), broš............................15 Ali j« relifija prenehala funk- cioairati? Debata .........15 Ali spolaa vzgoja res ai potreba«? (Franjo 2geč), broš. .35 Aagl«ško-slov«asko berilo, (Dr. F. J. Kem), vez..... 2.00 čitaaka o higijeai, (Dr. Ivo Pire), ilustrirana, vez....... 2.00 čuda in tajne življenja, (Dr. Anton Brecelj), splošno iiv- Ijerjeslovje ...............75 Dojenček, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bogdan Derč), broi..........................................85 Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov, vez....... 1.00 Domači zdravnik (Kneipp) broš. 1.25 Elemeati moderae izobrazbe, (I. Molek), broi. 40c, vez... .60 Idejai predhodaiki daaašajega socializma ia komuaizma, (Abditus), broi............35 llustriraaa lepa maska, navodila za iminkanje, vez........75 Jugoslavija, (Ant. Melik), I. in II. del, broi. $1.50, vez..... 2.00 Katoliška cerkev ia socializem hroi..........................................25 Kako je nastalo daaašaj« delavstvo ia njegovo gibaaj«? (Dr. D. Lončar), broi.......35 Kapital, (Kari Marx), poljudna isdaja, vezana........... 1.75 Kari Mars, njegovo življenje in njegov nauk. (M. Beer).....35 KUlarslv«, (Bohuslav Skali-cky), broi. $1.50, vez....... 2.00 Kulturni pomen socializma, (Dr. Maz Adler), broi...........15 Kol«dar Cankarjev« druibe 1930, broi.................40 Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov ia Srbov, (Matija Pire).....................25 Mezdao delo in kapital, (Kari Marx), broš. ..............15 Miselai rasvoj evropskega človeštva, (Frank Drtina), 387 str., broš................................. 2.00 Misterij duše. (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................. 1.00 Mat«riaska pomoč zdravemu ia bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič), s 30 slikami .35 Naš svetovni nazor, teorija in razvoj dialektičnega materiali- ma, (Sigma), bron...................50 Naš jezik, (Dr. Joža Glonar), vez......................25 O zdravju in boleznih, (Dr. Ant. Brecelj), ibroi............. 1.50 O delavskem in socialističnem, gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke (1848-1896), (A. Kristan), broi. 75c, vezana ........ 1.00 O koasumatk društvih .......10 Praktični socializem, broi.....10 Prič« evolucij« ia Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 35c, vezana ............. Proletarska etika ia morala, (Ivan Molek), broi. ...... Prva pomoč, (Dr, M. Rus), s 40 slikami, broi......... Psihičae motnje na alkoholski podlagi, broi. 75c, vez..... Rastlinstvo naših Alp, (F. Seidl)................... Razvoj socializma od utopij« do znanosti, (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ........ Roparska trojica, (Claessens- Molek) .................. Slovenski pravopis, (Dr. A. Breznik), broi.' .......... Socialni ideali in Kako si je človek ustvaril koga, (Molek- Keracher), broi..... Slovenska kuharica, (S. Felici-ta Kaliniek), vez., 666 strani, ilustrirana ....... Smernic« novega življenja (Dr. K. Ozvald), broi..... Spol, ljubezen —- materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. Sprotna kuharica, vezana .... Strokovne . organizacija v Sloveniji, broi.............. Svetovna vojna in odgovornost socializma, (E.. K.), broi... Srbika Početnica, za učenje pisave v cirilici, broi................. Splošna sgodavina socializma in socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del. vsebuje a) Novejia doba. b) Doba od 1750-1860 in c) Najnovejio dobo, vsi trije zvezki skupaj, broi......................................... 1.50 Uvod v Budhizem (Joseph Suehy) .................. .15 Varčaa kuharica, (Marija Remec), vezana ............ 1.25 Vladar, (NiccolO Michiavelli), broi......................«0 V aovo deielo, (E. K.), broi. .25 Zadruiai koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ...................40.. .50 .10 .60 1.25 .50 .25 .25 .35 .30 4.00 .40 .35 1.25 .25 .25 .35 'adružoi koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani .40 !a staro pravdo, (Fran Erja- vcc) .................... .35 £b:rka rudarskih in fužinskih izraze v (J. Bezlaj) ........20 Zdravje in bolezen v domači hiši, (dr. Just Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vez......1.25 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana ........ 3.50 Zgodovina socializma v Srbiji, (Fran Erjavoc) ...........15 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik), dva zvezka broiirana, I. zv. 75c, II. zv. 65c; oba zvezka skupaj ..................... 