PRIMORSKI DNEVNIK iKktnina Pečana v gotovini flbb- Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 16 (7510) TRST, torek, 20. januarja 1970 TISKOVNA konferenca walterja ulbrichta PRIZNANJE SUVERENOSTI VZHODNE NEMČIJE POGOJ ZA SKLENITEV SPORAZUMA Z BONNOM Prvi odmevi na Ulbrichtove izjave v Ziahodni Nemčiji - Brandt ho v prihodnjih dneh predlagal vzhodnonemški vladi začetek pogajanj . BERLIN, 19. — Predsednik državnega sveta demokratične republi-® Nemčije VValter Ulbricht je imel danes v vzhodnem Berlinu ti-K|°Vn° konferenco, katere se je udedežilo nad 300 časnikarjev iz obeh emčij in drugih držav. Na konferenci je Ulbricht pojasnil stališče •mokratične republike Nemčije o osnovnih vprašanjih v zvezi z od-O161! Vzhodno in Zahodno Nemčijo. * začetku je poudaril, da so že | lri velesile s potsdanskim spo-zumom začrtale načela demokra-razvoia v Nemčiji. Po pa-nskih sporazumih, je dejal Ulbricht, M-J^^čitvi Zahodne Nemčije v fL>, kar je preprečilo sklenitev i,rovne pogodbe z obema nem-'nia državama, imajo ta načela l .acuaj mednarodnega prava. Ul-je poudaril, da položaj v nemških državah mora ustreli« VValter Ulbricht ma nifbe'om potsdamseega sporazu-. ■ kar pa se ne dogaja v Za- Doo ' ^emčiji. «Zato bo treba na Bajanj^ y smo jjjj precilagali, n. j Opravljati o sklenitvi med- nkfoc*no Pravnega sporazuma med fea Nemčijama.* 0 at° je Ulbricht obširno govoril no n •!. med Vzhodno in Zahod-dva-in Pri tem dejal, da v JSetih letih šp ni hila skleniena redna snovna politična vprašanja, ne pa na izboljšanje telefonskih zvez ali na povečanju prometa skozi berlinski zid. O berlinskem zidu ni kaj razpravljati, to ni argument za pogajanja, je poudaril Ulbricht. Zatem je dejal, da so z zanimanjem pričakovali Brandtov govor v Bundestagu. Ugotovil je, da je Brandt v svojem govoru govoril predvsem o vključevanju Zahodne Nemčije v NATO in da ni dal nobenega stvarnega predloga za dokončno rešitev mirne koeksistence med obema Nemčijama na osnovi mednarodnega prava. «Kljub temu pa — je dejal Ulbricht — ao bile Brandtove izjave preveč protislovne, da bi lahko predstavljale odgovor Bonna, ki ga še vedno pričakujejo na naš osnutek pogodbe, katerega smo predhodno predložili sovjetskim zaveznikom, ki so ga odobrili.* Glede neuporabe sile je Ulbricht poudaril, da to vprašanje zanima vse socialistične države. Ulbricht je ugotovil, da se lahko mednarod-no-veljavne pogodbe o neuporabi sile sklepajo samo med državama, ki se druga drugo priznavata na osnovi mednarodnega prava. Če se hoče bonska vlada, je dejal Ulbricht, dejansko odreči uporabi sile proti Demokratični republiki Nemčiji, mora to dokazati z največjo resnostjo in priznati Demokratično republiko Nemčijo kot suvereno državo ter skleniti z njo enakopravne odnose, ki bodo mednarodno veljavni. Predsednik državnega sveta Vzh. Nemčije je nadalje izjavil, da so naklonjeni razgovorom za dosego sporazuma o neuporabi sile med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. «Razumljivo je, da mi sedaj pričakujemo izid pogajanj med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo, preden podpišemo pogodbo z Zahodno Nemčijo na osnovi pogajanj s Sovjetsko zvezo. Razumljivo je tudi, da je vprašanje odpovedi uporabe sile osnovnega značaja in se bo moralo o tem govoriti na pogajanjih, na katera smo vedno pripravljeni.* Na vprašanje nekega časnikarja, ali obstaja možnost enostranske odpovedi trgovinskih odnosov med dvema Nemčijama, je Ulbricht zavrnil to možnost, ter izjavil, da Vzhodna Nemčija loči politično od gospodarskega in trgovinskega vprašanja. Glasnik zahodonemške vlade Ah-lers je po Ulbrichtovi tiskovni konferenci izjavil, da zvezna vlada ugotavlja, da je Ulbricht, kljub njegovim čudnim ugotovitvam zgodo- , Pogodba med obema država-Dra, i • 0 ie Zahodna Nemčija pri-nosi 6na’ da se uredij° mirni odtod Z ®°nonm na osnovi medna-mib<>pravne pogodbe. Potreba po sožitju in izkušnje v zad-b dvajsetih letih, je poudaril Ul-vzdo f nam narekujejo, da je treba postaviti redne odnose na osnovi godnega nrava, enakopravnih . yic in brez kakršne koli diskri-nunacije. je v,tem Ulbricht izjavil, da eai* , na Nemčija resno predla-en»t ženitev pogodbe o določitvi n„ .l?Pravnih odnosov med dvema čakn' 3 državama. Sedaj pa prilog m uradni odgovor na ta pred-mor N^alje je dejal, da se bodo aia Pogajanja nanašati na o- .Hlinili......................................i""""""""".n""1.umu""""« PO TRIDNEVNI RflZPRftVI V ZAGREBU CK ZK Hrvaške je enotno obsodil «unitaristične» težnje «Unitarizem», kot protisamoupravna sila, deluje proti federativni ureditvi m nasprotuje občutku pripadnosti jugoslovanski socialistični skupnosti vinsko - političnega značaja, potrdil pripravljenost vzhodnonemške vlade, za pogajanja z zvezno vlado. Zato bo kancler Brandt v prihodnjih dneh predlagal Demokratični republiki Nemčiji začetek pogajanj. Glede načrta o pogodbi, ki ga je Ulbricht poslal predsedniku Zahodne Nemčije Heinemannu, je Ah-lers pojasnil, da je običaj, da se pogodbe zaključujejo po pogajanjih in ne pred pogajanji. Zatem je glasnik bonske vlade dodal, da Zvezna republika Nemčija želi izboljšati odnose med Nemci v obeh Nemčijah, kar pa se lahko doseže samo s sporazumi med obema stran- kama. Vsako javno prerekanje med Bonnom in vzhodnim Berlinom, je poudaril Ahlers, ne bo nič pomagalo pri napredovanju in izboljšanju mednemških odnosov. Zato se bo zvezna vlada vzdržala kakršnega koli polemičnega komentarja o Ulb-richtovih izjavah. V zvezi z Ulbrichtovo izjavo, da Vzhodna Nemčija daje prednost pogajanjem o neuporabi sile, ki so sedaj v teku med Bonnom in Moskvo, je Ahlers dejal, da je oči-vidno, da hoče Ulbricht pridobiti na času in odložiti začetek pogajanj z zvezno vlado, kar pa bi bilo neprijetno. V OZRAČJU MEDSEBOJNIH POLEMIK DANES SESTANEK ŠTIRIH STRANK 0 OBNOVITVI VLADE LEVEGA CENTRA Vlada je odobrila ustavni zakonski osnutek o vecf avtonomiji bocenske pokrajine, s čimer je pričela izvajati predvideni «operativni koledar» v zvezi s «paketom» za južne Tirolce RIM, 19. — Uradno so potrdili, da se bo jutri vršil ponovni sestanek «na vrhu« med štirimi strankami levega centra, ko se bodo na sedežu KD na Trgu del Gesu sestali ob 17. uri štirje tajniki: For-lani za KD, Ferri za PSU, De Martino za PSI in La Malfa za PRI. Razgovor pomeni nadaljevanje prvega sestanka, na katerem so ugotovili, da obstajajo možnosti obnovitve vlade levega centra in so se tudi dogovorili za nadaljevanje razgovorov. Temu so sledili sestanki vodstev PSI, PSU in PRI in tudi dokaj žolčne polemike med strankami glede vsebine nove vlade levega centra, o čemer so stališča še vedno dokaj oddaljena. Stališča tudi sedaj na predvečer novega sestanka «na vrhu* niso m, mil, iiiiiiiiiiiuiiiu m iiiiimiiiiuii m mili,,ii„i„im„ii,mi„iiii„i„i„ii,iiiiiiniiiiiin,„,„i„i„i„„,,, „„ PO DVELETNI PREKINITVI RAZGOVOROV Danes se v Varšavi sestaneta veleposlanika Kitajske in ZDA Mnogo ugibanj o vsebini razgovorov, ki bodo prvič v prostorih kitajskega veleposlaništva VARŠAVA, 19. — Jutri bo prišlo do 135. kitajsko-ameriškega sestanka, ki se bo tokrat vršil v prostorih kitajskega veleposlaništva v Varšavi. ZDA bo zastopal veleposlanik VValter J. Stoessel, Ljudsko republiko Kitajsko pa opravnik poslov Leiyang, saj je kitajski veleposlanik akreditiran pri poljski vladi Wang Kuochuan zapustil Poljsko pomladi 1967. leta, češ da gre na posvetovanja in na počitnice in se ni več vrnil. Na kitajskem veleposlaništvu je vse pripravljeno za jutrišnji sestanek in je danes veleposlaništvo obiskalo nekaj zapadnih novinarjev, ki jih je sprejel funkcionar, ki ni hotel povedati svojega imena. Zagotovil pa je novinarjem, da bodo lahko jutri prišli v dvorano, v kateri se bo vršilo srečanje in da bodo lahko tudi posneli nekaj slik. Nato pa bodo morali oditi in čakati zunaj na zaključek sestanka. Kitajski funkcionar ni hotel povedati, v katerem poslopju se bo vršilo srečanje, odnosno ali v poslopju veleposlaništva, ali v kakem drugem poslopju, kjer prebiva osebje veleposlaništva. Vse osebje živi namreč v posebnem predelu, ki je obdano z visokim zidom. Brez odgovora je bilo tudi vprašanje, kdo bo spremljal kitajskega predstavnika odnosno, če je ob tej priložnosti prišel kdo nalašč iz Pekinga. V ameriški delegaciji so poleg veleposlanika Stoessela še trije funkcionarji: Paul Kreisberg^ ravnatelj oddelka za Azijo ameriškega zunanjega ministrstva. Donald Anderson strokovnjak za kitajska vprašanja in prevajalec, saj odlično obvlada kitajščino in Tom Simons, ki vrši vlogo tajnika. oltfog'!1.’ ki je potekala v glavnem konfLp nk°v člana stalnega dela ?°slavfnCe ^veze komunistov Ju-skuDs..Je 'n podpredsednika zvezne gativn(Jne dr- Miloša žanka, so ne- stali«^ ?cenili in obsodili politično sproti,? .ln akcijo dr. Žanka, ki naslov j„0 . Politiki Zveze komuni- 2*tjel 'iogoslavije. Ker dr. žanko ni Se kritike izražene v razpravi, Ural ugotavlja, da je iz- litij 7 1Sce- ki ni v skladu s po-2K»eze komunistov. Z«to sodi *ast0 da dr. žank" m0re Ške v , Zvezo komun1?' Hrva-0d nart delu konfet ,ce ZKJ. hja jn a!injega njegovega zadržanj,,., delovanja pa bo odvisno, stov stališče bo Zveza komuni- i ZKeu dn niefia-M d- v Hrvaške sodi. da so članic «Rn„K?rka, ki so bili objavljeni ^nko v *®h člankih je dr. »'°hali.».Kiavnem opozarjal na na-» a npul, in šovinistična stalile in !, 'k klanov Matice Hrvate jn aruštva književnikov Hrvati protjDoziyal na odločnejšo borilnem,. dojavom, ki no njegovem ?eg), r|.^avzemaio vedno večji obli Polil u? Z skladu s programom kili u a° Zveze komunistov in so ?°litik<> l£Jlleni na diskreditiramo z kstvann Hrvaške in CK 7KH V.* * * * veze “i nezaupanje med člani ^dki aentralnega komiteja. Ti krti. Dn„' se ugotavlja v skle-*fiega ,ZITfi1i nezadovoljstvo nai-Vf*5kem • a člansf”u Zveze na H*-. vtis, da Jn v drugih remihlikah in S? Hrvan nac'''nalizem in šovinizem ^KR m Širi in da je vodstvo Posobno boriti se proti tem negativnim pojavom. Dr. Žanko je s svojimi članki, v katerih je med drugim citiral pisanje nekaterih listov in časopisov, ki izhajajo v o-kviru Matice Hrvaške, posebno Hrvaškega lista (ki ga zadnje čase tiskarji niso hoteli več tiskati prav zaradi teh člankov in ki je prav zaradi teh člankov prenehal izhajati) ustvarjal vtis, kot da na Hrvaškem grozi poplava nacionalizma in šovinizma iz česar logično sledi, da je politično vodstvo na Hrvaškem nesposobno da to prepreči in da ga je treba zamenjati. Dr. Žanko je v svoji zadnji obrambi med drugim dejal, da je s svojimi članki samo opozarjal na nevarnost šovinizma in nacionalizma in na potrebo odločne borbe proti tem pojavom, da ni hotel zmanjšati ugleda sedanjega vodstva, s politiko katerega soglaša, da je njegovo delovanje popolnoma v skladu s politiko in stališčem Zveze komunistov in odločno odbil kritiko, da je njegovo delovanje imelo frakcionaške ozdoma druge zahrbtne namene. Dr. Žanko je pri tej svoji obrambi vztrajal do kraja, ker ni sprejel politične ocene svojega delovanja, ki je onodušno nrišla do izraza na seii CK. Razrešili so ga samo funkcije člana stalnega dela konferen ce Zveze komun;stnv Jugoslavije. V sklepih se nadalje poudarja, da so udeleženci v razpravi posebno obravnavali dejavnost unitarističnih tendenc ln sil in da je na 9. kongresu ZKJ ugotovljeno, da unitarizem. ki debije kot protisamounrav na sila. želi spraviti v vprašanje federativno osnovo nbstnia večna cinnalne in enakoimwne jugesio vanske skupnosti. Unitarizem, se poudarja v sklepih, nasprotuje stvarnim občutkom pripadnosti jugoslovanski socialistični skupnosti in s tem objektivno vzpodbuja nacionalizem in separatizem. Te konservativne in birokratske unitaristične sile (katerih eksponent naj bi bil dr. Miloš Žanko) so, poudarja v sklepih, skušale spraviti v vprašanje tudi politiko Zveze ko munistov Hrvaške in njenega centralnega komiteja. B. B. M. Ribičič obišče Veliko Britanijo BEOGRAD, 19. — Na vabilo vlade združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske bo predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič s soprogo od 23. do 2G februarja obiskal Veliko Britanijo. V sporočilu, ki je bilo objavljeno o tem obisku v Londonu se bo Mitja Ribičič med obiskom poleg s predsednikom vlade Haroldom \Vilsonom srečal in razgovarjal tudi z drugimi osebnostmi britanskega političnega in gospodarskega življenja. Ta obisk, ki je bil dogovorjen maja lani, bo prvi obisk predsednika jugoslovanske vlade v Veliki Britaniji. MOSKVA, 19. - Generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Herve Alphand je zaključil danes petdnevni obisk v Sovjetski zvezi in se vrnil v Pariz. Med bivanjem v Moskvi se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Kitajski predstavnik Leiyang je prispel na Poljsko šele junija letošnjega leta, je mladostnega iz-gleda in se rad razgovarja na raznih sprejemih. V zapadnih krogih se v Varšavi trdi, da gre za pomemben sestanek, češ da so prav zaradi tega premestili kraj razgovorov v bolj varni prostor kitajskega veleposlaništva, medtem, ko- so se razgovora dosedaj vršili v dvorcu, ki ga je dajala na razpolago poljska vlada. Govori se celo o predlogu o možnosti obnovitve diplomatskih odnosov, kar pa je iz raznih razlogov malo verjetno. Poljski komentarji so zelo oprezni in jih dalj časa sploh ni bilo. Pred nekaj dnevi pa je neki komentator poljske TV u-gotovil, da ni mogoče vedeti, kaj bo predlagala Kitajska, da pa potrebujeta tako Kitajska kot ZDA te razgovore kot sredstvo pritiska na SZ. Zadnji 134. sestanek se je vršil januarja 1968 in bi se moral naslednji vršiti 18. februarja, do njega pa ni prišlo, ker je Peking protestiral, ker so ZDA nudile politični azil nekemu kitajskemu diplomatu, ki je zbežal iz veleposlaništva na Danskem. 