„Sofca" izhaja tsak petek in velja po poiti prejemana als t Gorici na dom poitljana: V*e leto.....f. 4. Pol leta r......2. Cetrrt leta . - . , . „ I Pri ojjnanilih iu tako tudi pri „jw funicah" ie plaftuje za navadcu tristop 10 »r»to: 8 kr. «e se tiskit 1 krr.t J ;: :: :: ;; I :: Zarec* ftrku po prostoru. Poiamenne StefftkVte dbWtajbV^ r. v tohakiwmcah na fita.wm !irg$ '>. v Nauski ulici in v proda^alnici CK Likaija v SemeniSkih ulicah h. iL~\6! Doi»isi naj se posiljajo .vjfo^iityu^ narobiina $a 9pravnika. ^gedia\'A V Andreju Tabaj-u' Tia Candnioa' &'''& v' St. Roku t Gorici. Rokopisi se ue vratajo; dopfsi'.sia'1 to blngovoljno franKujejo. — OcAfefcem in drugfin uoprHtnoihim so nar'sfitffts anJfca, akoaa orIrsp pri opravniMv<|. *, V G o r i c i, doe 20. februarja. Maraiknteri nafciu 5itate':ev bi inorda r.*d kaj pozvede), pri dom sow zdaj v Gorici, bo li kdaj in kako bo m*hal mi domadi razknl. „Nova S»c,i" je prinesla ? 7. etevilki dopia iz Ljubljana, kateri ncko liko pojasnjuje nase razinere, posebno gledd vredni-itva naiega lista. Ker veliko naaih naroduikov morda no berpjo „Nove Sode", navedemo tu doiidno mesto iz Ijubljanskega dopisa: „Vr«doik „Slovencov"; g. Ig. Litoik.,.. je rekel (|>ri izrcdnem obdnem zboru v ljub-Ijanski ditalnici) mej drugiro, da neka zvozda r Gorici vie temni in da ita dva vol-mot* mSa ivotovala dr. Tonkliju, naj poakrbi n korenito spremcmbo pri rredniitvu „ S o 5 e •. In kaker doatavlja do-pisnik, ata ta dm velmoia kaoonik K!un in de-ielni da?ar dr. P o k I u k a r. Temu doitnvimo go mi, kar se vie u«kaj dtii pripovodujo po niebtu iu tudi po goriiki okolici, da Lo dr. Mahnid vredil Ie io eno all d?e Itevilki, po-tem i® mil .Boda* odvzame. Drugi pa vodo, da so je dr. Mabuifi vrodniStvu vie odpoVidal, Kaker upamo, nam ne bo nibde /.ameril, da navtjaino tu, kar ve ia govori vze vex »v<*r, Kar ie tide posledoje novice, jo nismo spravili v javnoat mi. Ker je pa vzo ? javnoMti, ia eicrr io p> tiHtib, ka-tetim ua ljubo smo jo hoteli driati za zdaj §•» tamo, m uam idi najboljif, da jo tu potrdtmo k<>t resnieno. Dr. Mabuto jo res gn. ia«toikom ttSo6ou piurnuno na-znanii, bo od toga &tiraajst dni, da jk sMortii odato-piti od vredoiStva in »icer radi tt-ga, ker mu drugi o-pravki ncdojeja ca«a, da bi uiogel vrh t vsega vre-jevati ie politicen tednik. Ta razlog je odiicivou od DJegove strani io drug nobedeu. Sicer jo pa tudi verjetno, da nasa pi^ava ali boijSe — nasa. odloSoost mnogira no vgaja. A da bomo »S6Lott pisaii ia vrejevali t takem dulio, se je moralo pad vedeti v^y prej. Ko se mu je izrociil Hat, je dr. Mahnic rckei jasno ia odloc'no: BGospoda, poznate me". Oatal si je doaloden: kakcrseu jo bii ? „WL Katoliku", takieo je v nBoiiu. "Vemo dobro, po«lekel je zadoje mcsece na Slo-tonakem kaker t©6 ali man; po vscj Atatriji drug voter: aprave, kompromita. Da ae «ploio> zeli mi mo vrediti razmerjo mej laznimi narodi avstrijakimi, tega ¦e modno ves-elituo. i?a no pa v ta kompramis tiacijo LISTEK 'w je» mm m ao tct. Past je tedaj za nami. Imarao vie post. Past ia postt tako podobaa po itneuu. ata vernier v resnici raziidna ko nod in daa. Post — atari noroe, ki se nikdar ne spameti, pott — ves resen, trezen. Kar ae je prri pregreSif, za to se mora drugi pokoriti. Past pravi: Jejmo ia pijmo, dokler iivimo; post pa pri* dr'ga: Slovck ne iivi o aamem kruhu, uego o vaaki beaedi, M izhaja iz ust Boljih. Post se liSpa, pleie ia kiifie: Juh^ t veaelimo se, dokler amo mladt; post pa tiplje na glavo pepei: Memento hom >, quia pul-ˇis 08. Kak norec je pa puat, ae navadno spozua in 6uti ie Ie v poatu. Latinec pravi: Opposita iuxfca so poaita clareacottt; kar bi mi rekli i kaj jo pust, pove tt post MarBikaterega uci vJe pepelniea: v glavi megla in bo!, ieiodec teiok, kaker da bi bii zalit se mmim sviacem, r 5spu prazoota I Ear so tice Se poaebe dijakov, jim jo je na§ Preiereii zakroiii prav resnicno v pesni sttaeaoo", kjer koine u6eaec pust na pepeloidoo jutro tako«le: w0, predpnst t ti eaa preaneti, Da bi Ted no prisel v drugo! Ti med materne petioe naSeloa nasprotatva, kaker&aa so mej katolicaai in liberalci, da se v imoau kompromiia apet nazaj po-tiska kato!iSko vpraSanjo, ki ja zadnjih let komaj nokoliko 2ivelo — toga no odobrujemo, Za politiko v tem smhh nm m bo imol nihCo. In ako sta radi tega dva velraoia ivefcovala dr. Tonkliju, naj spremeni Vreduiitvo „8ofio", moramo jima biti Ie hvaleini. Da bi proti svojemu preprifiaoja sluiili politiskim osebam ali slrankam, imatramo za nedostojoo. Vie v prvi itevilki, ko smo provzeli BSoio14, smo rokli, da se klanjamo le nafiolom. In i;«i of tice poaobe iiolitilco, t;rao povdarjall vedao, da mora nacolnoatai Baiit-uut" obveljati tudi v politiki. Odstopimo, radi. A nihCe nam ne bo mogel oiitati niti odvienosti od oseb, niti nedoilednoiti, pa tudi sebicoosfiop, kot- dfllali smo brezplafino. Naj pa nih6e m pierokujo prod casom, co5, Bueki zvezda v Gorioi vzo tomni11, Oo tudi temui, zatemuola na toko no bo. Preosnova naSih bralnih druitev. Dru^benost nam je prh'ojena. Clovok je po naravi druftbuno bitje. Iz druSbe se. rodi, v dru^bi su izoinika, v druibo ga vlece srce., NajuiiSa, najnaravnifia dru^ba je zakon. A Ijttdje dutijo potrebo tucH •• v veie skupine se dru2iti. Ne govorimo tu o cerkvi in driavi, dveh ' nujobscziusih drugtvih, ampak omejimo se na navadua drustva, katorih imamo Slovene! v pre-cej obiluem Stevilu. S6m spadajo pred vsem bralna drustva. 