26
Gospodarske stvari.
Sol za živinsko krmo.
Po angležkih in francozkih skušnjah.
Ni prav ne, če misliš, da sol dela kar naravnost? meso živini; al gotovo je, da brez nje ti živina rada oboleha in tudi pogine, ž njo pa se dobro počuti in zdrava ohrani. Pred nekoliko leti je neki kmetovavec, da se prepriča, kaj dela sol pri živini, si izbral čedo ovac,   ki je hodila na nekako močimo pašo in je bila
vajena soli. Odbere si 10 ovac iz Cede, pa jim ne daje navadne soli, in to skušnjo rabi cele tri leta z nasled-nim izidom: prvo leto mu jih petero pogine za pljučnimi metljaji; od vse druge cede pa, v kteri je bilo 450 ovac, ki so dobivale soli, pa poginejo samo štiri. V drugem letu mu jih je zopet 7 od 10 poginilo, kterim ni soli dajal; od cede, ktera je štela 364 glav, je poginilo pa le o ovac; nekoliko pozneje so pocrkale še one 3 za drisko. Tretje leto je bilo pa jako močimo, in je odločil 16 ovac, da ne bodo soli dobivale. In glejte, počepale so mu vse od prve do zadnje še v tem letu za pljučno gnjilobo in metljaji. — V Kolumbii in Brazilii v Ameriki se ovce pogonobijo in zatarejo, ako se jim sol pritrga; ravno taka se tudi tu in tam naši drobnici godi, ako trohice soli ne dobi.
M. Garriot, ud kmetijske družbe v Lionu na Francozkem, trdi, da krave, ki dobivajo dan na dan soli, imajo več in boljega mleka, in potem takem tudi več sirovega masla (putra) in sira.
Sinclair, kteremu je kmetijstvo za toliko koristnih podukov posebno hvalo dolžno, se je prepričal, da, če se po navadi ovcam soli daje, dobivajo veliko več in boljše volne, kar se vjema z Boussingault-ovo skušnjo, ktero je pri bikih storil. Sinclair gre pa še dalje, in pravi, da sol je tudi prešičem koristna in trdi, da so na Irskem tisti prešiči najbolj pitani, kterim se krma nekoliko tudi soli.
Veliko angležkih kmetovavcev trdi po gotovih skušnjah, da se živini, če se ji po redu soli daje, obilo bolezen odvrne. Ako se ji po pameti soli daje, raje je, po redu prebavlja, kri se ji množi in zdrava ostane, dlaka pri goveji živini, pri drobnici pa volna se zbolj-šuje, živina se vrlo spita. Zato so se pa tudi umni živinorejci v poslednjih letih soli tako zelo poprijeli.
(Dalje prihodnjič.)
List 5.
Gospodarske stvari.
Sol za živinsko krmo.
Po angležkih in francozkih skušnjah. (Konec.)
Koliko pa naj se daje soli živini, ni lahko odločiti, da se ji ne da preveč.
Na Angležkem v najboljih kmetijah se suče mera soli tako-le: Teletu pol leta staremu dajo po unči soli na dan; junčku ali pa telici leta starim po 3 unče; pi-tavnemu volu po 6 unč, molzni kravi pa po 4 unče.
V Belgii imajo postavno mero za živinsko sol, za ktero gospodarjem tudi ni treba davka odrajtovati, kteri se odrajtuje za sol, ki se rabi za druge namene; postava belgiška odločuje, da se volu daje na dan po l]/2 do 2 unči soli; za teleta je preveč, za bike pa premalo po angležkih in nemških skušnjah. Belgijanska vlada da sol, ki jo prodaja brez davka kmetijam, pomešati z mavcem (gipsom) ali apnom , da se za nič druzega ne porabi kakor za kmetijske potrebe.
Kjer se konjem daje sol, trdijo živinorejci sploh, da ta malenkost, ki se za sol potrosi, v drugih rečeh se obilo povrne. Angleži in Amerikanci klajo konjem, oslom in mezgom mešajo s soljo. Daje se je doraslemu konju srednje velikosti blizo 2 unči na dan. Belgiško vladarstvo odmerja vsacemu doraslemu konju nekoliko čez unčo soli na dan.
Ovcam se daje na Angležkem in Nemškem, če so dorasle in so navadne velikosti, le po pol unče. Obilne skušnje so razodele, da je sol ovcam bolj koristna, kakor vsaki drugi živini.
Pri preŠičih je pa menda najboljša razmera, če se soli vsakemu doraslemu repu po dve tretjini unče na dan da.    Ce pa prešič boleha, je malo več dobi.
Ako se živina s soljo krmi, je najbolje, da se sol prav dobro s klajo pomeša. Ker je pa mešanje soli s suho klajo precej sitno in težavno delo, naj se presodi mera soli po tem, koliko vaga suha klaja, ki jo ima živina dobiti, in potem naj se soli da kako drugač, da se ji klaja'ne presoli, sicer bi živini več škodovala kakor hasnila. Pri gospodarstvu, kjer se oljnate ali ogeršične preše živini pokladajo, ki so nekoliko neprebavljiva krma, se sol ž njimi lože meša, kakor s vsako drugo suho krmo. Najlože se meša pa s kuhano in poparjeno klajo.
Opomniti je še, da preveč soli dajati, je škodljivo; zato smo gori natanko rekli, koliko naj se je daje. Presoljena krma vname živinčetu žlemne kože in napravi razne kožne bolezni, posebno ovcam. Konji dobijo po preobili soli drisko, voli pa razne krvine bolezni. Goveji živini se ne sme nikdar soli dati, ako ni dobila poprej obilo krme.
Za zdravilo se soli živini, da se izčisti, po ti meri daje: Konjem po 8 do 10 unč, volom pa 10 do 16 unč; ovcam po 2 do 3 unče; prešičem tudi po 2 do 3 unče; psom pa po 1 do 2 unč. — Strup pa ji bo, če se daje konjem po 2 funta; volom po 3 funte; ovcam po 6 do 8 unč; prešičem pa po 4 do 8 unč.