3. decembra je na sprejemu na jugoslovanskem veleposlaništvu ameriški veleposlanik predlagal kitajskemu, da se srečata in je prišlo do dveh razgovorov, na katerih sta se dogovorila za nadaljevanje sestankov Minister Misasi se je vrnil iz SZ RIM, 19. — Danes zvečer se j'e vrnil v Rim minister za zunanjo trgovino Misasi, ki je bil pet dni na uradnem obisku v Sovjetski zvezi in kjer je podpisal novo dolgoročno pogodbo o trgovinski izmenjavi med Italijo in SZ za petletje 1970-74. Na letališču je misasi izjavil, da predstavlja nova trgovinska pogodba novo razdobje v razvoju gospodarskih odnosov med Italijo in SZ in da je med svojimi razgovori lahko ugotovil pomembne možnosti tega razvoja. Med svojim petdnevnim obiskom je minister Misasi imel razgovore s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevim, z ministrskim predsednikom Kosiginom, z zunanjim ministrom Gromikom. Izraelska letala napadla položaje ZAR 20 km od Kaira KAIRO, 19. — Izraelsko letalstvo je izvedlo dva napada proti egip-toskemu ozemlju. Napadeni sta bili tudi egiptovsko vojaško taborišče okrog 20 kilogramov vzhodno od Kaira in skladišče streliva blizu Heluana. V Kairu trdijo, da je bilo eno letalo sestreljeno, drugo pa poškodovano. Danes pa je letalstvo napadlo položaje ŽAR v o-srednjem predelu Sueškega prekopa. Danes je zaključil tritedenski o-bisk v srednjevzhodnih prestolnicah bivši britanski zunanji minister in sedanji voditelj laburistične stranke George Brovvn, ki se je vrnil v London. Izjavil je. da ga je o-bisk utrdil v prepričanju, da je mirna rešitev spora na Srednjem vzhodu še vedno možna. povsem jasna in so predvsem polemična. Tajnik PSU Ferri je tako ponovno kritiziral KD in PSI in podčrtal, da je za PSU predpogoj za sestavo vlade v ostri omejitvi večine proti levici in v obvezi, da se bo uveljavila formula levega centra tudi v vseh lokalnih upravah. KD kritizira, češ da se ne pojavlja z enotnimi stališči, kot to trdi Forlani in da zato tudi ni jasno, kakšno je resnično stališče KD v luči njenih notranjih sporov. Vittorelli v «Lavoro nuovo* v i-menu De Martinovega vodstva PSI odgovarja Ferriju, da je sporazum med štirimi strankami možen, ko temelji na konkretnem programu socialnih reform. Pri tem pa zanika možnost, da bi se večino levega centra avtomatično prestavljalo tudi v lokalne uprave. Istočasno tudi osebno polemizira s Ferrijem, pri čemer na nekoliko zavit način omenja polemike med socialdemokrati, ko nekateri hočejo odstraniti Ferrija s tajniškega mesta. Demokristjanski «D Popolo* je prav tako polemičen s socialdemokrati, češ da je stališče KD jasno in da so notranje razprave stvar demokracije znotraj stranke. Glede pogajanj pa je demokristjansko glasilo umerjeno optimistično, čeprav še obstajajo različna stališča med štirimi strankami, pri čemer pa naj bi šlo za vzporedna vprašanja, zlasti po sklenitvi načelnega sporazuma o deželah. V zvezi z deželami in razpravo v parlamentu o finančnem zakonu za dežele so se danes sestali načelniki skupin KD, PSI, PSU in PRI poslanske zbornice, prisotna sta bila tudi ministra Bosco in Restivo ter strokovnjaki štirih strank. Minister Bosco je po sestanku izjavil, da so naredili korake naprej in da se bodo ponovno sestali v sredo. Giolitti je izjavil, da se socialisti strinjajo, da se poglobe odnosi med deželami in pokrajinami, kot je to predlagal La Malfa. Končno je republikanski tajnik La Malfa izjavil, da njih skupina noče vplivati na sedanjo razpravo, da ne bi prišlo do zavlačevanj. V bistvu gre torej za vprašanje odnosov med deželami in pokrajinami, pri čemer so republikanci mnenja, da bi bilo treba pokrajine enostavno ukiniti, druge skupine pa so mnogo bolj oprezne in so mnenja, da se tega vprašanja ne more sedaj rešiti. Danes se je sestala vlada, ki je odobrila ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah statuta dežele Trentino - Južna Tirolska. V uradnem poročilu je rečeno, da gre za globalne predloge vlade v korist prebivalstva in torej za izvajanje znanega «paketa». Predsednik vlade Rumor je v tej zvezi izjavil, da se z ustavnim zakonskim osnutkom pričenja praktično izvajanje ukrepov v korist južnotirolskega prebivalstva na osnovi globalnega predloga vlade, ki ga je odobril parlament. Gre za pomemben ukrep, ki predvideva spremembe in izpopolnitve deželnega statuta. Rumor nato omenja nekatere najpomembnejše spremembe in med njimi okrepitev avtonomije pokrajin Bočen in Trento, neposredne finančne odnose med državo in tema dvema pokrajinama ter vrsto norm, da se «okrepi med- sebojno spoštovanje med različnimi jezikovnimi skupinami: italijansko, nemško in ladinsko in da se zagotovi sožitje ter skupni napredek prebivalstva*. V skladu z obveznostmi, ki so bile sprejete pred parlamentom, je vlada izdelala in odobrila zakonski predlog v predvidenem roku 45 dni. Na tak način potrjuje svojo voljo, da z avtonomnimi ukrepi doseže v okviru enotnosti države končno rešitev vprašanja. Ukrep odgovarja načelom, ki so že znana parlamentu in ga je obravnaval ter odobril poseben posvetovalni pripravljalni odbor, ki mu predseduje posl. Bisaglia. Ferruccio Parri osemdesetletnik Ferruccio Parri, znani italijanski antifašist in voditelj odporniškega gibanja, je včeraj praznoval osemdeset let. Rodil se je v Pinerolu (Turin) in se je v mladih letih, potem ko je doktoriral v leposlovju, posvetil časnikarstvu. Za časa fašističnega režima je Ferruccio Parri skupno z Rosellijem in Pertinijem organiziral boj proti fašističnemu režimu. Fašistična policija ga je prvič aretirala leta 1927, nakar ga je zloglasno Posebno sodišče obsodilo na več let konfina-cije. Nato je Parri ustanovil sku pino «Giustizia e Libertd*, zatem pa Akcijsko stranko. Takoj po razpadu fašistične Ita lije, 8. septembra 1943, je postal skupno z Longom in Cadomo poveljnik «Zbora prostovoljcev za svo bodo» (Corpo Volontari per la Li-berta). Med osvobodilnim bojem so ga Nemci aretirali, nakar so ga na posredovanje zaveznikov zamenjali za nekatere nemške ujetnike. Po razpustu Akcijske stranke je z La Malfo ustanovil Demokratično republikansko stranko, nato pa Republikansko stranko. Od junija do decembra 1945 je bil Parri predsednik vlade. Leta 1946 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino, 1948. leta pa je postal senator. Potem ko je izstopil iz Republikanske stranke je ustanovil stranko «Unita Popolare», ki je bila po nekaj letih razpuščena. Nato je Parri pristopil v vrste Italijanske socialistične stranke, 2. marca 19S3 leta pa je bil za svoje antifašistične zasluge imenovan za dosmrtnega senatorja. Kot dosleden antifašist in demo krat je bil Ferruccio Parri vedno na strani zatiranih in zato tudi prijatelj Slovencev v Italiji. Ko je bil predsednik vlade leta 1945, je vlada «vnn i«*««« A _____ pravic narodnostnih manjšin, ki se je glasila; «ltalijanska vlada ponovno poudarja, da mora demokratično u-rejena država nujno sprejeti vrsto posebnih jamstev za državljane ne-italijanskega jezika. Dovoljena in zajamčena bo uporaba jezika ne samo v zasebnih trgovskih odnosih, na javnih zborovanjih, pri vedskem obredu in v tisku, marveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer ži vijo v znatnem številu državljani neitalijanskega jezika, bodo žago tovljene šole v materinem jeziku. Posebne tradicije na področjih, kjer živi prebivalstvo drugega jezika in drugih tradicij, bodo zaščitene s primerno uvedbo pokrajinskih avtonomij*. Ob tem visokem življenjskem jubileju mu Slovenci v Italiji iskreno sprejela prvo izjavo o spoštovanju 1 čestitamo. .............................................................................. Optimistične izjave tajnika OZN U fanta po obisku pri nigerijskem predsedniku Poročilo Mfilsona britanskemu parlamentu - Nigerijske oblasti osvobajajo vojne ujetnike Lagos namenjen v Pariz, kjer so j Predsednik britanske vlade je dalje bo jutri zjutraj sestal s francoskim ' izrazil željo po »najširši in glo J_J._ t-»_1 i i • ... , ... .... “ . LAGOS, 19. — Generalni tajnik OZN UTant je dospel včeraj v nigerijsko prestolnico Lagos, kjer je imel tudi danes razgovore s predsednikom republike genetralom Go-wonom. Ta mu je poročal o polo- žaju v državi in predvsem v bivših secesionističnih pokrajinah, glavna tema razgovorov pa je bila or ganizacija pomoči prizadetemu prebivalstvu Nigerije. Danes popoldne je UTant zapustil Arabska družina na ruševinah hiše, ki so jo Izraelci razstrelili zaradi represalije v Beit-Fazar.iu na .jordanskem zasedenem ozemlju. Tovrstni prizori so postali že skoraj vsakodnevni ter so zgovoren izraz nasilne politike, ki Jo vodijo v teh krajih izraelske zasedbene čete predsednikom Pompidoujem. Pred odhodom je izjavil, da »pomiritev v Nigeriji dobro obeta* ter dejal, da ni nobenega znamenja, ki bi kazalo na nasilje zveznih čet proti civilnemu prebivalstvu. Tajnik OZN se je pri tem skliceval na poročila, ki jih je dobil od svojega posebnega odposlanca v Nigeriji in od predstavnikov Rdečega križa. Navedel je, da ni praktično nobene napetosti med pripadniki plemena IBO in zveznimi vojaki ter končno poudaril, da bo vsako zunanjo pomoč Nigeriji morala odobriti vlada v Lagosu. Podobno izjavo je dal U Tant časnikarjem ob prihodu v Pariz, kjer je tudi dejal, da so bila nekatera časopisna poročila zelo netočna in da ni res, da prebivalstvo bivše Biafre umira od lakote. S položajem v Nigeriji se je danes ukvarjala tudi britanska po slanska zbornica na prvi seji po novoletnih počitnicah, Poročilo o tem je imel predsednik vlade Wil-son na podlagi vesti, ki jih je iz Nigerije prinesel lord Hunt, posebni odposlanec britanske vlade. Ta je konec preteklega tedna obiskal vzhodno Nigerijo ter mesta Aba, Owerri, Orlu in Duli, koder je potekala zadnja ofenziva zveznih čet. Wilson je izrazil zadovoljstvo vlade in vseh poslancev zaradi konca vojne ter poudaril »velikodušnost* generala Govvona. Poročal je tudi o britanski pomoči Nigeriji ter povedal, da je njegova vlada že nakazala 5 milijonov funtov šterlin gov (7,5 milijard lir) ter poslala v Lagos 13 ton zdravil. Tudi Wil son, kot že U Tant je izrazil mnenje, da je tisk večkrat pretiraval nevarnost položaja ter dodal, da so nigerijske zvezne oblasti nastopile «z odločnostjo in kompetenco*. boki pomiritvi* med Nigerijci in pri padniki plemena Ibo ter dodal, da je treba v tej zvezi opraviti še veliko dela. Danes se je vrnil v London iz Nigerije tudi britanski podtajnik za zunanje zadeve Maurice Foley, ki je na tiskovni konferenci poudaril vzdušje bratstva in sodelovanja, ki je zavladalo med bivšimi nasprotniki predvsem glede organiziranja pj moči sestradanemu prebivalstvu bivše Biafre. Foley je povedal, da je v nekaterih predelih bivšega se-cesionističnega ozemlja dovolj hrane, medtem ko je ponekod položaj še vedno dramatičen. Poročal Je tudi o poteku delovanja za pomoč prizadetemu prebivalstvu ter poudaril, da mora to delovanje potekati pod nadzorstvom lagoške vlade. V VVashingtonu je glasnik Bete hiše Ziegler sporočil, da je Nigt* rija sprejela ameriško ponudbo pomoči ter da bodo čez dva dni poslali iz ZDA veliko število vozil in poljskih bolnišnic. Jutri bo predsednik Nixon sprejel v Beli hiši svoje najožje sodelavce, s katerimi bo preučil položaj predvsem glede dobave pomoči prizadetemu prebivalstvu. V Lagos in v pristanišče Port Hartcourt prihaja medtem prva oo moč iz tujine, predvsem zdravila in hrana. Poleg že omenjenih zdravil iz Velike Britanije je dospelo v prestolnico tudi prvo od dveii švicarskih letal, ki prevažajo zdravila mednarodnega Rdečega križa. Radio Lagos je sporočil, da so v Abakalikiju osvobodili tristo vojakov bivše biafrske vojske, ki so jih zvezne sile zajele v spopadih preteklih