0 teh se dandanes veliko pi§e. Mi bi rekli, da jih je stvariia potreba na§ega Teka; dandanes je ditanje dasnikov in drugih knjigza vsakega omikanegt neobhodno potrebno. Kar se tide nas Slovencev, imajo taka drustva na-iogo buditi narodno zavest ter gojiti v narodu douiovinski cut. Vender bi morali pri snovanji in vodstvu bralnih druitev ali citavnic previdno ravnati, da bi narodu ved ne skodila uego mu koristijo. Si poslai poLreSno kugo, Si mosojico mi rejeno Dol popolooma na auhn...... Sem obesil zavolj tebe Dokaj Kafc" tt taSaj atr. 21. Buditi narodno zavest! Prav. A ravno na to bi morali \z slovenskih bralnih driiStev izktju-deni biti nemSki 2idovski listi, kateri' zagovar. jajo pogubua centralistidna naceia/ kateri SaSejo mrznjo do vsega, kar je slovansko. In vender — da govorimo se nSiovencem" — najdefi v kakem takem druStvu laze takih lietov, kaker slovenskih konservativnih! Kako se to vjema z uacelom; brditi narodno zavest? Tu menda pre-maguje rar^nja ali aovraStvo proti katollSkim in konservativnim idejam narodno zavest, rajfil podpirajo sovrage slovaustva, kaker zagovornlke krSdanstva. To nas pelje k drugi to5kl. Izkljuditi bi morali namrc6 iz slovenskih bralnih druitev, posebno knmer zaliaja knietf rokoduloc, sploh ljudje, ki niso zmoAni samo-stojno soditi mej dobrim in slabim, vse veri in cerkvi sovrazno liste. Sto in sto krajov je na Siovenskem, posebno po dezeli, kjer se prod dvajset leti ni §c poznal liberalizem. Zasbjal se je po dasnikih, ki so se zadeli narodati in bratl po ditavnicab. Narod naS je katolifiki; zatorej ga bralna drustva nc smejo spravljati v razpor s cerkvijo, se Skofi in duhovSdino; kraet nttna v ditavnici brati nasprotuo od tega, kar je sli-Sal v cerkvi. To bi bilo narod dvojiti, razcep-ljati. Naj li bsre kmetski fant v ditavnici vma-zani in vse mazodi ,Brusa <— pa naj potem spostuje, naj ljubi duhovne! Nadalje bi morali bralna drustva tako v-ravnati, da ne izvabljamo preved njih go-spodarja iz kroga domade druzine. Ta todka je dandanes najvazuisa. Tozimo o socijalnem zlu. i.n po pravici. A ljudje, ki so se zarotUi proti obstojedemu druibinskemu redu, da z njiru prevr-zejo oltar in prestol, se trudijo na vse modi, kako bi prej ru&li vezi, ki druzijo v krsSanski druzini raoza z zeuo ter oba z otroci, katere posveduje oerkev v sakramentu sv. zakona; do- „Obdoa osladnost rodi obfino rcvo. Lohkoziveo jd, pije in skrbi, da se ma godi dobro; nid ma ni predrago, da le zadovolji grlo. Tudi ko bi jutrt vmi-ral lakote in heradil, vse bo irtvoval. Koliko denarja pogoltne neizmerno viivanje piva? (MibirajSi rekli: vina). Da bi vie pili za potrebo, da si vgase 2ejo, da okrepdajo z delom oiibljeno telo I Kaj Se I Y za* bavo kesno v nod ga arkajo, do ranega jutra na skodo zdravju in blagostanju. Kar teden dobi, nodelja zdrobi. Kdo je iema kriv P Nesteta osnovana, in le saujoca se druitva, ki ude kar tirajo v gostivno. Oanovana so — ne redemo — zelo koristna drustva v razvoj zuanstva, v zboljSanjo rataratva in povedanje obrtnije, v poBpeaevaojo obdnega blagra. No obsojamo takih in enakih druitev. Bog varnj! Skupna Jorist, skupna nevarooat tirja oio in oio vez mej deleiniki. Znak vedine drustev je, kar z vso odlodnostjo pov-darjamo, da so brez potrebo, celo skodljiva, ker po-speSujejo le pijaadevauje, ruiijo pa druliasko zivjje-nje. Yeselica vrati ae sa veaelico, stoletnioa za ato-letnioo. Nasi dobi ne zmanjka na veke povoda novim slavnostim. Kako bi mogli ta fie govoriti o Wagcu, kateroga ni brez delavnosti in var6nosti. Dandanes je veden praznik; a zraven se noprenehoma toii o slabih dasib. Nenm^'ivo uasprotjo! Edo bi nafitel vsa razveBeljevaoja, vse izleto, besede, pleae, godbe itd. ob nedeljah in praznikih? Bazveseljevanja, katora toliko Ijadi omamijo, da rajii doma fltradajoinzmxayejo, zastavijo imoviBO, obJ#ko, St 8. V Gorici, 21. februarja 1890 dro vedo, da je droiina podlaga driavi in vse-ma socijalnemu redo. Da se pa draiinske vezi 6edalje bolj zoiijo in vtrdijo, inorajo njeni adje kar je mogoce vknp bivati in iiveti. Is ialibog Base gospodarstvene la kultnrne raxraere so se dsndanes tako raz vile, da v tern oziru moSno trpi draiinsko sobivanje, draiinsko iivjjenje. Velik del is niiega Ijndstva si mora kroha slniiti po tovarnah; oce, raati so celi dan iz bise, prepu-stivsi otroke samiro sebi. Otroci se pa od druge strani Tie v nezni, preneini mladosti iztriejo materi iz varstva ter so malo da ne celi dan v soli, lofeni od roditeljev. Vecinona ostane le ftcer, da se