1.25 Živčevj« človek«, (Dr. Alfred flerko), ilustrirana, vez.... £.50 RAZNO. Ameriški druiiaski koledar, letnik 1916, vezan ........40 letnik 1919, vezan ........65 letnik 1920, vezan ........65 letnik 1922, vezan ........75 letnik 1922, broi..........50 letnik 1925, vezan ........75 letnik 1926, vezan ........75 letnik 1927, vezan ........75 letnik 1928, vezan ....... .75 letnik 1929, vezan ........75 letnik 1930, vezsn ........75 letnik 1931, vezan ........75 letnik 1932,-vezan ........75 letnik 1933, vezan :...,.. .75 letnik, 1934, vezan ........75 letnik 1935, vezan ........75 letnik 1-936. vezan .................75 letnik 1937, vezan .................75 letnik 1938, ven's mobilization of oppoeition to the consideration of the war referendum proposal of the lOth day of January was a dress rehearsal Political Opportunists As Socialista, it is our duty to keep our members and sympathizers in-formed on current issues as we11 as men who appear on the political ho-rizon. Our comradei in the Pittsburgh area of Pennsylvania, through their dO unions will be asked to support CIO candidates, among them, John i>ecman, candidate for U. S. Con-gress. i Wc remember John back in the old i home town, Foreat City, Pa., first as a Republican Justice of the Peace and later when he held the same office as a Democrat. Today, he ia on the CIO payroll where he supposedly is organizing the steel workers—the same workers against whose interejts he has been voting aH these years as a Republican and as a Democrat. During the past twenty years that our comrades have spent at Socialist organizational work and education among their fellow-workers in mine, mili and shop, they have seen, not only one, but hundreds of "fligh by night" political opportunists who, in the course of their political careers have made a play for the vote of our comrades. Solid support of socialist candidates pledged to the principles and in an envolving drama of preparing the people for war. ----„ — ,---------- The wmr referendum situation, itlpl»tform of the Socialist party is the is claimed, was used by the adminis- pol»cy that our comrades have not UNI0NISM'S VALUE TO BUSINESS The New York Journal of Commerce, organ of mercantile interests, provided an interesting bit of te»-timony to the value of trade union-iam in a recent editorial. "The extent and severity of the current recession and the near-term outlook for most of th» important consumer - goods industries," the Jouraal of Commerce said, "may bo largely determined by the abiHty of induatry to maintain current high-arage rate« in the weeks ahead." On what factors can one depend to help maintain those wage ratos? tration as a major step toward aolid-ifyiag public sentiment behind the administration's foreign policy — stopping public discuasions ' in con-gress and thereby hoping to stop public discussion or criticism of that policy anywhcre. It is a policy of bluff, predicated on the threat of fohe annual stockholders meeting of the Slovene Labor Center held at the Center, Saturday, February 12, the followjng ofificers and board of dircctorz wcrc elcctcd: - Frank Alosk, president; Ckarlas Pogoroloc, vice-president; Philip Go-dina, treasurer; Frank Zaits, sec-retary; Anton Gardon, rec. secretary; and the folloving auditors: Vinko Locnidkar, Frank Sodnik, Al Rak and Angola Zaits. Board of Directorji: Frank Alosk. Pbilip G od i na, Cbaa. Pogoroloc, Al Rak, Ant. Garden, Angela Zaits, Vinko Ločniškar, Frank Sodnik and Frank Zaits. The reports presented at this meeting show our Center to be in good condition financially and otherwise. Among our Treasurlas A few weeks ago, Proletarec re-ceived greetings from the "Cankir Batallion," which ia composed of vol-unteers from Jugoslavia fighting on the side of the Loyalists in Spain. Under a sketeh of the flag under which they are fighting, appeai ed the individual ^ignatures of each of the 43 volunteers and the following words: "■Greetings to Proletarec and iti readers who are carrying on the fight for Domocracy and Civil Rights and against Fascism." Through the kind effoi*t< of Angela Zaitz, thi3 document now hangs framed in the club rooms of the Slovene Labor Center. Succosaful Calebration The program with whkh we com-memorated the 35th Anniveraary of Branch No. 1 was indeed a fitting and appropriate one, and tiie large attendance a very pleasant climax to the hustle and buatle that accom-panies the preparation of a program of this aort. The main speech by Etbin Kristan, was exceptionally good as were aH the other speakers thioughout the afternoon. The Slovene play, "Jer- 11raXV As A llcd-Bug I -BY LOUIS JARTZ- the interest of the audicnce through-out but the English play prepared for this occaaion had to be cancelled, we're sad to repo rt, and even sadder is the news that one of our actors, Frank Sodnik, received news of his mother's death just before the ached-uled time of our program. We ex-tend our heartfelt sympathy to Frank and hia family. The Red Falcons produced a short demonstration entitled, "Come to a Falcon Meeting" which, in my opin-ion, showed them at their best. Sava's selections were well chosen and received a "big hand". An English song from Sava at a time iike this wo u ki be a tread and a hit, we