tednov, ter napovedal skorajšnjo osvoboditev še drugih ujetnikov. ZASEDANJE MINISTROV EGS V BRUSLJU V ospredju vprašanja vinogradništva in tobaka Odobren proračun za ustanovo «Euratom» dohodkov za italijansko državo. Poleg teh dveh važnih vprašanj pa bodo zunanji ministri obravnavali bistveno vprašanje financira-nja kmetijskega gospodarstva. V decembru lani so sfkJenili, kdo bo moral financirati te dejavnosti, v kakšni višini in kdaj. Jutri se bo govorilo o stroških in predvsem o tistih, ki se nanašajo na letošnje leto. Pri prometni nesreči v Braziliji je umrlo 31 oseb, 15 je ranjenih BELO HORIZONTE, 19. - Pri kraju Monlevade v Braziliji se je danes pripetila huda prometna nesreča. Zaradi trčenja med avtobu som in tovornjakom je umrlo 31 oseb, 15 pa jih je ranjenih. Avtobus, ki je vozil v Belo Horizonte je najprej trčil v ustavljen avtobus, potem pa zdrvel v bližnjo reko. WILMINGTON, 19. - Obalna straža iz Severne Caroline je spo ročila, da sta vsaj dva mornarja izgubila življenje zaradi požara na norveški ladji »Thordis Presthus*. ki ima 4.625 ton nosilnosti. Nekaj ameriških ladij je rešilo s krova goreče ladje 20 mož. TRAGIČEN ZAKUUČEK NEDELJSKIH ULETOV Snežni plazovi pri Bruneku in Aosti so v nedeljo zahtevali šest žrtev Reševalne ekipe so ii snega izvlekle trupla vseh ponesrečencev AOSTA, 19. — Včeraj popoldne je ogromen snežni plaz pokopal v dolini Aosta štiri osebe, ki so se z drugimi devetimi člani planinskega društva iz Turina dopoldne povzpele na severni greben 2729 metrov visoke gore Morion. Planinci so pustili smuči nekaj metrov pod skalnatim predelom tik pred vrhom grebena, ko so si ob 'povratku nadevali smučke pa jih je presenetil plaz, ki je zgrmel z vrha grebena v dolino. Preživeli so takoj odhiteli v dolino in poklicali na pomoč, v upanju, da bi rešili pogrešance. Reševalci pa so imeli težko delo, kljub temu, da so bile vremenske razmere dobre, ker je plaz dolg 150 metrov in približno sto metrov širok. Pozno zvečer so reševalne skupine našle truplo 33-letne baronice BRODOLOM LADJE »FUSINA* PRI SARDINIJI Od devetnajstih članov posadke se je rešil le 28-Ietni natakar Reševalci so doslej potegnili na krov le štiri trupla Zaenkrat niso znani vzroki brodoloma tovorne ladje CAGLIARI, 19. — V petek ponoči se je na odprtem morju pri Sardiniji potopila ladja »Fusina* beneške plovne družbe »Sana*. Na krovu je bilo 19 članov posadke, od katerih se je rešil samo 28-Ietni natakar Ugo Freguia. Ladja «Fusina» je odpotovala 2. januarja iz Benetk s tovorom premoga, ki ga je potem raztovorila v pristanišču Portovesme na otoku SanFAntioco. V petek zvečer ob 21. uri je ladja odplula iz tega kraja namenjena v Benetke s tovorom svinčene rude, ob 22.30 pa se je potopila na odprtem morju v višini svetilnika pri Rtu Sandalo di Carloforte. Vest o nesreči je dal v soboto zjutraj Ugo Freguia, katerega je neki kmet našel na obali pred krajem Carloforte. Kmet je onemoglega natakarja pospremil k pristaniškemu kapitanu, da bi mu povedal, kako je do nesreče prišlo. Danes, ko si je natakar nekoliko opomogel, je razložil, da se je ladja »Fusina* nenadoma nagnila, ko so pluli v višini svetilnika pri Rtu Sandalo di Carloforte. Po njegovem mnenju, naj bi do tega prišlo, ker se je v podpalubju premaknil tovor. Freguia je pograbil na krovu rešilni pas in skočil v morje ter se takoj oddaljil od potapljajoče se ladje, da bi ga vrtinci ne potegnili v globino. Videl je še druge člane posadke, kako so plavali v njegovi bližini z rešilnimi pasovi, vendar so kmalu izginili izpred njegovih oči. Freguia se spominja, da je v zadnjih trenutkih, preden se je ladja potopila, videl na krovu tudi kapitana, ki je spodbujal svoje mornarje, naj hitro skočijo v vodo in se skušajo rešiti; nekatere, ki se niso mogli za to odločiti, je celo sam porinil v morje. Potem se je ladja potopila. Od takrat ko se je nagnila, do trenutka, ko je izginila pod vodo, je po Freguiovem pričevanju preteklo kakih deset minut. Natakar se nadalje spominja, da je za tem ves čas plaval, zdelo se mu je kakih pet ur, pozneje so ugotovili, da je plaval sedem do osem uri, in da se je potem zvlekel na obalo. Danes dopoldne okoli devete ure je posadka na letalu in na helikopterju letalske reševalne družbe iz Elmasa, zagledala na morski gladini štiri plavajoča trupla. Takoj so vest o odkritju sporočili ladjama »Altair* in »Andromeda*, vlačilcu »Atleta* in izvidniškim ladjam, ki so ob pol desetih začele z reševanjem trupel iz vode. Skoraj istočasno so ladje tudi lokalizirale kraj, na katerem naj bi se ladja potopila, tam so namreč opazili pet lesenih pokrovov, ki služijo za pokrivanje odprtin na ladijskem krovu in velik naftni madež, ki naj bi dokazoval, da je tam prišlo do brodoloma. Tri od štirih trupel je neka izvidniška ladja že prepeljala v Carloforte, četrto pa je vlačilec »Atleta* odpeljal v SanFAntioco. Z iskanjem ostalih trupel bodo nadaljevali do mraka, potem pa bodo delo prekinili do drugega dne. Doslej še niso mogli identificirati štirih trupel. Plovna družba »Sana* je že objavila seznam članov posadke. Ti so: kapitan Mario Catena, Giorgio Renier, Giacinto Gimma, Erminio Doria, Giordano Voltolina, Giaco-mo Canova, Giovanni Nordio, Dui-lio Padoan, Francesco Ravalico, Sergio Doria, Giovanni Lenzovich, Giuseppe de Gennaro, Giuseppe Bal-larin, Domenico Bonaldo, Felice Spanio, Ugo Freguia, Nicola Fari-nola, Giuliano Scienzo in Angelo Barbieri. Vsi člani posadke so bili že vešči svojega dela, saj so imeli za seboj številne plovbe, samo mornariški vajenec Angelo Barbieri, ki je bil star 16 let, je bil na svojem prvem potovanju. Francesco Ravalico je bil iz Trsta, stanoval je z 29-letno ženo Mario in dvema sinovoma Robertom in Sergiom v Ulici Baiamonti 14. Ravalico je bil pred kratkim doma in je odpotoval iz Trsta na zadnji dan leta, da bi se v Benetkah vkrcal na ladjo »Fu-sina*. Doslej še niso znani vzroki brodoloma, ker bo o teh razpravljala preiskovalna komisija, najverjetnejši pa sta dve domnevi: da je do brodoloma prišlo zaradi premika tovora ali pa se je ladja potopila, ker je zadela ob čer in se je v podpalubju nabrala voda. Po zadnjih vesteh iz Cagliarija je Ugo Freguia identificiral tri trupla, ki so jih prepeljali v Carloforte. Smrtne žrtve so: 32-letni Giorgio Renier, Duilio Padoan in Tržačan Francesco Ravalico. Silvane Barison Amari, pozneje pa so našli tudi trupla ostalih treh ponesrečencev 55-letnega dr. Carla Marsaglie, 28-letnega grofa Ignazia Pallavicina in mladega Ferruccia Pennachiettija. V kraju Acereto pri Bruneku je drugi plaz zahteval dve smrtni žrtvi. Skupina petih fantov se je včeraj dopoldne po maši odpravila na vrh gore Moostock s smučmi, sredi poti pa jih je zajel plaz. 31-letni Alphons Poernbacher se je takoj rešil iz snežnega oklepa, ker je bil na čelu skupine, uspelo pa mu je tudi rešiti dvaindvajsetletnika Helmutha Mutschlechnerja in Moritza Auerja. Potem ko so vsi trije brezuspešno poskušali rešiti iz plaza ostala dva prijatelja, so odhiteli po pomoč v dolino. Zgodaj popoldne so reševalci našli trupli 25-letnega Alphonsovega brata Antona Poembacherja in 23-letnega Albina Niederkoflerja. BRUSELJ, 19. — Po božičnih in novoletnih -počitnicah so se v belgijski prestolnici začeli razgovori zunanjih ministrov organizacije BGS, ki so pravzaprav nadaljevanje o/kvimih sporazumov, do katerih je prišlo 22. decembra lani. Pri tem gre predvsem za obravnava-nfe vprašanja kmetijstva v okviru EGS, a predvsem za vprašanje vinogradništva ta proizvodnje tobaka. Na današnji seji so ministri šestih držav članic odobrili Dred-vsem načrt raziskav ustanove »Eu-ratarm za letošnje leto. Zadevni proračun, znaša nekaj čez 48 milijonov dolarjev ter je v bistvu enak lai^kemu proračunu. Z današnjim sklepom bo ustanova delala tudi v prihodnje z istim številom osebja. Zunapji ministri so odobrili tudi proračun stroškov ustanove, o katerem pa bo sklepal evropski parlament. Italijansko delegacijo na razgovorih vodi zunanji minister Aldo Moro. Njeni člani pa so minister »a kmetijstvo Sedati in dva državna podtajnika. V zvezi z razgovori o »Euratomu* je podtajnik Pedini izjavil, da je ustanova prebrodila lani hudo krizo, da je danes krepkejša in da bo opravila veliko delo na znanstvenem in tehnološkem področju, kjer bo odprla vrata tudi drugim državam, ki so izven Skupnosti. Glavna vprašanja, o katerih sedaj razpravljajo v Bruslju, pa so vprašanja kmetijske integracije šestih držav članic. To vprašanje je eno izmed najkočljlvejših. Zunanji ministri so sicer že našli okvirno rešitev, toda treba je še najti najprimernejše oblike za uresničenje skupnih sklepov. Obstajajo določene težave posebno na dveh področjih: pri vinogradništvu in pri gojenju tobaka. Zelo verjetno je, da bodo premostili težave glede vinogradništva, toda mnogi dvomijo, da bi pogovori potekali gladko glede tobaka. V Italiji je, kot je znano, v veljavi sistem državnega monopola. Italijanski predstavniki trdijo, da rimski sporazumi z leta 1957 ne zahtevajo ukinitve monopolov, temveč samo njihovo reorganizacijo. Italijansko stališče je razumljivo, saj predstavlja monopol nad proizvodnjo in prodajo tobaka enega od najvažnejših virov .........................n.....m................imitimimiiiiiimiiliiimiiinil.iiiiiiiiimn-miimiiini.................................................................................................................................... Zaključek kongresa «Cerkev po koncilu» RIM, 19. — Odnose med katoliško Cerkvijo in italijansko državo, bodo morali izčrpno preučiti in .jih spremeniti, saj so v samih cerkvenih krogih mnenja, da je potrebna revizija konkordata. O tem je danes govoril rektor rimske univerze prof. D'Avack ob zaključku medna rodnega kongresa »Cerkev po koncilu*. Po mnenju prof. D'A»acka bo pravni pojem konkordata v pri hodnosti izginil in bo na njegovo mesto stopil v veljavo kak drug način povezovanja med državo in Cerkvijo. Cerkev ne stremi več po tem, da bi imela stik s poglavarjem države, ampak želi imeti neposred ne stike s prebivalstvom. S tem mnenjem sta se strinjala tudi prof Pio Fedele in Gaspare Ambrosini, člana komisije za revizijo konkor data, ki jo je imenovala vlada. Med zadnjim koncilom je prišla do ve ljave misel, da je poslanstvo Cerkve neuskladljivo s kakršno koli oblik i cerkvene posvetne oblasti. Prof. D’Avack je ob koncu dejal, da sta dva dogodka ugodno vplivala na razvoj Cerkve in na počasen, vendar gotov proces obnovitve; pri tern je omenil dobo, v kateri je država zasedla papeški Rim in leto 1870, ko je sveta stolica izgubila svetno oblast. KOŠARKA NA NAŠIH IGRIŠČIH Borovci zašli v črn dan Polet prepričljivo zmagal Borovci netočni pri metih od daleč - Ricreatori premočan za Borove naraščajnike V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Breg končno zmagal Vesna delila točki ROBUR KINDER THIENE — BOR 51:38 (26:12) BOR: Tavčar Sergij, Adrijan Za-▼adlal 7, Peter Starc 8, Andrej Ru-deš, Silvan Ambrožič, Aleksander Sirk 6, Branko Lakovič 13, Igor Sancin, Rajmud Kralj, Boris Fab- ^THIENE: Arsie, Rossi, Ventura, Finozzi, Cappellari, De Boni, Che-mello, Garbin, Balasso, Lissa. SODNIKA: Pinziani (Videm) in Comelli (Gorica). Borovi košarkarji so v nedeljo o-digrali svojo najslabšo tekmo tega prvenstva. Naj omenimo samo dej stvo, da našim košarkarjem ni u-spelo v 14 minutah doseči niti e-nega koša. Tako si lahko predstavljamo igro, ki so jo prikazali »plavi*. Sicer so borovci v obrambi zadovoljivo zaigrali (dokler ni Sirk zapustil igrišča za 5 osebnih napak), v napadu pa ni šlo in ni šlo. )d povedal je tudi najboljši strelec Bora Peter Starc, ki je morda bil utrujen, ker je dan prei igral z mladinci in dosegel 45 točk. V prvem polčasu so naši predstavniki zbrali komaj 12 točk, kar je seveda katastrofalno. V drugem delu igre so se nekoliko zdramili, prevzeli so pobudo v svoje roke in skoraj dohiteli nasprotnike (28:26), nato pa so zopet popustili in tako izgubili tekmo. Nasprotniki so zadovoljivo zaigrali Premišljeno so krožili z žogo okoli Borove cone in jo nato metali od daleč iz ugodnih položajev. Tekma je bila vsekakor nezanimiva, tehnično slaba, sodnika pa sta tudi naletela na črn dan. b. 1. * • * Prvenstvo naraščajnikov POLET — SERVOLANA B 56:36 (26:19) POLET: Adrijan Sosič 19, Edi Daneu 16, Jani Sosič 2, Miloš Jugovič 7, Borut Deško 8. Edi Kraus 2, Robi Gantar 2, Darko Rauber, Boris Košuta. SODNIK: Pisani. Poletovci so v nedeljo prepričljivo premagali skromno peterko Ser-volane B. Z igro pa naši naraščajniki niso zadovoljili. Morda so nekoliko podcenjevali nasprotnika in so tako zgrešili veliko metov iz ko rakov. Tudi Adrijan Sosič, ki je običajno točen v metih iz neposredne bližine, si je tokrat