droiina snide okol domacega ognji-Sea. Kaj pa, ako se Se na vecer ©ce izgobi ˇ bralno drnityo, da ga ni kesno t noc domoy, ko je vie vse poslalo?! Res sicer, da ie Sel brat, da se izomika, da w v druibi z drugimi vnema it narodno styar; a prvo draatyo je zanj doniacs droiina, prva dolinost bivati v tej, podncevati, vtgajati svojo deco. K«j euda potem, da v nail inladeii pojema cedalje bolj spcstovanje, ljubezen do stariSer! Ljubezen je plamen, kateri se mora v mladem srci vigati in skrbno netiti. Dec* pa, ki ne ljubi, nc spo-stnje stariScv, ne bo Jjnbila tndi domovine. Ali bi tedaj v blagor naroda nc kazalo bralua dru-stva tako vrediti, da bi se casniki ia knjlge da-jail na dont ter kroiili od hise do hiie ? Tu smo govorili o bralnih drastvih, ki so rescicno ,bralna," nikaker pa o tistih, katere imennje ^Slovenes* „krokorska, ali „kvartopir-skatt, ali same na papirji, ki enkrat naleto zbob-najo skupaj kako veselico — to je vse, tako da bi bcije, da bi jib be bilo." (Ce bi mi danes pert as til i bralna druitva, tndi „nekatera," s takimi priimki, bi se vzdignila jutre nad nas vsa Slovenija.) Bog obvari narod takih drustev 1 A ravao to nas privede k zadnji to5ki: brains drnltvs naj bi ne imela svojega sedela po gostivnab, nit? stala z gostivnami ali goativ-niearji v kali zvezi. Euo je casnike brati, se omikati — in drugo vino piti, kvartati, plesati. SkuSnja nci, da se narodnost prerada potopi v vinu, in neredkokrat dobfmo iz naj bolj goregib narodnjakov — najboljse pivce in zapravljivce. Drugje se narodna stvar morda prime gostivni-carjevega iepa, od koder potem izbajajo vese-lice, plesi — navidezno sieer v probujo narodne zavesti, v resnici pa za Ijnbi dobicek. Eratek posnetek iz vsega, kar smo re;di, bi bil potem takem: Slovenci, ako noLemo narod versko in nravstveno vzgojiti ter povzdi-gniti ga, snujmo drustva ali preosnujmo vie obstojeca, ter postavimo jib na kri&ansko pod-lago, tako, da ime „kr§cansko* ne bo mrtva firka, ampak da bo izkljncevalo iz ljudstva vse, kar kakerkoli nasprotoje veri ia gmotnenm blagrn nasega naroda. postelje, da j!se jib le vdeleiel Kdor kopfni po za- j bavi, se ne zmeni za delo, zoprno mo je, dolgocasno. j Nobene priloioosti ne zamuds, da li uide iz delavnice . y gostivno. Koliko putroai za cbleko! Vsako leto, j vsak letn: 5ae novo nmo; kar je danes po modi, je f jutri zastarelo. Se celo dekla zavr2e kivavo z^slaieni I denar v obleko. Nasi pradedi so ziveli v slabsih ca- ] sib, v 6asib5 ko jo bilo manj laslnika, kaker danda- j nes. Yelikanske zgradbe, obttnijska in trgovinska j podjetja ponnjajo mnogim delavcem dela ic lepega j saslnzka. Oknsili so pogosto na§i pradedi draginjo ia I lakoto. Kljaba temu priborlH so si « piidnostjo, I zmernostjo, skrbno varfoostjo io se skromnostjo bla- ) goitanje. Takrat oi bilo vdomaceno popivaoje po I kvimah; kdc je kaj vedel o tolikih draStvib, slove- 1 snostib, stoletnicah in raznih razveseljevanjih danaS- \ nje dobeP Ako se ne povrnemo k starim postenim ' obieajem in cednoatim, se nam sreca in zadovoljno&t '• nikdar ne razevete. Ako bodo samopaiaost in nove-dena zla gospodovala tndi v bodocaosti, bodemo za- I stoDJ potom socijaiaega zakonodajstra iskali leka, ki I bi zapreiil obozanje in pogin sredujega stanu. Pa5 pa bode mnosSila stiska dan na dan, nara§5a!a or- 1 jaSka be da, preobkladala se bode a davki sle-kerna obdiaa, vsi dobrodelni zavodi ne bodozadosto- I t?ali, bankroti in javne virazbs se nam nagtomadijo brez konca in kraja.* I Te slate aauke psemiSljajmo y evetem poatnem iasa tudi mi. Eaa beseda iz letoinjefla pastirekefla lista. Zanifliiy in e»m ned vse primeren je predmet, ki ga raspravlja nas prevaviieai v:Si pastir v letaa- njem poatnem I»tu do ivojih vernih — poayeeeva- nje nedelj ia prasnikoy. Dandanes. ko se tohku go?ori o aoeijalnem ypnaanji, ko si driavaiki to- liko vbijajo giavo, kako bi ae dale resiti, prezira •e pri turn najvazaii.* poglavje — poataT* Boija. Kdor je ohranil vaaj vero v Boga, mora priznatt, I da Bogn-Stvarnikn tifie en del ca^a, da cfovek, ako j se nuCe popoinoma poziviniti, mora vender vsako I totiko poTzdigniti tlnba nad vsakdanje, doievno itv- I Ijenje moreie skrbi. Ako je pa res, da je Bog I goapodar easa, ako jc rtH, da je no apiicatanj i sv. I pi&ma pr:drlal mej «tdm nmi Uaevi eaega za tutt potem I pa ludt lehko r.:xnmeBfi >, kako «e mora oskmnjeva* I nje Qospodovega dne m isceTtii v aarodib, v clove- [ Sti'ti, in sicer vie na t% zestjf. Sa tej zeuilji — ker [ gi ehi, katere duprinaaajo po^amie^ui ijutije, se uered- I K<>krat, Ua, reEcli b', »k r j navadno, kaz:iuj-jo Se le I v pr hodnj&in iivijeuji — a sa gcehe jsvue, katerim I ptiSteva pa^tirskt ibt o.ik>unjovi«ttje nede?jt %x gtebe, I katece Ziikrifi drz>.va ati ubc na s tcm, karjih ne za- I braujujc, za take gi ehe pride kazen vie v tern caau, j ker drzavtt, obema ne bo vi6 kot tafca obatala v I viSnoati: kdoi gt-eai, tu ai' pokori. Za te ^rehe, tr- [ pimotako svano ja7us Sbe. Najgrozovttisa