believe. Ali in aH, our audience was well pleased a fact of which we are proud. Louie, I was over to an ex-soldier'& plače. He's been drinking up ali he owns. The time I was there he wa* pretty so used. I don't know vvhere he got tihe radiator fluid as there w*an't a cent in the plače, nothing but a medal on which neither bed-bug nor ex-soldier can live. Well, at any rate, he began to lament woe-fully, and to the best of my memory, here'a how it are nt: Noar, I ain't got a job nor a lousy red cent, And I spent my bonus to boot; And I don't give a damn if a war is on hand, They can't get me out there to shoot. Now, I ain't got no love for this idea about Building Mlip« aecond to none; For our young chaps to mix-it with Jap«, -- « To bare pink bones under the rising sun. < Now, I drink like a sponge or a sieve, as you say, And I don't give a damn for no one; I'm a first rate souse wit' no wife an* no house, An' I get nuthin' for fightin* if a battle's begun. Well, by this time ahen we're 'sposed to have brain«, You'd think it'd be best; If we'd use up our money, sounds a little funny, To save the dust-hole out in the West. Why, you'd thifik we'd link our money in land, Save it vtrit' trees and dams; But it seems queer that it'll ali dis-appear, In guns and in ships for some yellow-man's jams. Don't bother me if I'm sn old top- erin* brute, I'm takin, a drink agen; So, what the devil, and here on level Why, I'm crying like a baby agen. By these hamis an' by God, I won't Budge outa U. S. But, these trigger hands and ali they command, I dare them Japs to come here and get us. GROW OLD ALONG WITH ME ! In the richest land on esrth; work begins at 14, unemployment at 16, old age at 36, life at 40, unemp4oy-ability at 45 and social securitiy at 65.—Voice of the Veteran. BE EARLY Be early, if you are the bird; There's lots of wisdom in it But if you chance to be the worm-Better wait a minute! Some work to live, some work for the joy of work, and some work like hell dodging work. TH0MAS-D0UGLAS DEBATE Unce again we want to remind you of the Thomas-Douglas debate at the Medical and Dental Arts Building. 185 N. Wabash Street, Thur»day, February 24. Both of these men are well known and capable of handling the subject chosen for the debate— Should America Follow a Policy of Collective Cecurity?—in an instruc-tive manner. You can get ticketa for this debate at the Proletarec office. NEW PAMPHLET Arms t bo Schools, a pam- with the R. O. T. C. Amoi phlet delt (Reserve fftficers Training Corps) by Robin Myers with an introduetion by Al Hamilton, has been published by the Young People's Socialist League and is now in circulation. Get a copy. Read of how the R. O. T. C. with its flare of pretty uniforms, military balls, etc., is being stuffed down the throats of innocent grade achool, high achool and college school. The author begins with this state-ment: Peace is an illusion in the modern world. Not wat- tomorrow but war today is a reality which con-fronts the college študent who has an aversion to utilizin^ hli education in the trenehes. We have copies of this pamphlet in stock at the Proletarec Officc. IIHR1 lllllllllIMli....... ARCHLICHT ™ d Lotrich THE CROW'S NEST The Cost of Armaments Can you teli me what the world is paying for arms? The Armaments Yearbook issued by the league of nations Dec. 11, 1937, said the world's armaments bili for 1937 totaled $11,857,000,-000. Thia is almost three timea great-er than the money spent for armaments in 1913, the year before the World War began. TTie same »ource says the arorld spent $7,181,000,000 in 1932 and $9,852,000,000 in 19.^5, thus shoaring that the war maohines are taking larger sums yearly. The figures above, especially the one for 1937, would be considerably higher if the compilers of the league of nations volume could get the secret sums spent on arms by Hitler. The book adds that the world's standing armies had etgtit milhon men in 1937, against six million in 1913.— —The American Freeman. Just because the whole world is ruled by madmen is no reason why we should go crazy too. Branch No. 1, J. S. F., celebrated its 35th Anniversary at the SNPJ Hali last Sunday. It was a good celebration and the program was timely. However, the attendance was not as good as could be expected for a celebration of that kind es-pecially when we consider the great amount of good Branch No. 1 has done in the past. Nevertheless, the 350 people present were enthused bv the splendid addresn of Ethin KrisUn. He dealt in the purpose of the organization and its accom-plishments and illustrated very clear-ly that aH of this social change which has taken plače during the past half century can be attributed to the Socialist organization. He illustrated how the Socialist immed-iate demands such as improvement of working conditions, better pay, development of social security are