zapravil celo vrsto priložnosti. Poletovci so v začetku branili na moža. Ta o-bramba pa se ni obnesla. Nasprotnik je namreč celo vodil z 10:4. Ko so Openci prešli v cono in so bolj racionalno zaigrali, so najprej dohiteli goste in jih nato tudi premagali. Zadovoljiva nota nedeljskega srečanja je bila zavidljiva točnost naših naraščajnikov pri metih od daleč. S. Tavčar « • * RICREATORI - BOR 90:19 (39:10) BOR: Vukotič 1, Nadlišek 6, Ba- JESENICE, 19. - Avstrijska e-kipa ISSK Salzburg je zmagala med moštvi na 20. jubilejnem evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu. Med posamezniki je osvojil prvo mesto v bližanju in zbijanju Avstrijec Fritz Sauerwein, v metu čoka na daljavo pa njegov rojak I-sidor Griessner z metom 96,25 m. Prvenstvo bi moralo prvotno biti na Blejskem jezeru, zaradi nenadne odjuge pa so morali vso prireditev prenesti na Jesenice, kjer imajo umetno ledeno ploskev. Prvenstva se je skupno udeležilo 60 tekmovalcev iz Avstrije, Ita- ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu »Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). razzutti 2, Koren 4, Kapič 4, Ko-smina, Žetko 2, Francia, Harej. SODNIK: Paoletti iz Trsta. Proti najmočnejši ekipi prvenstva so morali naraščajniki Bora kloniti s precejšnjo razliko. V prvem polčasu so »plavi* kar zadovoljivo igrali, v drugem pa so se zmedli, ker so nasprotniki uvedli individualno obrambo. Dosti je bilo osebnih napak in borovce je treba pohvaliti, ker so se izkazali za precej točne v prostih metih. Napredek pa so pokazali tudi v celotni igri. V nedeljski tekmi je prvič nastopil Sandi Harej, ki se je uveljavil kot zunanji igralec. —Llv— lije, Jugoslavije, Švice in Z. Nemčije. Jugoslovani, ki so bili na prejšnjih prvenstvih med boljšimi ekipami, saj so doslej osvojili že 10 medalj, so bili na tem prvenstvu neuspešni in so ostali praznih rok. £Z BOR sporoča, da bo letošnji društveni redni občni zbor v četrtek, 29. t.m. NOGOMET V okviru prvenstva 3. amaterske lige so tekmo Zarja — Primorje od-godili zaradi neuporabnega igrišča v 7. minuti p. p. Zaradi megle so morali odgodi-ti tudi srečanje Libertas Opčine — Devin v 35. minuti p. p. pri stanju 1:0 za Libertas. Tekma med Primorcem in Portua-lejem pa se je končala brez zmagovalca pri stanju 1:1. NOGOMET V 3. amaterski ligi Vesna B-Union 1:1 (1:1) VESNA B: Bogateč Ž., Hervatič, Bogateč I. (Košuta E.), Sulčič F., Pičulin, Košuta Z., Sulčič E., Švab. Tence, Košuta V. UNION: Pavatič, Zega, Apollonio, Fortezza, Truant, Poropat, Cra-gnolin, Franceschini, Nadlišek, Fontanot, Dodič. SODNIK: Mistron. Strelca: v L’ Švab, v 45.’ Fontanot. Ogled te tekme je bil zapravljanje časa, kajti prisostvovali smo dolgočasnemu tavanju igralcev po igrišču. Niti poskusi nekaterih igralcev, ki so skušali razgibati igro, niso uspeli. Ekipi, ki sta se prikazali na igrišču, ne smeta niti od daleč upati, da bosta v tem prvenstvu kaj dosegli. Bolj je razočaral Union. V nogometni vrsti Vesne ne nastopajo izrazito dobri igralci. Prav ti pa so skoraj spravili na kolena pod-lonjerske nogometaše, med katerimi nekateri menijo, da so mojstri, a v resnici kvarijo igro še tistim, ki znajo nogomet zares igrati. Križani so zaigrali po svojih močeh in tudi precej dobro. Skušali so graditi hitro igro in to predvsem preko obeh kril, ki nista biili ves čas kos svoji nalogi. Dober pa je bil obrambni odsek, ki ga sestavljajo starejši igralci. Kljub starosti pa so odlično kljubovali precej mlajšim napadalcem Uniona, ki se pred vrati sploh niso znašli ter so prav začetniško zapravili precej golov. Na splošno pa je moštvo Vesne B zapustilo precej ugoden vtis, čeprav ni šlo čez izenačenje v tekmi, v kateri je imelo premoč. Glede na svoje sposobnosti je Union igral odločno podrejeno vlogo. Ob koncu srečanja je nujno prišlo do primerjave med to tekmo in med prejšnjim srečanjem, ko se je spopadel z Zarjo. Podlonjerci so obaikrat izenačili in prav to je ža lostno. Kako je mogoče, da so bili enakovredni močnejšemu nasprotniku — Bazovcem, so pa le s težavo iztrgali točko ekipi, ki je na zadnjih mestih lestvice. Pri nogometu ni dovolj kljubovati najboljšim in jim jemati točke, precenjevati pa šibkejše nasprotnike. Tako se često zgodi, da jo prav ti pošteno zagodejo, kot bi se to kmalu zgodilo na tej tekmi. Omeniti je še treba, da se je Union predstavil na igrišču brez treh standardnih igralcev, izmed katerih je bilo najbolj občutiti odsotnost napadalca čoka. Goli: že v L’ prvega polčasa so Križani prešli v vodstvo s Švabom, ki je izkoristil zmedo v Unionovi obrambi, prodrl z leve ter v voleju poslal v mrežo. Union pa je izenačil s prostim strelom Fonta-nota. ■vil Breg — Juventina 2:0 (0:0) Na igrišču v Križu so Brežani v nedeljo le prišli do tako težko pričakovane zmage. Po precej razgibanem prvem polčasu so dosegli prvi gol šele v 16. minuti drugega dela igre. Dotlej je bila igra precej enolična, odvijala pa se je ob rahli premoči Juventine. Ta je s hitrimi protinapadi prodirala v brežanski kazenski prostor, toda o-bramba »plavih* je nasprotne napadalce skoraj vedno uspešno prestregla. Tu in tam je sicer bilo videti nekaj negotovosti, vendar se je to dogajalo bolj redko. V moštvu iz dolinske občine je bilo nekaj bistvenih novosti: tako je Bas-sanese prevzel vlogo prostega igralca. V napadu pa je bilo ves čas videti staro napako: »plavi* so bili premalo vztrajni na krilih, njihove napade po sredini igrišča pa je ves čas uspešno zaustavljal sam Costelli, ki je pravi steber Juventine. V drugem polčasu so se Brežani »odprli* v napadu, na sredi igrišča pa so bolje koordinirali svojo igro. Ekipa je bila v začetku drugega polčasa dobro razpoložena in Brežani so to izkoristili za stalne napade iz katerih je v 16. minuti Leban po podaji iz kota svojo ekipo povedel v vodstvo. V nadaljevanju je Juventina storila vse, da bi izid izenačila. Često je kazalo, da bo žoga vsak hip v mreži, toda v gneči pred Faven-tovimi vrati se je obramba »plavih* vedno znašla. Napad je sicer skušal lajšati delo obrambe s proti-sunki, toda šele v 33. minuti je Di Giorgiu uspelo spraviti izid na varno. Tekma je postala proti koncu živahnejša. Juventina je želela do seči vsaj častni zadetek, toda to ji je preprečil Favento z nekaj zelo lepimi posegi. Boris Pangerc Pro Farra — Vesna 1:1 (0:0) STRELCI: v d. p. v 6.’ Clede in v 40.' Primi. SODNIK: Mian (Cervignano). KOTI: 10.6 za Pro Farro. Po odgodeni tekmi iz prejšnje nedelje zaradi razmočenega igrišča, je Vesna šla tokrat ponovno v Farro in je odigrala z Istoimensko ekipo zaostalo srečanje. Tekma, ki se je končala z neodločenim izidom, jp navijače iz Križa zadovoljila, saj je vsaka osvojena točka na tujem, dragocena za končno uvrstitev. Tekma je bila na zadovoljivi tehnični ravni ter polna lepih in hitrih akcij. Domačini so bili nekoliko boljši od Vesne, predvajali so boljšo skupno igro, imeli pa so tudi več priložnosti za gol. Toda dobra igra Vesnine obrambe, ki je onesposobila oba najboljša strelca, Bordona in Vižintina II., je ob kon-| cii 90' igre bila poplačana z go-I lom Primi ja, ki je (čeprav obrambni igralec) večkrat spravil v zaga-' to obrambo domačinov. Vesna se je, kot rečeno, izkazala z dobro o-brambo in krilsko vrsto (z Miličem na čelu). Žal pa se ni obnesel napad. kjer sta Chiadini in Robussi, bila prelahek plen obrambe domačih, zlasti ker nista našla medse-boine povezave in sta imela premalo podpore v Barboniu. Slabo za kriško moštvo je bilo travnato igrišče, na katerega i-gralci Vesne niso navajeni in tudi ne pripravljeni. Medtem ko so se domačini dobro znašli, so igralci ŠZ Bor organizira 24. januarja avtobusni Izlet v Modeno, ob priliki moške prvenstvene odbojkarske tekme Minelli — Bor. Odhod avtobusa bo ob 15. url s Trga Ulpiano. Rezervacije v Ul. Geppa 9, ob uradnih urah. Vesne s težavo lovili ravnotežje, tako da so se večkrat v zaključnih akcijah pred končnim strelom znašli na tleh. Iste težave so bile tudi v obrambni vrsti. Poglavje zase je bil sodnik s svojimi odločitvami s piščalko. Za neznaten prekršek Vezzierja nad Vižintinom II. se je slednji vrgel na tla in očitno simuliral udarec, šele nato je sodnik žvižgal kazenski strel. Ko je močan strel Pri-mija proti vratom branilec očitno odbil z roko (pred samim sodnikom) v kazenskem prostoru, je na proteste igralcev Vesne dejal, da se je žoga odbila od trebuha . . . Kmalu nato je namenoma spregledal grob prekršek Spessota v kazenskem prostoru nad Barbianijem, ko se Je pripravljal na strel. Sicer so v tem delu prvenstva prevladovali dobri in nepristranski sodniki, vendar je treba žal računati še vedno tudi s takimi, ki niso kos, ali pa nočejo biti kos objektivnemu sojenju. K. Košuta lllllllllllllllllllll•IIIIIIMIIIIIIIIMIIII•llll•IIMIIIIIIlm»»MIIIIII»IIUlllMIIIIII»IIIIIHIIIMIIIIIIMIIIII»III•lllllllm»H• NA 20. EVROPSKEM PRVENSTVU NA JESENICAH Avstrijci najboljši v kegljanju na ledu VREMENSKE NEPRILIKE V Srbiji, Bosni in na Hrvaškem so poplave povzročile precej škodi Temperatura se j'e v Italiji znižala, na Višarjah so zabeležili -11 stopinj' BEOGRAD, 19. — Odjuga in deževno vreme zadnjih dni sta povzročila nove težave, posebno prebivalstvu vzdolž spodnjega toka reke Save ta nejkait-erih bosanskih rek. Položaj je posebno kritičen na bosanski strani reke. kjer so po vseh ogroženih krajih mobilizirali vse dela soosobno orebivalstvo od t6. do 60. leta starosti. Poleg stalnega dežurstva na nasipih utrjujejo najbolj kritične točke bregov z vrečami napolnjenimi s peskom. Pri tem delu pomagajo tudi pripadniki JLA. Na srečo, bosanske reke in pritoki Save so začeli zaradi ponovne ohladitve upadati, kar dale upanje, da se bo položaj vzdolž Save normaliziral. Ker so pravočasno priskočili na pomoč je Sava na tem področju poplavila samo majhne površine. Trenutno delajo največ preglavic podtalne vode, ki se vedno pojavljajo pri naraščanju Save. Na področju Šab-ca. kjer je od sinoči uvedeno sta-nie pripravljenosti, je Sava do danes zvečer ob 18. uri narasla za nadaljnjih deset centimetrov. Člani obrambe pred naravnimi nesrečami upajo, da se ne bo ponovila poplava iz 1962. leta, ker so pravočasno utrdili nasipe na najbolj kritičnih točkah. Po zadnjih podatkih je na področju Brčfca, Orašja in Bosanskega Samca poplavljenih o-krog 12.000 hektarov njiv in več vasi. Pri Sremski Mitroviči je popoldne Sava bila samo tri centimetre nižja od kritične točke iz 1962. leta. Trenutno je na tem področju najbolj ogroženo področje okrog Mačvanske Mitroviče, kjer je poplavljenih približno 70 hiš. Na vsej obrambni liniji vzdolž Save v Sre mu so uvedli stalno stanje pripravljenosti. Na Hrvaškem je na področju Mokrega in Lonjskega polja poplavljenih okrog 270 hektarov livad in pašnikov. V Bosanski krajini, kjer so narasle reke Vrbas, Una, Sava, potoki in hudourniki, se položaj polagoma normalizira. V Banjaluki so začeli z akcijo dezenfekdje področij, ki so bila poplavljen*1. Bosanska Dubica, ki so jo poplavile podtalne vode, je še vedno pod vodo. Voda se bo umaknila šele takrat, ko bo Sava upadla za poldrugi meter. Skupine delavoev iz Siska in vojaki dobavljajo prebivalstvu hrano in pitno vodo. RIM, 19. — Tudi v Italiji vreme ne prizanaša s svojimi nenadnimi spremembami. V Furlaniji-Julijski krajini je bilo kljub sončnemu vremenu danes precej mrzlo. V Vidmu so zabeležili ob petih zjutraj 5 stopinj pod ničlo, najnižja temperatura pa je bila na Vlšarjih ta v Beli peči, kjer je živosrebml stol- pec pokazal —11 stopinj. V niji in ob vznožju gorske verigi 1 padla slana, v spodnjem delu P* lani je pa se je dvignila gosta gla, ki je prejšnjo noč ovirala F met. ____J Po večdnevnem vedrem vran#' M se je v Apuliji nebo pooblačilo-£ Fi jadranski in jonski obali je OP ); pihati močan veter, ki je razW tu kal morje, tako da so se štev^ ribiški čolni morali vrniti v V P,c stanišče. ___________ el i di KARLSRUHE, 19. - Tretji * s/ sek zveznega sodišča iz Karlsfl£ ;0 je začel preučevati razsodbo o h*" ro ki zadnjega carja Anastaziji, ^ je leta 1967 izdalo prvostoP1 sodišče v Hamburgu. Takrat I sodno obravnavo začela Ana ^ han, rojena Anderson, ki je zatrl' g vala, da je Anastazija, proti ;n vodinji iz Mecklenburga, ki je P princesi Ireni d’Assia podečo'1' šestino premoženja, ki so ga fl® fQ carji pustili v Nemčiji. j ^ _____________________________Jm to n V IDRIJI J ži Slovesna predstava S «Bitke na Neretvi» « le LJUBLJANA, 18. januarja ' ci Režiser in igralci velikega )u' «< goslovanskega filma »Bitka »a d Neretvi* so sprejeli pobudo df ti: lovnih ljudi iz Idrije, da bo <• li februarja v Idriji slovesni p predstava tega filma, povezan* )< s predstavitvijo režiserja fil®a «1 Veljka Bulujiča in drugih u' P' stvarjalcev filma. I fc Ta predstava bo manifesti' cija vrednol osvobodilne b°r' J1 be, ki je v odločilnih dne® j* povezala nas in vse druge Ju' goslovanske narode v boju lt , osvoboditev. Občina Idrija ® j , namreč kot rudarsko središč* ^ in center borcev, na podrocJ" ^ katere je bilo med narodno’ osvobodili o borbo veliko osvO ^ bojeno ozemlje s središčem j t Cerknem, hoče ob tej predsta'1 ^ ogledati film in se seznaniti >! njegovimi ustvarjalci. Še po*e p bej pa želi dati priznanje slo’ venskim soustvarjalcem fil*a' 3 Celotni dohodek slavnosti1* p predstave bodo organizator) g izročili kot prispevek za :>o' v šolo v partizanskem Cerkno®: & Ta šola bo namreč še posel*’.1 j negovala povezanost s trao' j, cijami narodno osvobodilne bot | v be ter tako mlado generacjrj g seznanjala z osvobodilnim barri v Pismu, naslov-Mf tu ,m,Fvemu povojnemu prefek-jjf, f0 . Vl(imu, Agostinu Candolini. to «.