javna 5iba [ pa, kitero vibti zugajuL nad dtzno in druzbo dan- I danes pravica Bjzja, jo socijalni* tfprasanje. Meninio, j da bi bilo to vprasanje vie tia pot reLeno, ako bi j driava^ ako bi javne obl.isti narode spet pri»ilile, da j ve^tno tevr&ujejo nedeljdko zapoved. Nodytno dalje I govoriti o tern. j Le par besed hocein >, fcaker smo rekti, navesti I iz pastirskega lista: ^Posebno pa opotniuamo ti^te, ki I prebivajo blizo meat in trg'jskib nlicab c«v. Tiavnik v Raltei, io videl bos. kako ae vse gojete naaih oko!tLanov is okolicank. Fi.sfi so — pohajat, prisle so — rote si kupovat. Bi>ga od-I pravi z cno auho raaso, katero gre, z jerbaaom na [ gtovi, poslusat. Oatali predpoldne je za zijanpin po-I bajanje po SUcuaali. j Kaj Sttda potem, da se dajo Stacunarji zapetjati: knpeev iinajo, ki pri vrafeih in okaih -ilijo v itaaune j — in ne bl prodajali ?! Zlo moramo zaduiili pr» nje- gov-m vim: ne zahajajmo v mesto — in itaenne se bodo same ob sebi zaprle. Pa Se ved moramo atoriti. Stacunarji so singe avojih ksipcev, od njili odviaoi. Fazili moramo, k&teri Stacunarji imajo ob nedeijah ' zsprto prodajalnico, k tern moramo potem zahajati, I ko pridemo mej tednom v mesto« ker ti so dobrt j krisujani, aii vsaj javno ne o&krnRJajo Qospodovega doe ter ne klidejo z neba javnih §ib. Kdo; pa J.rdo- vraten ostane in odpira vrata ob nedeljah, naj Bam I prodaje in knpnje: pustimo ga, dokler se ne strmo- I glavi. Trebalo bi le malo sporazomljenja in skspnega poatopanja, in v par letih bi imeli y mesto. pravi praznicni mir. Kdor ima tedaj oblast in veljavo v ljudstvti naj zadriuje ob nedeljab kmota od mesta; v domaSi I eerkvi bodi v Gospodov dan Ijndatvn skupno shaja- liiee, pod domae& lipo na vasi zbiraliSie. Nedeljsko f pobajanje po meatu kioeta razvaja io je vir mnogemn zlu. Nas polozaj. SpodTeterntka (Izr. dopis 17. febr.) Slu&ajno sem vdobil v roke zadnjo stevilko n$o-ve Sode" ter bral v nji dopia iz Ljubljane, y kojem se vidi kipe6e veselje radi tega, da so citainicarji v Ljobljani izkljneili staro nSouotf in jo vrntlt na-zaj v Gorico» A zakaj neki ? Radi tega, ker je resnieo pis«la,.a rcsuica oci kolje; resnieo, da nekatera drustva na Slovenskem niso blagonoana za nal raili ni-rodjkateregagotovo bolj Ijubimo, nego ^prijatelji" sta- re „Sodim brezvercera po vulji, no-bena zasluga povoljna, »ko no trobijo v njih brez* verski rog. Zato pu m ni Luditi pisavi Slov. Naroda; ,Iu te tndi prorok nosi duhovuiSko obleko, ali pa Se celo purpur prefata. to nig nc de — bic niger e^t, hunc to, Romaup, cavotol Brez v?miljenja po njetu*! No, tu iraate ftlovenske potelinel „NovaSo6aa odgo-govori! Je H So tu kaj primeren izrek nziato srednjo pot1*, s takimi prevzutnimi potoliai lioditi ? Ne, tukaj velja dr. MahnicSa izrek: aut — aut — Bog aii bu-die, in druge pott tit, druzega sredstva ni; ak.) lio-5emo se svoj premtli katoltski narod resiti, moia;in se od njih lo^iti. Ont so v rosnici, daai so ie v ka* toliike vore plaftc ogrnjeni, zgrabljivi brezveraki vol* kovi v krvi in v moau. Le dudUi se mornmt), da jib katolicant ie podptrajo duSevno in gmotuo, da booojo eelo nekaki kompromis na;iravitt » takimi ljudmi/ Ne kompromiaa, tudi de hocojo podpisatt slovenakuga naroda staro geslo „vse za vero, dom in '-'airja", ker to jim je le sred^tvo, d% bi si Ioie pomagali do svojega ci!ja, da bi bid okuiilt z brezverHkimi n gownik opwaval, mu je to nalogo olajlavalo; s tim uagrobnim govo* rom je vrnil gonruik pokojuiku trud za govor pri njegovi bv. novi masi. Cudi-n, pa tudi ginljiv alucaj I Kodil *e je rajoki v tukajsnji vasi I. 1837. Za-cetne Sole je dovr&il v Idriji, gimnaz.jo in bogualovje na T Gorici; vae z najboljstm vspehom. Akoravuo edini sin preraoznih stansev, si je vender izvolil du-hurski stau, v katerega jf bil posveceu po dovria-oem tretjem letu bogoslovja I. 1860. Nekaj nad sun leta jo kaplanoval v Komnu, kjer ga imajo vai sta-rejSs lupijain io zdaj v n^jboljaem spominu, iu potetn jt? sprejel »a migljej rajne. nudikofo Audroja aluzbu duinega pastirja jetniiaice v Gradilki, kjer je to du-levno teJavno »Snlbo opravljal 25. leto — do smrti, in to a toliko raiodto previdnostjo, da »i j« zoal, ka-k)t je d, govorafk pri pogreba rekol, vio v daaenin ve^eu prid tamolnjib vie akoraj kgubljeuib ovfiie potrebuo cakloiijuuost pridobiti; t ta rianiim ae m pialst na truda oe stroikov. Da tm, bistro oko tajno, nadHkofa oi woglo nujti pripmvnilega m to sluzbo, kakor je bit r. g. Jtkub. Jetuiki ho mu bih otmdj© vdaui tor vradniki tn alulabniki kazuiluiue m ga vi-soko Bpoitovali, Tudi vwoka vlada mu je vie p»ud leti daia pismnoo pohvalo m njegovo vapefao doiu-Ttrje 10 par dtii pred amrtjo je dobil v prizuduje vclikih z-.h.uj zaatno tako iaienovano onebuo doklado (zvitaoo plaSo). l*oleg obiinega poala — ker je mo-irI opravijati an dirt* duhovaa »lulbi> v kazailnioi — je vie druga lata oskrbo'/al dekatiijetki ypravila. Bil j«j tadodaren do vs. h, aosebuo pa ja zuatuo podpiral vboge ismed