now being put into effect and atresed that only a continuation of this work will bring us a free world in which working men and women will be able to throw off their shack-les. We were particularly fond of the Red Falcon presentation on this program and how wcll they are be-ginning to do things. In this con-neetion I can state that Branch No. 1 should make a larger appropriation and devote more time and effort to the developement of the Red Falcons. Wc can easily say that they were the outstanding attrac-tion on the program besides the above listed speaker. « In the midst of aH tho turmoil in Europe, Adolf Hitler, the German dietator and tyrant, steps out and challenges the World. He wants colonies and he insists that he is going to get them. He \vants to control Europe if it takes aH the money and men in Germany to do it. He wants the Fascists in Spain to win and he comes out clcarly that he will not tolerate a victory for the Spanish Loyalists. What he wants and what he really says would not matter so much if it wasn't for the fact that he is on the verge of getting exactly that.. And the other Democratic coun-tries are just trying to sooth him as a mother would a bad son vvith candy. There doesn't seem to be anything which Hitler cannot do. Last week he startled the World by more or less taking control of Aus-tria and telling the Czechoslovak- ians that they are next. * Sane people opine that Hitler is craz.v. If he weren't, he wouldn't dare do the things he has done. What geta us is that he is able in the face of every adversity to stili continue his aggressiveness and to ga in his demands so thoroughly. He plans his moves so well that they just do not fall. Of course, he has an advantage in that he is supreme over aH the people, the army and the rest of the fighting forces and that he can embroil them in any war he chooses. With every new speech he give* Democracy and the adher-anta of I)emocracy 'another blow. The anti-Fascist forces will be ob-liged to use other means besides those Democratic to upset or to off-set Hitler and his Allies. Hitler does not respect our law but he does £ want evervone else to respect his law. The question arises, is there any escape from such an insane maniac or must we be subdued and then give up our life for such tju rants? The difficulty is that the average adherant of Democracy does not realize the dangers of Fascism until it is too late. We need a strong organization with equally as strong a program and aggressiveness to combat such tyrants. ♦ Did you get as much of a kick out of the "Chicago Tribune's pet peeve Harry Bridges articles and car-toons as the writer? Once the Chicago Tribune starta pummeling someone they get so ridiculous and so childish but stili they manage to arouse sentiment in their favor. Harry Bridges, leader of the Long« shoremen's Union on the West Coast was the vietim of a vitriolic attack by the Tribune. Our great news-paper wants Harry Bridges deport-ed and made everyone believe, or at least the implications were, that he was n horrid back-woods Russian who was uaidesirable and who should be sent back aeross the pond. In •eality, it is something altogethe*-different. Harry Bridges has been a ver.v capable organizer and leader of the vvorking man. He has been an aggressive unionist and waged many successful strikes. He is an Australian and has Commpnist lean-ings and thafs why the Tribune vvants to get rid of him. It is a known fact that the Tribune wants to dispose of anyone who has any-thing to do whatsoever with militant labor. We hope the Tribune will not be succeasful in its aim to dispose of Bridges. * Our last Social Study Club meeting was well attended. We were not able to the lecturer who was originally 'ooked but we did have an interestinjr discussion on the war nuestion. The group has booked a Hard Time Party and Dance for Saturday, March 12th, at the Center which is exactlv a day after the next regular meeting. In view of the prevailing horrid condition« throughout the World. we hope the young folks will take interest in our organization and organize to combat reaction with knowledge. Vincent Ferrero, worker who dared to stand up for Unionization, is on the verge of deportation to Fascist Italv. If he is deported there, it is feared that he faces cer-tain death. Since the Supreme Court haa confirmed the deportation order, it is very important that ali who oppose Fascism write to the Committee on Immigration and Naturaliza-tion at Washington, D. C., to vote for House Resolution No. 3681 in-troduced in the House of Represen-tatives by Representative Emanuel Ccller to allow Ferrero to remain in the United States. The Ferrero Defense Committee, 100 Fifth Ave., New York Cit.y, is leading tho fight to save this brave worker. Every-one should help by sending letters to Waahington at once. FALCON CORNER ON PAGE 5.