01» 2.0lefnicl hr.Can.B.c imagc pred Donajcm. Avstrijski katoličani so 2501etnico rešitve Dunaja, ki so ga Turki oblegali z veliko premočjo, proslavili na najsvečanejši način s katoliškim shodom, fci je trajal od 7. do 12. septembra. Zgodovinski dogodek 12. septembra 1683 je bil odlo.ilne važnosti ne samo za Dunaj, glavno mesto takratne Avstrije, marveč za vse zapadno krščanstvo. Spomladi 1. 1683 je turški sultan Muhamed IV. z veliko vojsko odrin.il iz Jedrenja v Beograd, odkoder je poslal svojega velikega vezira Karo Musttafa z 200.000 vojaki na Ogrsko in od tam proti Dunaju. Cesar Leopold I. (to je tisti cesar, ki je vladal Avstrijo od leta 1658 do 1705 ter je dal hrvatska- rodoljubna plemenitaša Petra Zrinskega in Franca Frankopana 30. aprila 1671 obglaviti v Dunajskem Novem mestu) se je umaknil v Pasov. Cesarski vrhovni poveljnik Earel Lotarinški je z veliko težavo spravil 14.000 vojakov na Dunaj, predno so se Turki 14. julija pojavili pred Dunajem ter ga oblegali skoro dva meseca. Branilci Dunaja so se pod vodstvom Rudigerja Staremberškega in škofa Koloniča branili z najve.jim junaštvom. Odbili so vse turške napade. Dolgo pa ne bi mogli več vzdržati. ker so se njihove vrste jako razredčile in ker so bolezni in glad začeli zelo razsajati med njimi in dunajskimi prebivalci. Rakete, fci so se 11. septembra s stolpa cerkve sv. Štefana dvignile v zrak, so napovedale, da preti mestu največja nevarnost ter da je skrajni čas, da pri;de pomoč. In je prišla. Slavni poljski kralj Jan Sobieski je prišel z 20.000 vojaiki ter se pridružil cesarskemu po,veljniku ter Bavarcem in Saksoncem, ki so tudi prišli Dunaju na pomoč. V jutru 12. septembra — bila je nedelja i- je bila na hribu sv. Leopolda pred bunajem sv. maša, ki jo je daroval člavni propovednik vojne proti Turkom kapucinski pater Marko Avianski. Ministriral je sam poljski kralj. Po sv. maši je imel kralj nagovor na svo>je vojaJke, v katerem jih je bodril ter rekel: »Bi.ka, ki jo bomo danes vojejvali, ne velja samo rešitvi Dunaja, mar ive. tudi ohranitvi Poljske in rešitvi ,vsega krščanstva.« Boj je bil krvav. iTurki so se krčevito upirali. Njibovi napori pa so bili zaman. Ob 4. uri popoldne so Tunki omagali ter počeli bežati. V. neredu so zapustili tabor z ye- likanskim plenom, ki je prišel v roke zmagovalcem. Kralj Jan Sobieski je bil predmet velikih časti. Vse je drvelo k njemu, generali, vojaki in meščani, poljub-.ali so mu roke, objemali noge ter vzklikali: »Naš dobri kralj! Naš rešitelj!« Vzajemnost katoliških vladarjev ter njihovih hrabrih armad je rešila Dunaj in z njim, ikakor je rekel.;poljski kralj, vse kršcanstvo. Katoliši_i shod, ki se jo vršil na Dunaju zadnje tri dni preteklega in prve tri dni tega tedna v proslavo te znamenite 2501etnice, se je na duhovni način boril zoper iste sovražnike, zoper katere so se s fizično (telesno) silo borili katoliški vladarjl pod vodstvom poljskega kralja. To so sovražniki Kristu&ovega križa. Ne ikh sijo sicer širokih turških blač s fesonc. ali turbanom na glavi, so modern<j opravljeni. Duh pa, iki jih prešinja iff podžiga, je isti: duh sovraštva zoper, Kristusa in njegovo ikraljestvo, zopei! krščansko vero in katoliško Cei-kev. Ta duh ogroža fcrščansiki zapad, kakor ga je ogrožal pred 250 leti. Proti temu du-< hu je naperil svoje orožje dunajski ka-< toliški shod. Proti temu duhu, ki preganja Kristusa iz javnega življenja, se vztrajno borijo vsi zavedni katoličani širom sveta, kojih zahteve so jedrnato opredeljene z vzklikom: »Kristus, vladar neba, bodi tudi kralj sveta!«