zlahte in tukajloje vae» in ^ maraikateri Qabero se ima pogl'ivitno njerau zahvahti, da je do* segel t c. k, kazntlniei pristojuo aluibo, bress ktere bi aicer bil v revi ia pomanjkanji. V privatueiu ob-naiaeiji je bil povsod prtljubljen tovAi-is poin ne-doliuih dovtipov; vciel so je pa vcnler ve-iuo in povsod k.jt piavi katoiiSki duhoven. OL'sirna piema, katera je bvojim prijateljem pogostoma poSiljal, ga kazejo vseatranako uceuega, ter se ob e«em tudi polaa zdtij ntdolzaega humoija zdaj lapih reauih naukov. Slovenuki domuvioi je bi! naklonjeu s vao primeruo ljubeznijo tor podpiratelj aiovonsko kojsievnoatt; drial m je geala: za Bogom vae za dcuiovino. Da je bil tudi med Furlant jako ljubljen iu fiisiac, pn-cajo Btevilni venci pri njegovi kr»ti, od katerih so pa najleple t Gaberje pripeljali. Ko bo mrliea iz meata peljali, so Gradiscani miiogtaaoo in jokaje za krato klicali: Pre Jacuoi t pre Jacum 1 (t. j. g. dub. Jakob) kakor da bi hoteli reci: (0 nikar nas ne za-puati, oatani §e med namti Toliko je bil torej pri-ljubljen nai g. Jakob vaem, da menda lehko reSem: M ga imel sovraiaika. Hi Luda tcdaj, da so njegovi znanei zacuvii glas 0 njegovi smrti strmeli rekod: Kdo bi bil mislil! |Kolika ikoda! In ta tuzaa vest nas je toliko bolj prefteaia, kor jo vmil nagle smrti — za mrtudom. Sicer g4 je bila dvakrat napadla par ted 00v poprej ioflueucs, katero je pa obakrat toliko premagal, da so jo vze culii pop )lnoma zdra-vega; mogode pa vender, da je tndi ta bolezen koj pripomogia k zgodnji touti njegovi. Naj mu aveti veCna ln6t od liberalne strani. Eadi svoje prepri^evalne in ne-vstraSene pisave nakopala si je B8o6a'' jezo iu so-' vraStvo liberaleev po veem SlovsnBkom. Iz psovanja in sovraStva je videti, kako mod imajo v^e pri uas nuarodni* alovenski liberalci, a vidtJii je tudi, kako | potrcbni bo taki odlodui listi, kateri zagovarjajo ne- ' vstraSeao kai.)!i$ka naLela kaker nS'.i^a/ ilalibog, da j takih listov dosti pogresamo, kajti vediua, mcj njimi, tudt nas konservativui dnevnik, poscejuje vedno mej i obema Btraukama; odiucno iu novstraSeno katoliSko-narodne pravice zagovarjajoiSil) listov imamo le piclo Stevilo. Ti listi so ai pa nakopali sovrastvo vsea li-beralcev, kri«ro se odlikuje \>o avoji „temeljiti* kri-tiki; Duuiua, Domoljub, Dom iu Svet, Rimski KaIo-lik, sedaj ae MSo6a" imajo re* lopo vrsto kritieoih razprav m aeboj, katero delajo daat (?) vsem liberal-cera, kttjti tu so pokazali podlost svojo duSe, a zraven tudi avoje sovraitvo do katoli&ko vere. Dobil aem nRimskegaKatolika\ katerega ditam z veliko pazljivobtjo iu nuvduaeuoHtjo. Platnice diii hberaloa kntika, od katere je tukaj, kaker bo vidi, ueka nQuinteiaeucaM. Zaoel seiu ditati obieg li.ita in mej drugiin m» gledam na^loT: nStoven»ki katoliiki ehod : Sola", ybogi dr. Mahui6, mislil sem ai, ti prinasai in raz* pravljaS res uLuna vprafiaoja, katerih ae ne bode mo-gel ogniti katoliiki shod, toda kedaj bode? Nuloga politiLnib <5asnikov in posebe ie konservativntga dnov-nika bi bila razpravljati taka vpraiaoja in priprav-Ijati Blovouco na ahod, toda nS)ovenecu ni imel'ako se dobro spumittjaino, fie eue besediee 0 tern sliodu, pad pa bi imel ntski drug shod uudomestovati kato-HSkega. Tu prinalaj „Slovenecli vvodue ^lanke, tu po-dueuj iu pripravljaj nas, da se bodemo odlooaifie po-icgovuli za verske in narodne praviee. Ako bodemo tako dreamli, bodo dobili liberalci v»d v roke iu ? ktatkem bode naie vcruo ljudstvo pokvarjeuo. Vi pa, veleuc. g. doktor, dolajto nevstralno, naj se zaroto pioti Vaui vai liboraloi, in preprifiani bidite, da imate za seboj duhoviSiuo po vsem Slo* venskem, kateia vo tudi, kako kvar uapravlja libera* li%em mej Ijudstvom. Z deiele, IO, februarja. Dovolite, g. vrednikt Vi imate priliko vo6krnt govoriti z goriikimi gospodi; povejte nam, kai pra> vijo, zakaj dobuamo mi na kmotih laika povabila k c. ki'. ino.stno-odredjeiii fiodniji v Gorici V In ako oai tutu kaj izpraiujejo, zapisujejo vse po italijaaski v svoje zaphuike, k sklepu pa Io tirjajo, naj primemo za pero ati pa naj svoje imo, earni podpii pod tisto itatijaniko plsmo.' Kako je to ? Tudi <5o jim mi kaj piieiiio v alovouskem jeziku, dobimo itaiijanski udgovor. Saj pred uekimi leti ui bilo tako. Gremo toroj rakovo pot! Poprasajte Vi in podrcgnite, da zvemo tudt mi xa vzrok, ali je poataven. *) Od nekje s Primorskega, dne :n. febma- rja 1890. Prosim Ym, g. vrednik, odstopite mi malo prc-stora v svojem cenjenem listu, da spregovorim tukaj malo based, s katerimi izrazim caatvo pravice, a ob enera zadovoljim svoje prijatelje. Pazljivo opazujemo politiiko gibanje na Gorii-kem, katero ztta imetl §e posledice za celo slovensko domovino. B j bode imel vsakako dobco posledice v verakeui uzuu iu upamo, da ae bode vsa slovouska duhovScsna Se odlocni§e potegovala za pravice kato-liake cerkve. 