^7® Je za beneške Slovence Ken dokument, zato ga ci-I che • ar. v originalu: Nintendo J dir;uS,a rispettato pienamente il T sim v,0 cu^° della nazionalita. f ;0 o, neJl’ambito della vita del-č? r(i j- ttaliano e in tal senso da-i f T0 *iposizioni. K nieHi^Ualcfle specifico inconve-.. prenn ?.ncora si verificasse, Vi K prepj di segnalarmelo in modo ; p so mdicando persone, tempo V inČ090 ed i0 non mancherd di ! flra2en!re'. ~ Frattanto mi e i sanJ°, ^sicurarvi il vivo interes- ^ fatm*0 de( Govemo nazionale a 'Zjon:e della Uberta delle popola- ✓ to v- e 'nciuse ttel nostro Sta-nem i pre90 di valutare debita- | zioni6 La porta'ta delle dichiara-teva • ned’agosto p.p. emet-Winisfrj t>roP°stt° d Consighc dei vlacie V°’ ^ i° omenja predsednik je nhi,V-. sv°iem pismu prefektu, - Sja a W a 21- avgusta 1945 agen-I'a 1M7, t. j. dobrega gotjl^13 P« podpisu mirovne po-Vi)raš’ -S katero je bilo rešeno so v ozemeljske pripadnosti, dne ki so jo dali tega kil vu®Jt>rifci županom na sestan-Va]j . to vprašanje pogre- sW_ 'Ja povezovali z zahtevo po istovetili ^pfah, zato da so jo • - ’11 z iredentizmom in torej - • Zdelo se jim je po~ “ovtm omenjeno resolucijo po- ojjjiPotKlijo na izrednih sejah drp ^ 3 svetov, kii so bile nekaj zadorcivv, , oktobra. Pa še to ni «o ,7?™' V nedeljo 12. oktobra trii zbrali zopet v Špe- Vseh oi^d^md tudi rpredstarvniki* s*anovii;V prebivalstva, da so u-bor p Poseben obrambni od-^cci's*°mil'a'*10 di difesa della milita13 daliiamitA delle Vallate*. tbstoi '3^ne®ki Slovenci, katerih slajve» Pf^aiva kot »minoranze nje^1^ resolucija Zgaraj omejili JL- odbora, so še vedno vztra-bilo iteiSfSvoi*. zahtevi. Predo'go bi nifeatglj^vanje vseh ustreznih ma-ZastftZjjJ' Omenim naj le sestanek &kihi*‘uj0|v iz sedemnajstih bene-tetfert,®51,’ k* je bil 30. maja 1948 v te konferenco Demokratič- ^oveniii ?kjiV€ncev za Beneško ^dadu i ™ i? hila prav tako v sti nir . ■ maja 1949 ob prisotno-}}a izvoljenih delegatov. la teh sestankih je bd- P° Ust-„,Vn° Postavljena zahteva vzbo^vlit'vi slovenskih šol. Ptoekova' hoških Slovencev je ?a toskrlv • ''■jlhovim nasprotnakom, i v žil ^ 23 novo injekcijo stra--V- Ppi]:L,z*vedriflh beneških roja-‘tscojp,.""13 se jim je nudila ob teška četo111 ..P1003®11 Pr°lt'* 4He" da Sicer je bilo jasrno. ^°jha Mvvf0^3 Partizanska, torej *®r so Jri3 ^heoe zveze s šolami, JPftli za šolske probleme zani-?trt jr, r? ^arodnoosvobodiilni od-t'*to "Jtoovi organi, vendar -Glavno je, da se RlVi|0 oni S°ll ,v materinščini po-tčinkujgl* etiketa veleizdajstva. ^tda j, fte, ju Pravična stvar, kljub vse-bi^ ^ zamrla. Nasprotno! Prido-y dveh * zaveznike in podpornike Občnih Ve^kd' italijanskih dano ^tota pr3^11’ v Socialistični tertjij te v Komunistični ?®SSli ki sta vsaka zase teleti v n!Jtek.zakona o slovenskih /•djučiilj pTTpi* to sta v osnutka ““tej videmsko pokrajino, rit tblin„ ^ Slovenijo in Kanal-ri domrS- roda j seveda ni stvar saj je še celo nekaj Milili e ^ razpravi o deželi tri ki>wti • 'fulijski krajini mini-1?’ da r,a v imenu vlade izja-^jine S P°dročju videmske po-jf^ika, j™ manjšine slovenskega 7alijaTiS4rX?IVc^ so samo skupine Jtevensik,, j^dka, ki uporabljajo [Jteih. jr: naročjc v družinskih od-Pftrebno, da se na etno-fVt' koliko razumeš, da ne®mdsel zatrjevanja. l°»jo emigranta 6. t. m. Priznanje, da so dogodki preteklosti bili velika napaka, napoveduje revizijo, vsaj postopno revizijo marsikaterega zgrešenega stališča. Optimizem, s katerim gledamo na nadaljnja razvoj nas seveda ne more zavesti, da ne bi reaistično ocenjevali še velike ovire, ki se bodo temu razvoju stavili na pot. V političnem življenju Italije se vse bolj utrjujejo in krepijo demokratične sile, ki bodo nujno izbojevale spoštovanje in izvajanje republiške ustave, vendar je treba računati tudi z birokracijo, ki je izvajanju dejanske demokracije prava zavora. Razumljivo. Državni upravni aparat ni od včeraj. V precejšnji meri je pognal korenine v fašistični dobi in ni čudno, če marsikatera koreninica srka še iz takratnega humusa. Iz tega seveda nastajajo divergence med politiko in upravo. Ne bomo naštevali primerov. Ostali bomo saimo pri enem, ki se tiče predmeta, ki ga obravnavamo v tem članku: šolanje beneškoslo- venske mladine. Svoj čas, bilo je to v letu 1967, sta predložila senatorja Vidah in Roffi ministru za javni pouk vprašanje o raztegnitvi veljavnosti zakona za slovenske šole tudi na videmsko pokrajino. Na seji senata 12. maja 1967 je na interpelacijo odgovarjal podtajnik omenjenega ministrstva Caleffi. Citiram njegov odgovor v originalu: «Non risulta che sda stato cMe-sta 1’istituzione, nelia provinda di Udine, di scuola con lingua d’in-segnarnento slovena ne che si av-verta localmente 1’esigenza di e-stendere alla predetta provincia Vistituzioine di tali scuole, previ-ste dalia legge 19 luglio 1961, n. 1012 soltainto per il territorio di Triesite e per la provincia di Go-rizia. «H provveditore agli studi di Udine ha fatto presente che la ne-cessita di istituire scuole di lingua slovena nelia provincia di Udine non si e mai aivvertita, e che, di tutti gli alunni delle zone confinanti con la Jugoslavia, sol-tainito tre frequentano le scuole slo-vene nel collegio di Gurizia; essi frequentavano precedentemente le scuole italiame che hanno abban-donato dopo aver ottenutd risultati negativi negli scrutiini.» Odgovor visokega vladnega funkcionarja nas je izredno neprijetno presenetil. Ime Caleffi ima med nami poseben zven. Poznamo ga kot doslednega antifašista, ki je svoje prepričanje plačal med vojno s trpljenjem skupaj z našimi rojaki. Odtod tedaj to nekontrolirano in nenačelno ponavljanje informacij, ki jih je sicer prejel od sebi podrejenega uradnika, a so popolnem nasprotju z resnico. Ali se Galeffii ni spomnil, da je tudi njegova stranka o sprejemanju zakona za slovenske šoe predlagala, naj velja ta zakon tudi za videmsko pokrajino? V poslanski zbornici in v senatu so sedeli tedaj Caieffijevi strankarski tovariši iz videmske pokrajine, ki bi Lahko podtajniku za šolstvo nudili boljše informacije od šolskega skrbnika, ki je zavesimo napačno informiral vlado in posredno parlament. Tedaj ba mogel podtajnik Caleffi senatorjem prikazati vse diru gačno sliko, kot je opisana vsaj delno v tem čhuiku, in moral bi povedati, da reso biti v slovenskih šolah v Gorici le trije in to slabi učenci. Kljub pritisku in zastraševanju, ki so ga uvajali nad starši razni ljudje od občinskih tajnikov do nekateri duhovnikov, od karabinjerjev in celo do sodnika v Tarčentu, se je vendar v Gorici in Trstu šolalo na slovenskih šolah več beneške mladine. In te niso bili manj nadarjeni otroci, kakršne jih je hotel skozi Calef-fijeva usta prikazati videmski šolski skrbnik. Ce pomislimo samo na pritisk in zastraševanje, moramo smatrati številko 169, kolikor je doslej beneštoslovenske mladine bilo na tržaških in gori-šksih šolah, za lep uspeh. Med njimi so višješolci, nizješold in u-čenci osnovnih šol. Pripominjam, da niso v tem številu všteti otroci in mladinci iz Kanalske doline, ki so prišli v slovenske šole v Trstu ali Gorici. Da niso slovenske šole pribtžališče manj nadarjenih o-tirok, kot bi hotel to podtikati videmski skrbnik, kažejo naslednje številke. Nekdanje nižje strokovne šole je absolvšrailo 15, nižjo gimnazijo pa 24 dijakov. Tehnični odnosno klasični licej so dovršili brije dijaki, od katerih je eden dovršil še univerzitetni študij, medtem ko sta dve še na univerzi. Učiteljišče je dovršita 10 dijakov, dva od teh sta nadaljevala in dokončala študij na magisteru. Ena dijakinja je dovršila trgovski tehnični zavod (trgovsko akademijo). Nekateri dijaki so po končani slovenski nižji srednji šoli nadaljevali in donkončali študij na italijanskih strokovnih šolah; n>a NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Ford Madox Ford: ^/\V/J žalostna zgodba» V soboto in nedeljo zvečer sta p. d. »Slovenec* in Mladinski krožek iz Boršta pripravila kulturno prireditev * bogatini sporedom. Na gornji sliki vidimo male Borštane med izvajanjem starih plesov, spodaj pa je domači pevski zbor. tehničnem zavodu Alessandro Volta v Trstu, na tehničnem ženskem zavodu v Gorici, v šoli za bolničarke. Vsem demokratičnim salam v italijanskem političnem življenju, ki iskreno stireme, da se uveljavi ustava in z njo njen 6. člen, mora biti predvsem jasno, da ne bo mogoč napredek po tej poiti, če se bo popuščata reakcionarnim silam, ki poskušajo in bodo poskušale zavrteti kolo zgodovine nazaj. Nič novega nisem povedal. Župnik Cnaimano iz Landarja je 28. IX. 1945 odgovoril na pismo, ki ga je prejel od prefekta Candolini.ja takole: clllustre Signor Prefetto, pren-do atto, anche a name del Clero delle zone citate nel memoriale in-viato al Presidente del Consiglio, della Sua leale dichiarazione drča il libero uso della lingua slovena nel magistero sacro e drča i diritti al culto di guesta minoran-za, ma dubito assai delVejficada sua, se qualche elemento irrespon-sabile potrd tutto osare per turba-rt la pace e la concordia...» Tritoloriizma sicer ni več, a ob besedah, napsaniih pred 25 leti, je vredno se zamisliti. So opomin vsem, ki so iskreni pristaši demokracije in svobode. DRAGO PAHOR TUDI ITALIJA SE VKLJUČUJE V KROG DRŽAV, KI RINEJO V VESOLJE Okoli 30 milijard lir za stroške italijaaskih vesoljskih raziskav V prvem delu programa je predvidenih več izstrelitev - Dve izstrelitvi na račun NASA - Dvajset odst. izdatkov gre za stroške laboratorijev RIM, 19. — Tudi Italija se postopoma vedno bolj vključuje v sicer ozko družbo držav, ki prodirajo v vesolje. V zvezi s tem je bilo že nekaj storjenega, veliko več pa je v načrtu. Poseben zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen parlamentu, pa predvideva med drugim izstrelitev 2 italijanskih iimetmh satelitov, 2 ameriških satelitov na račun NASA, sodelovanje in izpopolnjevanje umetnih*sateTitov v okviru evropskega načrta «ESRO», celo vrsto poskusov z raketami — sondami in končno številne poskuse in preiskave v laboratorijih. Ih čeprav je vsega tega že precej za letos in prihodnje leto, je to le jedro načrtov do konca 1972. Petletni načrt, ki bo v zvezi s tem pripravljen m ki bo veljal do leta 1975, bo obsegal še veliko drugih vesoljskih poskusov in eksperimentov laboratorijskega značaja. Dva umetna satelita povsem italijanske izdelave, ki ju predvideva prvi del načrta, o katerem je govor, sta umetna satelita »San Marco C» in «Sirio». Prvi umetni satelit je namerjen proučevanju fizikalnih značilnosti ozračja na področju zemeljskega ravnika. Izstrelitev tega satelita bo dejansko izstrelitev že tretjega tovrstnega satelita, kajti prvega so izstrelili 15. decembra 1964. leta, drugega pa 26. aprila 1967. V obeh primerih so pri izstrelitvi sodelovali italijanski tehniki in sicer za prvo izstrelitev na ameriškem oporišču NASA, za drugo izstrelitev pa v Keniji v Afriki na iz-strelišču San Marco, kakih sto km od Mombase. Umetni satelit »San Marco C» bo nekoliko večji od prejšnjih svojih vrstnikov in bo tudi precej izpopolnjen. Med drugim bo opremljen tudi s stabilizacijskim sistemom, ki bo izkoriščal magnetno polje Zemlje. Ta umetni satelit bodo izstrelili že v letošnjem letu, pa čeprav datum še ni bil določen in se bodo odločili po vsej verjetnosti v zvezi s krajevnimi klimatskimi razmerami, vsekakor ali v maju ali v oktobru. Strokovnjaki menijo, da je bolj verjetno, da bo »San Marco C» izstreljen v oktobru. Na izstrelišču bodo do tedaj namreč mogli postaviti tudi vse naprave, ki so potrebne za sprejemanje in kontroliranje «sporo- niminmininii»«MH»ii»n»in»inf«w»umnininmiiniHHMi»i»mniiiiMi»munmH»mmHnm> Splitski ladjedelnici ne primanjkuje naročil Integracija treh velikih srbskih strojnih tovarn SPLIT, 19. — Ne le reška in puljska ladjedelnica, tudi splitska ladjedelnica ima veliko dela. Kakor poročajo iz vodstva tukajšnje ladjedelnice, bo ladjedelnica letos izročila tujim naročnikom osem novih ladij s skupno nosilnostjo 165.000 ton in v skupni vrednosti nekaj nad 25 milijonov dolarjev. Pet ladij od po 20.800 ton bo ladjedelnica zgradila za sovjetsko podjetje »Sudoimportt-, dve ladji z nosilnostjo po 12.500 ton sta v gradnji za mehiško trgovsko mornarico, velikanski tanker od 88.000 ton pa splitska ladjedelnica gradi za Indijo, tako da je trenutno v gradnji ladij za več kot 200 tisoč ton. Posebno zanimivost predstavljata že omenjeni dve ladji, ki ju ladjedelnica gradi za Mehiko. Gre namreč za dve trgovski ladji, ki moreta služiti normalnemu tovorjenju kot tudi tako imenovanim kontejnerjem. Na osnovi gornjih podatkov vi- dimo, da ladjedelnici letos ne bo manjkata dela. In vendar bodo v tovarni Dieslovih motorjev »Split* obnovili tudi drugi del ladjedelnice, kar bo omogočilo gradnjo tudi 110.000-tonskih ladij. Ta dok bo dokončan do srede novembra letos. Vtem to poročamo o teh načrtih iz Splita, prihaja iz Niša vest o dogovoru več podjetij kovinske industrije, o dogovoru, ki bo predstavljal enega najpomembnejših dogodkov na tem področju v zadnjih letih. Po skrbnih pripravah in pogajanjih, ki so se začela že 1968. leta, končala pa sedaj, je bita dokončno doseženo soglasje o integraciji podjetij Strojne industrije v Nišu, podjetja <14. oktober* iz Kruševca in tovarne vagonov v Kraljevu v skupno delovno organizacijo z naslovom »Mašinograd-nja* ali na kratko »MAG*. (Nadaljevanje na 6. strani) Bpnoari: r.80 samo še skrajna ®tiVo vvJ™ vtikajo po nojevsko S: k|r|iče> da stoiven- ?. hi. (vT** v videmski pokrajd-'Jlave Ja . Berzantijovih izjaiv do ?**J!5!**a za šolstvo Ferra- Sueški „. s'°von''»kega šolstva v ■ ^tovcoijj upravičena, je >v Polno drugih pozitivnih J?hveč ® levičarskih krogov, ti Vl1>ki>v a ’7' vrst vidnih pred-fhtaomiin, ""'okrščanske stranke. •*n spodbudna je izjava 111 čedadskega župana **& prireditvi ob ............................................................... nja za težkoče drugih. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite vztrajni, vendar ne trmasti. Vaše duhovno življenje bo čedalje bolj bogato. BIK (od 21.4. do 20.5.) Niti za malenkost ne popustite svojim tek mečem. Velik uspeh v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Priporočljiva je previdnost v poslih Uresničila se vam bo davna želja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odkritosrčno povejte svoje mnenje, čeprav bi se ntegnil kdo užaliti. Nekoliko tesnobna občutja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prevec ste nagnjeni k zaslužku. Skušajte se sprijazniti z delom. Pazite se pred pustolovščinami. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po srečnem naključju se boste spoznali z osebo, od katere boste imeli velike koristi. Odlično se boste zabavali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uskladite čimprej svoje dohodke in izdatke. Prišlo bo pomirjenje z drago osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Obnovite stike z vašim poštenim tekmecem. Pokažite več razumeva STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste dobro razpoloženi za vsako delo. Ne dramatizirajte manj ših sporov. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne rešujte svojih vprašanj s silo. Upoštevajte nasvet, ki vam ga bo dala starejša oseba. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno se otresite podrejenosti, ki ste v njej živeli že preveč časa. Zadoščenje za ljubitelje umetnosti, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite bolj spoštljivi do svojih kolegov in upoštevajte njihove nasvete. V čustvenim pogledu bodite bolj ustaljeni. čil*, ki jih bo umetni satelit posredoval Zemlji ob vsakem svojem prehodu mimo oporišča. Seveda pa bodo pri sprejemanju podatkov sodelovala tudi oporišča NASA, kot je bilo dogovorjeno z ZDA, jasno, le z enega ali dveh oporišč NASA. Oporišče, s katerega bodo izstrelili umetni satelit »San Marco C*; bo opremljeno tudi z elektronskim računalnikom, ki ga bodo prvič' uporabili za analiziranje podatkov in ki bo hkrati služil tudi za to, da bodo na osnovi sprejetih podatkov mogli preračunati morebitne spremembe krožnice umet nega satelita. Kakor je poudaril prof. Luigi Broglio, direktor italijanskega centra za vesoljske raziskave na rimski univerzi in načelnik vsega tega programa, bo elektronski računalnik nudil možnost takojšnjega proučevanja podatkov in gostote atmosfere, kar bo moč uporabiti za nadaljnji razvoj programa. Hkrati pa bo umetni satelit sprejemal in pošiljal na Zemljo tudi podatke o »nevihtah* na Soncu in 0 posledicah teh viharjev na zemeljsko atmosfero, kar bodo v središču sproti beležili in proučevali. Poseben poudarek bodo pri tem posvetili dejstvu, da razni pojavi na Soncu vplivajo tudi na radijske in televizijske oddaje. Že prej smo omenili, da bodo vključili v ta načrt tudi poskuse z raketami — sondami. Izstreli-šče, o katerem smo pravkar govorili, bo služilo tudi v ta namen; njegovo vzdrževanje pa bo stalo 4 milijarde in pol lir. Rakete — sonde bodo izstreljevali v jonosfero, da bi beležili tu sleherno spremembo, da bi merili gostoto žarkov «X», ki prihajajo z raznih zvezd, da bi podrobneje spoznavali značilnosti jonosfere itd. Italijanski strokovnjaki pa bodo sodelovali tudi v okviru načrtov NASA. Za ameriško vesoljsko u-stanovo bodo izstrelili dva umetna satelita. Sicer se zdi čudno, ko razpolagajo ZDA s celo vojsko strokovnjakov in jih bodo sedaj zaradi krčenja načrtov nekaj de settisočev celo odpustili, toda zadeva se pojasnjuje z dejstvom, da ZDA nimajo v Afriki oziroma v ekvatorialnem pasu Afrike ne benega svojega oporišča in jim je zato zelo dobrodošlo italijansko oporišče. Na osnovi sporazuma med Italijo in ZDA bosta v le : tošnjem in prihodnjem letu izstreljena dva umetna satelita in sicer astronomska satelita »SAS* in »SSS*. Oba umetna satelita bosta služila za podrobnejše prouče vanje tako imenovanih radioaktivnih pasov, ki obdajajo zemeljsko oblo. Gre za znane Van Allenove pasove, ki na osnovi magnetne privlačnosti Zemlje oklepajo naš planet, tako da je treba prodirati skozi nje in predstavljajo dokajšnjo oviro glede na nujno zaščito kozmonavtov, ko se povzpno v svojih vesoljskih kabinah preko teh pasov. Drugi širši program, ki bo terjal skoraj 18 milijard lir stroškov, je program, ki nosi ime po umetnem satelitu Siriu. Ves vesoljski program — »San Marco C* in »Sirta* — predvideva stroškov za 29 milijard 400 milijonov lir, to se pravi, da je program »Sirto* nekoliko dražji od programa «San Marco C*. Umetni satelit »Sirto* bo tehtal 360 kg in bo služil prvenstveno za poskuse v zvezi s 1 telekomunikacijami. Umetni sate- lit «Sirio» bodo pognali na krožno pot okoli Zemlje z ameriško raketo, za katero bo Italija dala 3 milijarde lir. Umetni satelit »Sirto* bo krožil okoli Zemlje na višini 36.000 km. Umetni satelit »Sirta* bo pravzaprav izpopolnjen satelit «Eldo Pas*, ki bi ga bila morala Italija napraviti v okviru evropske or ganizacije «ELDO», načrt pa je bil pozneje razveljavljen. Zato so sredstva, ki so bila namenjena temu načrtu, pa tudi priprave, študije in podobno, vložene v novi program. Pri uresničenju teh načrtov sodelujejo pod vodstvom in nadzorstvom državnega sveta za raziskovanja številna italijanska industrijska podjetja in univerzitetni laboratoriji. Med drugim sodelujejo pri tem podjetja Fiat, Salmoiraghi, Selenia, Telespazio in končno milansko, rimsko in flo rentinsko vseučilišče. Okoli 20 odstotkov vsote, ki je namenjena za vse te načrte, bodo uporabili v laboratorijske namene, to se pravi, da bo od pri-ližno 30 milijard lir ostalo za laboratorijske raziskave kakih 6 milijard. To vsekakor ni mata, vendar je vse to mnogo premalo, če to primerjamo s stroški, ki si jih v ta namen privoščijo drugod po svetu. Angleški pisatelj Ford Madox Ford, s pravim imenom Ford Hermann Hueffer. (1873—1939), je svojevrsten pisatelj, ki ga pri nas nismo poznali. Zdaj, ko nam je v pretx>du Maile Golobove in s spremna besedo Rape Šuklje Mladinska knjiga posredovala njegov roman »Najbolj žalostna zgodba*, bodo tudi slovenski prijatelji romana spoznali svojevrstno umetnost pisatelja, ki so ga zdaj po svetu na novo odkrili kot začetnika modernega romana. Vendar pa bodo slovenski brald zaradi odmaknjenosti samega dogajanja, o katerem pripoveduje pisatelj, pa tudi zaradi samega načina pripovedi, nad tekstom malce razočarani. Pričakovali bodo verjetno več, ko bodo knjigo vzeti v roke, brez posebnega navdušenja pa bodo knjigo odložili. Zgodbo pripoveduje Američan srednjih let in sicer kot zgodbo sebe in svoje žene Florence pa prijateljskega para, stotnika Ash-burnhama in njegove žene Leonove. V ospredju pripovedi je stotnik Ashbumham, Anglež, ki je prišel iz Indije, pa se nikoli _ več ne vrne tja, odhaja pa z ženo na zdravljenje v nemško zdravilišče Nauhdm. In tu se razvija vsa žalostna zgodba, v kateri pripovedovalec šele po dvanajstih letih zakona spozna svojo ženo, zgodba, v kateri zaradi stotnika dve ženski napravita samomor, tretja stotnikova žena, pa zapade v dejanja, ki bodo vse življenje ostala na njeni duši. Morda je zgodba sicer res od mahnjena današnjemu času in se bo sodoben bralec nad njo sem pa tja le nasmehnil. Toda pisatelju rti šlo toliko za prikaz zgodbe same, ki jo je že v nekaj stavkih mogoče na kratko obnoviti, čeprav ima zgodba sama deloma tudi avtobiografski značaj, pa je pisatelju šlo predvsem za prikaz, za analizo in kritiko angleške družbe njegovega časa, ob prelomu stoletja Od prikaza psihologije angleškega častnika in zemljiškega posestnika Ashburnhama prehaja pisatelj rta pri', vz ang eške družbe, na analizo angleškega gospodarstva in na kritiko družbenega nazora, viktorijan-stva, ki je prineslo tolik prospeh britanskemu imperiju, četudi na račun bodočih generacij. Tako je torej družbena kritika tista, ki daje romanu svoj značaj in pravo vrednost Seveda Ford Madox Ford oster in neizprosen družbeni kritik. On ne biča, ne žigosa ne ljudi ne navad. Vsekakor je bol. prizanesljiv analizator kot oster in brezkompromisen kritik, ki tudi obzirno in lepo pove to, kar prav, pa vendar nič manj boleče Tudi v -svoji pripovedi . Toliko let je namreč minilo od leta 1939 do 1969 to se pravi od prve pa do poslednje politične risbe Renata Guttusa. Gre za politične risbe, ki so bile reproducirane v teh 30 letih. «Trideset le» je veliko — pravi Terenzi, — To je prav toliko let, kolikor jih je minilo med me sin-skim potresom in spansko državljansko vojno, med izbruhom prve svetovne vojne in žalostno eksplozijo prve atomske bombe v Hiroši-ni. V obdobju, ki traja 30 let, je prišlo do hudih dogodkov, do dogajanj, h so spremenile usodo človeštva. V tem času so se spremenile navade, spremenil se je način življenja, spreminja se celo podoba stvari, ki nas obdaja in vendar tistih 30 let, ki jih izraža Renato Guttuso, ta 30-letna doba našega življenja, če jo preberemo v risbah, ki jih objavbljamo v tej knjigi, je izredno dosledna in zajema svoje pričanje in svoj zvesti odmev v vseh teh 76 podobah*. Gre, kakor vidimo, za neko ne-dosledje podob, del, ki pa so druga ob drugi nekakšna enotna velika freska, v kateri se odražajo občutja, v kateri se vidi tragika in junaštvo človeka, ki jih je Ur stvarjal. Gre za grafične liste, «fci jih je ustvarila nujnost prirodn« nuje*, tstila, ki se izraža vedno v ostri potezi in ki se globoko zareže in nikoli ne izdaja dvomov, negotovosti*. Marsikatera od teh risb še ril bila tiskana, ni bila v javnost^ predstavlja pa «trenutke intimnega ali vsaj samotnega življenja slikarja*. Gre za risbe, ki njih j4 umetnik na naglo začrtal na stavnih mizah tiskarn v tistem dav* nem septembru 1943. leta, ko se jt tiskal prvi demokratični legalni antifašistični list*, gre «za risbe, H so nastale v senci ilegalnega življenja v dolgih temnih nočeh, ko je umetnik deloval tajno v zasedenem Rimu*, do koder, je segal odmev topov iz Anzia*, kjer se zavezniki niso nikakor mogli premakniti z obale, ngre za risbe, ki so nastale v dneh partizanske borbe*, za risbe, ki so nastajale 9 trenutkih. «ko je umetnikova občutljivost bila v popolnem soglasju z občutji milijonov ljudi*, *» tesni povezavi z zgodovino napredka, z zgodovino človeštva, ki je korakalo, napredovalo k svobodi*. Gre za risbe, gre za črteže, ki so nastali včasih v minuti dveh in ki tudi po toliko letih ostajajo priča rs“h tistih resničnih dogajanj, rekli bi raje vse tiste resnice, ki smo jo sami doživljali. V zvezi s tem ima ta pubHkade ja izredno vrednost. TRST A 7.15, 8.15, .13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutoanja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Bednarik: »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj: 14 30 Glasba po željah: 17.00 Orkester Bevilacqua, 17.20 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Slov. balade in romance, 19.25 Saksofonist C. Coltrane; 19.35 Zbor »Vasilij Mirk*; 20.00 Šport; 20.25 Iz Puccinijeve opere »La Boheme*; 21.10 Pogled za kulise; 22.35 Za bavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.20 Juke box; 17.10 Glasba domačih avtorjev. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.00, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Oddaja za mladino; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni kviz; 9.30 Plošče; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Orkester; 11.30 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.30 Melodije; 16.05 O morju in pomorstvu; 16.20 Poje Vlado Bezjak; 16.30 Program za mladino; 17.10 Melodije; 17.30 Godalni orkester tržaške Glasbene matice; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje N. Arigliano; 22.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6,30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisana glasba; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz TOREK, 20. JANUARJA 1970 dneva v dan; 1315 Program s Celentanom; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Kronika; 19.05 Plošče; 20.15 Saint-Saens: «Samson in Da-lila»; 22.40 Orkester Baltotta; 22.55 Zdravnikovo mnenje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Pevci lahke glasbe: 10.35 Telefonski pogovori; 12.25 Pisan spored; 14.00 Znanstvena oddaja; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Glasbeni spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Stare in nove pesmi; 20.15 Glasbeni kvizi; 21.00 Kronike Juga; 22.10 Mozartove skladbe; 22.43 Guerra-Vighi: «Calamity Jane*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne kantate; 12.20 Klasična opera; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Zgodovina gledališča; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Mamila skozi stoletja; 19.15 Koncert; 20.15 Regerjeve klavirske skladbe; 21.30 Sodobna glasba; 22.20 Revija revij. FILODIFUZlJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Casella, Koncert za orkester opus 1; 9.10 Polifonija; 10.20 Vzporedna glasba; 11.45 Baritonist Fischer; 12.30 Iz Mascagnijeve opere »Iris*; 13.30 Portret avtorja: Leon Janaček; 14.j0 Schumanno va sonata štev. 1. SLOVENIJA diči; 9.35 Ansambel A. Sossa; 9 45 Slov. narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Glasba I. Albeniza; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester; 14.40 Mladinska reportaža; 15.40 Iz Verdijevega «Trubadurja»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Na sporedu je Beethoven; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel H. Burkata; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 B, Ber-mange: »Oldenberg*; 21.10 Lahka glasba; 22.15 Jug. glasba; 23.06 P. Valery: Pesmi; 23.15 Slov. pevci zabavne glasbe; 23.40 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Življenje v ZDA; 19.45 Šport in kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 Lu-ca Caragiale: Una notte tempe-stosa; 22.10 Odra in Nisa med Nemčijo in Poljsko: 23.00 Dnevnik. tl. KANAL 19.00 Nemščina: 21.00 Dnevnik; 21.15 Življenje v zaporu: 22.10 Protagonisti: Ray Charles. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 17.45 Dogodivščine Huckleberrvja Firma; 18.J.5 Obzornik; 18.30 Plesni orkester ljubljanskih študentov; 19.00 Mozaik; 19.05 Računovodstvo _______ )X> - m m m ,a »t .n aa ,a aa ,a on variabilnih stroških; 19.30 Vozni- “UfvsvaB h aarasvaaftflS ma, ljubezen moja — film; 22.00 Veselje v glasbi. Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.10 Inform. addaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Za šolarje: Psi vo- Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,5, najnižja —0,1, ob 19. uri 4,6 stop., zračni tlak 1019,9 rahlo narašča, veter 8 km/h vzhodnik, vlaga 48 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 20. januarja FABIJAN Sonce vzide ob 7.39 in zaton* 16.53 — Dolžina dneva 9.14 — h na vzide ob 14.36 im zatone ob Jutri, SREDA, 21. januarja NE2A SPOROČILO MINISTRA DEŽELNEMU ODBORNIKU DEVETAGU Izreden državni prispevek za gradnjo bolnišnice na Katinari Država bo na podlagi zakona št. 383 dala prispevke tudi za bolnišnice v Pordenonu, Krminu in Sacileju ter za univerzitetne klinike v Trstu Ministrstvo za zdravstvo je spo-ročilo deželnemu odborniku za zdravstvo Devetagu, da so vključili štiri bolnišnice v naša deželi ter klinike medicinske fakultete tržaške univerze v program državnih posegov za gradnjo bolnišnic na podlagi zakona št. 383 z dne 20. junija 1969. Deželni odbor je namreč že prej odobril program teh gradenj in odbornik za zdravstvo je v tem smislu posredoval pri ministrstvu v Rimu. Ustrezni ministrski odlok bo v kratkem objavljen v Uradnem listu. Dopolnilni prispevek na podlagi tega odloka bodo prejele deželna bolnišnica na Katinari pri Trstu, pokrajinska splošna bolnišnica v Pordenonu ter bolnišnici v Krminu in Sacileju. Ugodnosti odloka bodo deležne tudi univerzitetne klinike. Pri tem je treba upoštevati, da velja omenjeni državni zakon samo za dve leti ter ima izreden in dopolnilen značaj. Za splošno ureditev bolnišnice pa bodo sprejeli nov zakon. Deželna uprava je seveda Vključila v program, ki ga je poslala v Rim, večje število bolnišnic, toda treba je upoštevati, da je prišla na ministrstvo v Rim cela kopica nujnih proseni in je zato priznanje teh ugodnosti štirim bolnišnicam iz naše dežele dokaz razumevanja ministrstva za naše potrebe. Na vsak način ni deželna u-prava pričakovala tako ugodnega rezultata. O višini prispevkov pa . bo obveščena kasneje. Kar se tiče bolnišnice na Katinari, je država že dala svoj prispevek na podlagi zakona št. 574. Doslej so izravnali zemljišče, na katerem bo stala bolnišnica. Drugi obrok se tiče zidarskih del in strehe. V Krminu bodo bolnišnico razširili tako, da se bo povečalo število razpoložljivih postelj od 126 na 240. nChe Guevara», izrazili svoje glo- pa se po drugi strani odražajo tu-boko ogorčenje zaradi hudih novic, dd v naraščanju fašističnih izgre-ki prihajajo zadnje čase iz Mehike dav v Trstu, kjer so se mladi fa-in Brazilije. šistilčni izzivači znesli nad študenti Politični jetniki v mehiških za- nekaterih višjih srednjih šol. Ta porih so namreč v preteklem decembru začeli z gladovno stavko Nekateri ostadi navadni jetniki so jih tedaj divjaško napadli. To je bila spet ena od pripravljenih in skrbno organiziranih ustrahovalnih potez. Zato se udeleženci zadnje razprave o Krasu pridružujejo protestu 350 mehiških intelektualcev, ki so ostro obsodili te dogodke ter zahtevali od oblasti takojšnjo izpustitev na svobodo vseh mehiških političnih jetnikov. V istem duhu so izrazili tudi svoje ogorčenje nad najrazličnejšimi oblikami nasdlstva, ki ga brazilske vladne oblasta uporabljajo proti vsem demokratičnim silam v državi. Na koncu so udeleženci razprave izrazili protest tudi nad valom na-silstva v Italiji, ki se odraža v številnih prijavah sodišču na škodo delavcev, ki so najaktivne.je posegli v nedavne sindikalne boje za obnovitev delovnih pogodb. Nasilstva fašistična in rasistična izzivanja v naši pokrajini potrebujejo ustrezen odgovor. Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 bo prvi letošnja seja deželnega sveta. Na dnevnem redu so po prisegi novega deželnega svetovalca inž. Colauttija vprašanja in interpelacije ter zakonski osnutek deželnega odbora o podpiranju obrtništva. V DO KRAJA ZASEDENI DVORANI KULTURNEGA DOMA Lep harmonikarski koncert na presenetljivi izvajalski ravni Poleg ansambla t v letu 1968. Največ je seveda krav, in sicer 288, (Bazovica 182, Gropada 75, Padriče 21, Jezero 10). nato junic (50), juočkov (8), volov (7), bik (1). V primerjavi s prejšnjim letam se je nekoliko znižalo število zavarovanih krav zaradi prodaje in zasilnih zakolov, dobro znamenje pa je zvišanje števila zavarovanih junic (od 32 na 50). Ker je skoraj vsa živina zavarovana, pomeni to, da živinorejci skrbijo za prirejo in da se bo polagoma začelo dvigati število krav mlekaric. To je vsekakor razveseljivo dejstvo in upati je. da bo ustanovitev zadružne mlekarne spodbudno vpli- doplačala prizadetim članom skupno 343.900 lir razlike med izkupičkom in zavarovano vsoto. V diskusiji so nekateri člani poudarili, da je v primeru bolezni najbolje čimprej prodati živino, sicer utrpita škodo zavarovanec in zavarovalnica. Po odobritvi poročil so člani v glavnem potrdili dosedanji odbor, predlagali pa so. naj bi se število odbornikov za vsako vas nekoliko znižalo. Predsednik se je toplo zahvalil tajniku Miru Križmančiču, M že 20 let vestno opravlja tajniške posle. Prav tako se je v imenu odbora in vseh članov zahvalil Prestavim, ki že dolga leta dajejo na razpolago dvorano svoje gostilne za občne zbore zavarovalnice. Prihodnji občni zbor bo v novem prosvetnem domu, kjer bo tudi zavarovalnica imela svoj sedež. Govorili so tudi o združenju rejcev živali, ki bo v kratkem ustanovljeno to priporočali vsem živinorejcem, naj se udeležijo ustanovnega občnega zbora. Nov napad škvadristov V soboto se je fašistična škvadra, o kateri smo pred nekaj dnevi že pisali, spet pojavila pred dvema tržaškima višjima srednjima šola-vala tudi na druge živinorejce na ma. Desničarski zlikovci so ob enih, Krasu. Iz podrobnega blagajniškega poročila, ki ga je podal Edvard Grgič, je bilo razvidno, da je imela zavarovalnica precejšen pribitek, čeprav so imeli znatne izdatke za zdravila, veterinarske preglede (111) in za zasilne zakole. Zavarovalnica je v 5 primerih zasilnih zakolov V PRETEKLEM DECEMBRU Uspešno delo pokrajinskega laboratorija za higieno Kemični oddelek je opravil 326 analiz . V de. cembru so porabili 139.084 kub. metrov vode Na kemičnem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso so v preteklem decembru opravili 326 analiz, od katerih 316 kemičnih ta 10 mikroskopskih. Tako so pri dnevnem pregledu pitne vode v štivanskem vodovodu u-gotovili najmanj 5,8 mg kloridov na kubični meter vode, največ pa 6,2 mg/l: organskih snovi, izraženih v kalijevem permanganatu pa od 2.80 mg/l na kub. m vode do 3,13 mg/l. Dnevna potrošnja vode v istem mesecu na našem področju je znašala 139.084 kubičnih metrov, od katerih je priteklo v mesto 118.852 iz štivanskega vodovoda in 20.232 iz nabrežinskega. Glede vprašanja odlaganj industrijskih odpadkov v gornji tok Timave, na jugoslovanskem ozemlju, o katerem se je v našem mestu veliko razpravljalo že v preteklem oktobru, so 12. novembra lani priredili v Postojni uradno srečanje, ki so se ga poleg krajevnih zdravstvenih oblasti, udeležile tudi zdravstvene oblasti iz naše dežele to iz republike Hrvaške. Na srečanju, ki je potekalo t vzdušju popolnega razumevanja, so določili koledar del, ki jih bo treba čimprej opraviti za rešitev tega perečega vpra-Sanja Na vodovodnem sektorju je laboratorij med drugim pregledal v decembru tudi nove vodne napeljave v Ul. Pulcro in Ul. Donizetti ter napeljave v mnogih novih stanovanjskih posloplih. Analiza mleka ter kruha In testenin je dala tokrat ugodne rezultate, pač pa so na nekem vzorcu mesa, ugotoviti Sledove barvila. Tudi pregled maščob je dal zadovoljive rezultate, ravno tako niso izsledili nepravilnosti ali po-mamtjkMlivasti pri pregledu vzorcev konzerviranih jedil, vina. kisa, brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. Razen teh pregledov Je laboratorij opravil nekaj analiz tudi na račun raznih ustanov. Tako je za mnenje laboratorija glede užitnosti raznih uvoženih jedil to pijač zaprosila carina. Med pregledom raznih vzorcev uvoženega blaga je laboratorij odklonil vzorec brandyja albanskega izvora, ki ni ustrezal zdravstvenim predpisom. Visoka plima v novembru proglašena za javno nesrečo Ministrstvo za Industrijo ta trgovino je včeraj sporočilo predsedniku deželnega odbora Berzantiju, da bodo kmalu odobrili odlok predsednika vlade, s katerim bodo proglasili za .javno nesrečo izredno plimo, ki je prizadela obalna področja vseh štirih pokrajini v deželi. Na podlagi tega odloka bodo dali državno to kasneje tudi deželno pomoč osebam to podjetjem, ki so imeli škodo ob izredno visoki plimi lani v novembru. Pred razpustom ustanove «Rinaseita agrico!a»? Osebje ustanove za preporod kmetijstva (Etate Rtoasoita Agrico-la) je pred nekaj dnevi razpravljalo o zelo resnem položaju in težavah, v katere je omenjena ustanova zašla, ker tržaška občina, pokrajina in trgovinska zbornica niso dodelile potrebnih prispevkov. Vse kaže, da so omenjeni ustanovi šteti dnevi vsekakor pa je treba urediti položaj