6as je, da zadne dnhovloina odlocuo uaatopati za katolilka na^ela ne mene6 ae za psovanja *) Res gremo, kaker sp zdi, rakoro pot. Tozili flmo 0 tern v xadnji Jteviiki „So5e4'. be preglasno. Vatrajajmo t Pravice, katere nam je ftala narnva, katere nam jamci poatava, moramo konoiSno dose^i. ~ Vred. IZ Hima, dne 20. febraarja( Nasa uditeijica gL. Jos. Jug je bila pretekli teden nevarno zbolola. Imela je Le v prvi poiovici januarja ioflueuco s kaSljem, pa vstala je pre zgodaj in sla koj podutSevat. Nekaj caaa si je delala silo, koneSro jo iofiuenca v novi6 premaga in pritakne se le are-ven, kakor mnogokrat v enakih auieajih, voetica pljuC. Nadjamo se, di ji ljubi Bog znpet trdno zdravjo povrne; vender bo morala brz ko ne precej dolgo po-givati, da se vkrepi. Da Ie ozdravi 1 Politidni razgled. Pred vsem naj propravimo vest zadojega politicnega razgleda, katero srao bili po drugih listih posneli, kakor da bi bile traj ale pustne po6ituice driavuega zbora do detrtka; zbor sploh ni imel nobenih po&tnic, ker prav v to-rek je vze spet zboroval in se bavil vefiinoma le 8 peticijami, katere je tudi, reiHl, kakor mu je predlagal peticijski odsek; sprejel je tudi v tretjem branji postavo zadevajoSo javne raz-inere 2idov. Iz predzadnje seje naj se omenimo, da je vlada predMila pogodbo, ki ima vrediti razmere gaii§kega zeraiji§6ino-odveznega zaloga; dr. Ebenhoch pa in tovari§i so stavili do grofa Taaffe-a, kot voditelja ministerstva za zno-tranje zadeve, interpelacijo, v kateri ga vpra§ajo, kako ho6e postopati proti nem§kc-na-cijonalnemu drugtva v Schonlindenu na Ce§kem, degar pravila so tako osoovana, da izkljuCujejo vsaiiega. ki bi bil ad katoli&ega ljudskega dru§- tva na Pemskem, in. da se pobeden izmed nje-govih udov ne sme vdele^iti kake cerkvene slo-vesnosti in tudi ne kakega cerkvenega pogreba. Kakor druga leta, tako tudi letos sloven ski posUnci ne dr26 kri^em rok, am-pak delujejo ^n skrbe za svoje volilce in na§e narodne pravice, ce tudi ne morejo doseCi vsega, kar bi radi dosegli, ker le pogostoma stoje jim nasproti nepremagljive ovire. Tako so se podali pred kratkim pod vodsfcvora grofa HoUenwr.rta k justifinemu ministra grofu Sch5n-boruu ter imeli & njim dolg razgovor 0 poslo-vanji pri sodnijah in 0 imenovanji soduijskih vradnikov po de^elab, kjer bivajo Slovenci; iz-rociii so mu ob ednera spomenico, v kateri na-vajajo oprayifiene zelje in teznje naroda sloven-skega glede" bmenjene zadeve. Minister je od-govoril, da se hoCe na izruZene mu ieljo toliko bolj ozirati, ker so mu je zaupljivo naznanili, in ker se mu tudi spolnitev teh lelj ne zdi ne-mogofca. Kakor zuano naSim ditateljem, Je dr. Ton* kii % drugimi Blovenskimi poslanci vred stavil v letosiijem zasedunji 4eL. zbora piedlog, da naj se poprosi visoko vlado za kako podporo iz drzavnin ialogov onira vinorejskim krajem na§e de^ele, ki so vsled trtne boiezni najvefi trpeli in katere Caka huda beda. Kakor liati poroiBajo, sta bila dri poslanca dr. vil. Tonkli in grof Coronini tudi pri grofu Taaffe-u, mu pojasnila italostno razmere omenjenih krajev ter prosila, da naj se sprejme vie v lctosnji prora-aun pritnerua svota; muiister jiraa je neki tudi v/e ob'jubil, da hofio to atoriti. Novodobnim Husovim slaviteyem na Oe* Ikem ne gre tako gladko, kakor so mislill s poCetka. Od mestnega starcSlnstva v Pragi 10 zahtevali primeren prostor za Husov spomenik. Od3ok, uavia^ za to voljcn, da bi to zadovo reSil, se je z vedino glasov izrckol proti dovo-litvi takega proatora, euako je storil tudi raestni zastop; i^eleti bi le bilo, da bi se v istem smislu izreklo tudi celo mestno BtarcSinstvo. Ogrski driavni zbor je koncal prora-dunsko razpravo in ministerstvu poslu^na ve-cina je dovolila svote, katere so zahtevali razni ministri; opozicija je najbolj prejemala Tiszo, ter ga celo v odseku interpelovala, so li osno-vatie 6asni§ke vesti, da ho6e v kratkem odsto-piti. Take vesti so se sicer vie vefikrat raz-Sirjale, ali nikdar obistinile, morda pa sedanje niso brez vse podlage. Ogre je zadel hud vda-rec; 18. t. m.je vmrl v Opatiji po dolgi in mucni bolezni grof Julij Andrassy, 1. 1848 kot vstajnik proti Avstriji na smrt obsojen, all kot begunec je kazni viel, po skienjenem dualizmu je bil prvi predsednik ogrskega ministerstva in potem vec let voditelj avstrijske zunanje poli-tike. Kakor smo vie zadnji6 omenili, si nem-Ski cesar mnogo prizadeva, da bi se zboljsalo razmere delavskega sts,nu, ne samo, da vabi druge driave k mednarodnemu kongresu, ampak on je vrhu tcga sklical se poseben dr-zavni svet ter mu nalaga, naj mu tudi on pove svoje mnenje v tej zadevi in naznani sredstva. s katerimi bi se dalo delavcem pomagati. Kot konservativen vladar se posebe zeli, da bi v dosego te svrhe driavo podpirali tudi cerkev in sola. Prime Orleanski je tedaj obsojen na dve leti v je5o; ali prav ta njegova odsodba je dala monarhistom se vedi pegttm. V Parizu je prisio da razgredov med monarhisti in republi-kanci; ministerstvo samo je v veliki zadregi in ne ve, kaj s princein zadeti, rado bi ga obdr-ialo v jeLi, da prestane kazen, a boji se, da bi to monarhicno gibanje ne segalo dalje; saj-raji bi pa menda Carnot, predsednih republike, princa pomilostil in ga spravil 6cz mejo, ko bi princ le hotel prositi za ponuloscenje, cesar pa do zdaj se ni storil. Vsekako samo prihod princa vie dela republiki preglavice, kaj bi bilo pa se le potem, ko bi izbruhnila kaka vstaja proti sedanjim republikajiskim mflgotcem? V brazilijanski republiki imajo vie m-nistersko krizo; dosedanji minister znotranjih zade? se je sprl z ministerskim predsednikom in. z&to odstopil. Nov* vlada je prognanerou ce-strjn in ojegovi droiini konSskovala, posUvno in vsUvno.zagotovljeno ma letoo dotacijo; tudi to je liberalno. Domafie in razne vesti. Vooraj pretaklc je 12 idi, odkar t!«da *t. ctkkt? Si. sTttoat tedaoji papei Laoa XIII. Vai pra-ˇi katolHteat §* ftWTO moWi za srojega OfcU, da bi ga Bog ohraoil mnogo, mnogo tut t alavo katuli. canatta. St. Od* papei dobil je fated amrtf avftjtg*. bratt, kardi»ala Jofrfa Peoci-ja, valiko StatUo inaaov aointja in yubat oi od teroih katolicauov, od vladar jot in od drugih imcnitnih oaeb. Tudi nai preev. ce«ar itrazi! j« at. oCetu svoje aototje in ae pokazal pokoruega sina katoliake cerkve. Kongnm gorifflrih vikaijev. Kakor so gg. tikarji ia zadoje a8oeV lahko raatideli. oj.h pratda sarad jtmettenja med sarooatalne duaue pastirje v amialudri. poatavood i 9. aprila 1835 ni ie itgubljeua. Ha tgovor dr. Toakitja je xadojikrat minister Gauc aam prtanal, da to po*tava » § 1. al. 2 prfcnm zraven invcariraaib Se drugo vrato samostaln ib dninih paatirjet; a tern aie«w nocemo se trdiii, da bode miDiatorat70 na&e vikerji pri reiitfi ojih rekur-iot kot take tudi priznalo, Tender to je gotovo, da eedanja poatavna notela ojih rekurzot no razreljati, ampak da. ae bodo rekurzi tudi resili; ge je vlada prixoala tiste vikarijate ua Vipavskem, ki so m-kdaj pripadali k gorftki nadikofijt in kateri so pred krat-ium poatalt aaraoatalae dahetne itaeije, tedaj bi bilole doaledao, da tadi nasi Tikarji poatanejo aamaatalni. Zadnja. „Nov» Soe*tt pravi, da je dr. Toukli fsled dopisov njeoib vikarjev odprl usta y proracunakera odaektt in ae potegnil za vgodno real try te. Terau ni take; ˇikarji .Note Soeeu so k temu najmunj pri-pomogli. Dr. Tonkli je o tej stvari gorerii o p r a-Temeaauins* pravem mestv. Kodaj bi Tender bila lepia prilika o tej aadevi govoriti, kakor takrat, ko je atTar earn* na dneTaem redu? Iz gotctega tira tadi Temo, da je bil eel dr. Tonkli meaeca .avgusta naTlale prat zarad te aadeto na Dunaji ali tega ni hotel na ?ehk atonec obeaiti; on je v tej zadevi te-liko storil. mnogo setradil, trkal pri ininislru in nje gOTem refereotu, in <5e Se do zdaj attar ni reSeaa, on tega ni krir, ker ta imajo odio5otati Se drug! faktorji. Le to Se reSemo, da dr. Tonkli mold in d*;-)at drugi pa kri6ijo in ne storijo uiS. Vmrl je na pepeloico v Voloaki pri Reki grof Jnlij Andrasay, nekdanji minister ceaarske hiSe in Tnanjih zadeT. Bil je eden naJTpliTniiih driatnikot r zgodovioi Aystro-Ogerake r zadnjih dcsetietjib. DniStvo sv. Vincencija Pavl, imelo bode T nedeljo 23. t. rc. ob 7 nri maio aa tmrle ude. Ob 5. nri popol. bode ˇ prostorih grofioje Matilde Coro-nini gl»Tni obdni zbor. Veled. g. Malerbi iz Logo t Romanji zacel je y arsdo svoje poatno pridige t tuk. atoloi cerkvi. Pomilo§6enje. Presvetli cesar pomilostil je 108 kaznjenceT t o. k. kaaoilnieah, in aicer je mej drugimi pomilosCenih: is Ljubljana 7, ia Kamnika 8, ia Maribora 2, iz Kopra 3. iz Gradiike 1 jetntk. Razkaz o javni bolnici miloardnihbratov t Gorki leta 1889 adraTljenih bolozoij, o vapehu zdratljeuja in domotioi bolnikor, statiati^na razprata o ateklini, in pa kratek pregled delotanja posamiS-nih bolnic avatrijsko-5eske rodovne provincije, izdaa T nemSkem in v obeh dreh do^elnih jezikifa. V Go-rici. Zalozil konTent. — Natianil Seitz. 1890. —* To je naslov broSnriei, kateraje isSlatedni. IzbroSarice posuanienio mej drugim: Leta 1889 je bilo sprejotih 772 bolnikoy, od 1. 1888 je oatalo 77 bolnikot, sku-paj je bilo tedaj zdravljenih 849 bolnikoT; izpu^enih ozdratljeaih je bilo 488, zboljSanih 134, neozdratlje-nih 76; vmrlo je 84 bolnikoT, catalo za leto 1890 je pa 67 bolnikov. Po razltlnoati blaznosti ae je oakrbotalo 157 blaznih, od katerih je bilo 98 ostalih 1. 1888, 59 pa je bilo sprejetih 1889; od teh je bilo izpuaeenih: ozdravljenih 12, zboljSanih 15; pobeguiii no 3, vmrlo je 27, oatalo koneo leta 1889 blaznih 100. Zanimiti so tudi vzroki blazooati in sieer mej drugim: pode-dovaoje 23, tpijaoljive tekocina 26, milanska roia (pelagra) 19, beda in potreba 26. Od oskrbovauih bolnikov in blaznih poatanovth je bilo: dninarjev 245 bolnikoT in 53 blazaib, kme-tov 102 bolnikov ia 32 blaznih, 6revljarjev 61 bolnikov in 4 blazni, mizarjev 38, dijakoT 7 bolnikoT 1. Waxen, neeneef 31 bolo. 1 blascn, uiiteljer 2 bol-nika, atetoTnib dubovnikot 3 bolniki in 3 blazni, re-dotoikot 10 bolnih; ltd. Najtei bolnikoT je bilo is poknetene grcfije ;GoriikeGr*diake: 620 bolnikot in 147 biasoih. Zanimita je .sesUta o Ijudsh oklanik t pretek-lih.50 letih t pokneieni grofiji GoriSko-Gradifiki od ateklih ali aa ateklino aamijivih psot in o njihovem sbolenji za liso," katero je alozil po vradaih sapia* uikib t. i. g. prior in redotni definicor I. od Buga Sobel. Slttoariui bratje oakrbnjejo ie 15 dragih bolnii-fnic, T katere je bUo apiejetih L 1889 14.288 bol-(uikct. Iz podatkoT »e ted^j laatidi delatnost milosrfi-[nib bratov v Gorier*in tiki se tudi, koliko delujejvenvkd in itali-janako perje ma Uko pteseda, da je je prepoveda), "a zapovedai, da ae wot a pefci aama nemiko ue le v §>li, unipik ce 6 t carkvi. S'tlaj mu pa pride na rai-»ol imuti v diug«m t*e*j[t Sal»ki p«»diik dopoludne, popoludue pa I' eno uto. VLe zdaj aede dijaki tei-ko 3 ure v iolskth kfope'i, kaj bode So le v poietoi ivroLini 4 ure dopoiudue! Akadeznidao draStvo ,Slovenija" imelo bode dne 22. febr. imio xadusutcu po ranjkem Da v. Tratenjaku, kateri je bil njen c kstut elau. Ma§o bode imel v. 6. g, Karot Klun, dilnrni poalanec. , Na Moravskem so se zaieti potegotati rea- fno, da vdobe atoje taeuiitiatSe t Brnu. YseutiHSc'ui BluSatelji t Prugi, rodom z Moravskega, oodpisujejo vie peticijo, katero podpirajo a tern, kaker porodajo listi, da je Mi»ravska dkoiiom>ki dovoij bogata, da je do tri (^etrtine ceaka, da je vseh moravakiU vaeuoi-HScnikot 1300, broz ne vrafiattjenih bogoslovcev v 1 Oiumucu. Prazki mestni zbor je zavrge! predlog zna- nega Podlipny-a, kateri je tirjnl, naj ae odatopi pro* | ator aa zgradbo spotnenika Jauu Hu->u. Iato tako ae je zavt'gel predlog Naprsteka, kateri je hotel, da bi ae abitali daravi za spomeuik po celej CeSki. V Ogleju tzkopaTajo vedno atarin:,ke zoaroe-nitcati, katere morujo ZitDimati vaakega cioTeka. Pred kratktm caaom ualeteli do t glubotini 2 metrov na inuzajik izza Laaa Bimljaaot. Sofia je radi sulie zime tako vpadls, da trpe totarne ob tej reki nekaj Skoda radi pouiaujkanja vode. Velik slonot zob so nedavno prodali r Aut-trerpctiu na Uelgijskem za 1637 Vt ^ankov; zob je tebtal 50 kilogr. Ako ae pomiali, da tehta povprefioo alonov zob 13 kilogr., morarao ai res niisliti, kak je moral biti §e le dotiSni alon. Tiskovni pogrefiek. V Ster. 6. „SoLeK se i-ma v 6laoku „Obcmuko gospodarstto v trstt 20. na-mesto flAndreja ^aidarCica* brati „Antona Zai-darLiLa.u Ogrski prerokuje ae Iepa prihodnjoat. Nje na-depolna mladina se pripraflja, da obiSde v Turinu znanega zakletega sovrafaika Avstrije in revolucijo-narja KoSut-a. Mladi tatOVi. Vie pred daaom je tukajSoje c. kr. glavarBtto poalarilo sedem faotaiinov pod posebno nadzorstto policijako, ker so bill vie teekrat zasa-ieni pri tatvioi in drugih hudodelpttih. To doi ata ae dta teh nepoboIjStjitih zlociacev, neki D. in neki S., prvi 19, drugi 18 ht star, o be-lem dnevu pritepla na dtoriSce SukajSnjega kupca Guttmanna t SemeniSkih ultcah, ter men! nib lebi niL privalila buc oljkinega olja na voz, ki je atal za to pripravljen in ga odpeijaia. V ulici Orzoni ju je pa Tstavit municipijski strazaik Medeotti, ue da bi ye&vlt ail je oije vkradeno. A tatova, ki sta imelo slabo vest) jo naglo pubriseca popustivsi voz in oije. Blago ae je izroSdo gospodarju. v nedeljo zvecer sta ae pa tatota aima ovadiia ia dula se zapreci. §t6T. 54 Op. Oznanilo. Ravnateljatto zaetavljavnice (IMonte di Pieta.) vstanovljea- pogrofu Thurnu v Go tie nazuanja, da bode dne lO- marcija 1890 iu naalednje, javna drazba (kaiat) nereSeoih zaatav IV. cotrt leta 18S8 t. j. tistih, ki so bile zi stavljeoe meseca oktobra, novembra, decembra 188Si V GORICI dne 7. februvarja 1890. LEPOTA zob % Po kratki rabi prekoristno zobno distilo. ' - aaiaB I jfova amerikanska glicerincva zobna crema < (zdravniSko preiskana> r.A-wsso&i| - no. - c k. dvorni zalagatel] na Dunaj'u. Dobiva se pri lekarnicarjib parfumeurjih itd., 1 kos 35 kr.— V Gorici pri G. B. Pon- ' ton'tju, A. de Gironcoli, lekarni Kiirner . Cristofuiettiju. I.AL0D0NT AMEBIE Krulj, belfijtki poMni parnik (lruStva [A] „Hed Star Link'' iz Antwerpca-a &* iifira^nost v Kew York & Philadelphia I • i priznan od ykoke c. k. avstrJj. vlfttlo. . Pojasnila daje: piizimno zastopstvo IundTirig "Wielich in Wien, V, Weyringergasse 17 ali JTosef Strasser 63 m I fimi SpeditionsbUr. fur die k. k. Oest. Staatsbahnen in .B| Innsbruck. ift Na drobno in na debelo. -*m JOŽEF CULOT v GORICI v RAŠTELJI; oblica in mnogovrstna zaloga noriniberških, galanterijskih, matih reči in igrač. Najveei izbor blaga za rassnosceke (havzirarje) kramarje, čevljarje in krojače, potem molkov, svefcth podob, roženkrance itd.; priporoča svojo veliko zalogo ures ali lepotičij, tapeeerij, olepševalnega papirja kakor tudi zlate in srebrne podlage za mrtvaSlce truge po fabri-čnih ceaab, veliko zalogo sveč io veliko zalogo eevjfev vsake aorte za male in velike cene io može itd. Le Grifon e Houblon. POSEBNOST! VRTNA SEMENA vsake Trste in gotove dobrote. OJ3ME tako nizke, da se ni bati tekmovanja. jI Na drobno in na debelo. -mm