nameščenega> osebja. dejanja. ko se je zaključil pouk, prežali pred umetnostnim zavodom in zavodom «Da Vinci« pri Sv. Jakobu. Mimo njih so šli dijaki, ti pa so ■ llllllllllllllllllllt!llllllllllllllllll?ll||||||||||IUIIII||||| Padel je kot partizan pri Proseku 25-Ietnica smrti Emila Sedmaka Emil Sedmak, 17-letni fant iz Sv. Križa pri Trstu, skoraj otrok, čeprav močne postave, se je 5.4.1944. leta odzval klicu domače zemlje, ki je tedaj potlačena ždela pod okupatorjevimi škornji to se pridružil partizanskim borcem južno-primorskega odreda IX. korpusa. Kmalu nato je bil premeščen v II. brigado VDV, ki je tedaj vodila osvobodilni boj po kraški planoti. Smelega in vedrega lica je v tihi aprilski noči, ko je v drevju brstela pomlad, brez hrupa odšel od rodne domačije s skritim upanjem, da bo pomagal pregnati okupatorja to se nato svobodno vrniti domov k domačim ta med prijatelje. Zal pa mu je na današnji dan pred 25 leti sovražna krogla pri Proseku, komaj streljaj od rojstne vasi. pretrgala mladostno nit življenja. Tako se je v svojo rojstno vas vrnil, toda še tišje, kakor Je odšel, brez utripa v srcu. Mrzla januarska burja mu Je zavijala na domačem pokopališču ža-lostinke v slovo od mladosti, ko so ob budnem očesu trdo podkovanega škornja dajali mlado truplo brez vsakršnih časti v prerani grob. v največji tajnosti, kakor bi se bali, da se njegova mladost ponovno ne dvigne zoper njih in jih obsodi za njihova številna podla zastopana mestna okolica in seveda niso manjkali vsi tisti ljubitelji glasbe iz mesta, ki so zvesti obiskovalci vsega, kar je sad prizademo ti in naporov naše osrednje glasbene ustanove in ljudi okrog nje. Takoj je treba povedati, da so obiskovalci prišli v celoti na svoj račun, kajti koncert je bil resnično presenečenje in je močno presegel pričakovanja tudi glasbeno zahtevnih poslušalcev in potrdil, da je tudi s harmoniko mogoče doseči kvalitetno koncertno muziciranje, v izjemnih primerih, kakršen je mojster Marcosignori, pa tudi pravo virtuoznost, ici nima mnogo zavidati virtuoznosti na žlahtnih glasbilih. Dobri dve uri trajajoči spored je začel domači 15-članski harmonikarski orkester Miramar*, ki ga je pred leti ustanovila in ga še sedaj pripravlja prof. Elijana Zajčeva, dirigira pa mu v zadnjem letu prof. Oskar Kjuder. Očitno mu je ta sinteza dvignila izvajalsko raven, ker so se mu posrečeno zdru žile in na ansamblu odrazile skrbna pedagoška predpriprava in aran-žerska sposobnost prof. Zajčeve ter dirigentske izkušnje Oskarja Kjud-ra, ki je vnesel v ansambel potrebno sproščenost in izvajalsko širino. Čeprav smo izvajane skladbe že slišali, smo tokrat imeli vtis, da jih je orkester podal z večjim interpre-tacijskim smislom in bolj izdelanim posluhom za tematske variacije, zaradi česar je vsaka skladba prišla do polnega vsebinskega izraza. Bachova koralno zasnovana Simfonija v b-duru se je odlikovala po nenavadno fini izdelanosti in diskretnem izstopanju solistov (zlasti Zajčeve) ob dosledno čisti in široki tonski podlagi celotnega ansamblu; de Eallov «Ples ognja» je bil podan s potrebno ognjevitostjo in folklorno barvitostjo pa tudi ritmično dokaj solidno, medtem ko so se v Borodinovi skladbi «V srednjeazijskih stepah» akordi tako hrupnega glasbila, kakršno je po svoji naravi harmonika, ponovno lepo zlili v elegično spevnost, ki je dinamično valovila med pianissimi in forti. med ansambelskim in solističnim muziciranjem in uspela pričarati prostranost pejsaža in Borodinove glasbe. Svoj del sporeda je ansambel Mi-ramar* zaključil z Gotovčevim kolom iz opere «Ero z onega sveta» v sugestivni izvedbi in z dognanim stopnjevanjem v posameznih ritmič nih fazah ter požel zaslužen aplavz razpoloženega občinstva. Po tem uvodnem delu, ki je dat koncertu takoj kvalitetno raven, se je predstavil solist Gervasio Marcosignori, ki je z našim ansamblom nastopal tudi na njegovi nedavni turneji po južni Italiji Marcosignori je harmonikarski virtuoz v vsestranskem pomenu te besede, je pa tudi skladatelj in aranžer. Nastopa s posebno konstruirano harmoniko z vdelanimi registri za raznovrstne zvočne efekte ki jih med izvaja njem samim poljubno spreminja: zdaj igra kot na običajno harmoniko, potem kot na klavir, citre, havajsko kitaro čembalo orgle in vse te efekte še posebej zvočno oblikuje s priklopnimi električnimi napravami, vibriranjem s pedali, čudovito prstno tehniko in subtilnim interpretacijskim čutom, ki presega vse možne predstave o harmonikarskem muziciranju. Presenečeni poslušalec dobesedno ostrmi in res ie vem, če je med izvedbo kakšnega liiuiiiiuinmiiiiiiiiiiiiNiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA TOVORNI LADJI cAMALFb Delavec se je ubil pri padcu v podpalubje Nesreča ga je doletela, ko se je odpravljal na delo Včeraj zjutraj se je pripetila naise je ob njej ustavil avto. 22-letni italijanski tovorni ladji «Amalfi», I Stefano Campanalia iz Ulice dedla ki prevaža premog in je zasidrana Guardia 4, tako je bilo namreč čakali samo tiste, ki so se izkazali med študentskimi zasedbami šol in so znani po svojem naprednem miš ljenju. Kot običajno so počakali, da so ti ostali osamljeni, jih obkrožili in jih po grožnjah napadli s pestmi. Nekaj udarcev, nato pripomba: «Pa še ni vsega konec, še čakaj...« Tudi tokrat policije ni bilo na spregled, kljub obljubam visokih osebnosti, da bodo skrbele za red pred šolami. In vendar ni to prvič, imena zlikovcev pa so povedali sami dijaki in njihovi profesorji. Čudno se nam zdi, da je bila pred nekaj meseci, ko so■ dijaki istega zavoda «Da Vinci» zasedli poslopje, organizirana tehnično ne oporečna, koordinirana tvojna* akcija policijskih sil. Do zob oboroženi policisti so v nekaj minutah izpraznili poslopje, dijake legitimirali in nekatere odpeljali na kvesturo. O tem smo že pisali, pa se zdi čudno, da ni bila ta bliskovita pripravljenost izkoriščena v primerih, ko je šlo za škvadristične napade, ki so, končno, kaznivi. Prva letošnja seja tržaškega občinskega sveta Tržaški občinski svet bo v petek obnovil svojo dejavnost. Svetovalcem je bil dostavljen izčrpen dnevni red, v katerem je tudi odobritev sklepa občinskega odbora z dne 30. decembra 1969, da se za leto 1969 podeli slovenskemu gledališču v Trstu prispevek v višini 10 milijonov lir. K. K. v novem delu pristanišča pred tovarno Italsider, huda nesreča. 41-letni delavec Antonio Semeraro iz Ulice Sartorio 10 bi moral ob osmih začeti z delom. Odpravil se je v podpalubje, oprijel se je prve stopnice z rokami in se začel spuščati navzdol. Ob njem je bilo nekaj delovnih tovarišev, ki so bili tudi sami namenjeni v podpalubje. Semeraro je bil samo nekaj stopničk niže, ko se je za trenutek ustavil. Videli so ga kako je zakrilil z rokami in zgrmel z višine skoraj desetih metrov in obležal mrtev na tleh. Truplo nesrečneža so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. V mestnem središču je napadel žensko Gosta megla je ovdjala mestne ulice, ko je patrulja agentov kakor vsako noč krožila po mestu. Ura je bila približno pol štirih zjutraj. Agenti so ravno zavili po Ulici Roma, ko so zaslišali prestrašen ženski glas, ki je klical «na pomoč«. V gosti megli je bilo sicer težko določiti, iz kakšne smeri prihaja glas, vendar so z avtom naglo pregledali bližnje ulice ta zagledali na vegalu med ulicama Roma ta Rossini mlado žensko ki se je branila nasilnega moškega. Pohiteli so ji na pomoč, mladenič pa je skušal zbežati z avtom, v katerem Je sedel še drugi fant. Agenti so ga pravočasno ustavili in vse odpeljali na kvesturo. Ugotovili so, da Je ženska 27-letna Rfbajeta Nurkdč jugoslovanska državljanka, ki nastopa s plesnimi točkami v nočnem baru «Mexico». Nuridčeva se je vračala po končanem delu v Hotel de la Viille, kjer stanuje, ko mladeniču ime, jo je začel vabiti, naj prisede v avto. Ker se je Nur-kičeva upirala, je CampaneUa iz-stopil, se ji približal, jo zagrabil za zapestje ta se Je zač“l dotikati. Zenska se je seveda branila ta je klicala na pomoč. K sreči so bili agenti v bližini ta so ji pravočasno prišli na pomoč. Fant, ki je sedel v avtu s Campanello, je bil mladoletnik, 17-letnd R. V. Pri Škofijah sta zadela z avtom v obcestni zid V nedeljo popoldne sta se 62-letni trgovec Carlo Coretti iz Ulice Son-cini 81 in njegova žena 60-letna gospodinja Olga Novel peljala s fiatom 600 pri Škofijah, ko je nenadoma Coretti izgubil nadzorstvo nad vozilom in se je zaletel v obcestni zid. Z rešilnim avtom jugoslovanskega RK so Corettija odpeljali v tržaško bolnišnico, ženo so pa odpeljali z zasebnim avtom, pa čeprav se je mogoče huje poškodovala. Žensko so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 90 dni. Zlomila si je desno stegnenico, poleg tega je pa tudi dobila živčni pretres, Coretti pa se bo moral zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. U-daril se je v glavo, v prsi in v noge, nekoliko se je tudi ranil po obrazu. solista na kakršnem koli inštrumentu vladala med občinstvom taka tišina in taka zbrana pozornost, kot je spremljala vse skladbe, ki jih je izvajal Marcosignori. Človek res ni vedel, kaj naj bi bolj občudoval: ali izredno prstno tehniko v Rimski-Korsakova « Čmrljevem letu », ali pestrost zvočnih efektov in ritmično razkošnost v Paganinijevem «Beneškem karnevalu*, prekrasno mili no havajskih zvokov v njegovi «Ha-vajski uspavanki», genialno interpretacijo spet v njegovi skladbi r.Belo-čmo* ali bogastvo ritmičnih variacij v znani Gershivinovi ((Rapsodiji in blm Na splošno zahtevo občinstva je virtuoz Marcosignori dodal še eno skladbo in gotovo je bilo vsakomur žal, da ni muziciral še naprej, kajti takšnega mojstra je vredno poslušati. V zaključnem delu sporeda je nastopil harmonikarski ansambel D P. D. « Svoboda * iz Št. Vida pri Ljubljani pod vodstvom dirigenta Pavla Mihelčiča. Številčno nekoliko manjši od «Miramara* in glede do polnilnih inštrumentov nekoliko drugače sestavljen (baterija, čemba-let), se je ansambel predstavil kot dobro uigran zbor, ki muzicira s študijsko resnostjo, dognano izdelanostjo in moderno zasnovano interpretacijo. Med njim in Mirama-rom» so nekatere razlike v muzikaličnem izrazu pa gotovo tudi v pedagoški zasnovi dela in — kot je razvidno iz izvajanega sporeda — tudi v tematski usmeritvi, ki se oslanja prvenstveno na narodno ve sem oziroma narodno motiviko. Za uvod je ansambel zaigral Mi-helčičevo «Sarabando». Skladba u-činkuje s harmonijsko barvitostjo in ansambel jo ie podal z vzorno čistostjo. V znanem Mozartovem «Ron-doju alla Turca sta se v zanesljivo harmonikarsko muziciranje prijetno vključili čembalet (seveda tudi po zaslugi odlične solistke) in tolkala. Sledile so tri narodne: Devova «So še rož’ce» in Prelovčevi «Ti si urce zamudila* ter «Mojo kosa je kri žavna» v katerih je kot pevec-solist nastopil znani basist ljubljanske 0-pere Ladko Korošec, čigar pri hod na oder je naše občinstvo pozdravilo z veliko simpatijo Seveda je Korošec potrdil svoje glasovne in interpretacijske odlike in prav tako je tudi orkester kot telo zase muziciral z vzorno preciznost jo in primernim vsebinskim pred našanjem. Irneji pa smo vtis, da vokalni solist in harmonikarski ansambel nista najbolj posrečena kombinacija, ker so harmonike že po naravi premočne kot spremljevalno glasbilo. V resnici je ansambel soliste preglašal. Zelo zanimiv je bil kot skladba in kot izvedba Mihelčičev «Trikotnik», v katerem ima veliko vlogo baterist, višek pa je ansambel dosegel z izvajanjem bogato aranžirane Adamičeve skladbe «Debar tour - retour*. v kateri je odlično uveljavil ritmično zanesljivost in svojstveno barvitost makedonske folklore. Navdušenemu ploskanju občinstva se je ansambel oddolžil z dodatno Gershivinovo skladbo. Občinstvo se je razšlo zadovoljno kot že dolgo ne, kar je najbolj zgovorno potrdilo o uspehu celotnega koncerta. Vsi izvajalci so se po koncertu zbrali v mali dvorani na kratki družabnosti, kjer je voditeljica or kestra «Miramar* prof. Elijana Zajčeva izročila zlato plaketo z vgraviranim napisom « Miramar •/> prof. Rosiniju, predsedniku Italijan skega združenja harmonikarjev iz Rima, ki je kot vodja koncertne poslovalnice v Rimu pripravil turnejo ansambla Miramar* po Italiji. Prof. Rosini se je za poklon zahvalil s prisrčnimi besedami in s pohvalo našemu ansamblu. V imenu Glasbene matice se je vsem nastopajočim na koncertu, zlasti pa gostom Marcosignoriju, prof. Rosi-niju iz Rima in prof. Vilku Kolarju, predsedniku ZKPO občine šiška v Ljubljani, tajniku republiške ZK PO tov. Martinu Zakonšku pa seveda posebej ansamblu iz Št. Vida in njegovemu dirigentu Mihelčiču, zahvalil za tako lep glasbeni dogodek Dušan Košuta in pri tem po udaril globlji pomen takšnih glasbe nih • kulturnih srečanj, ki po eni strani prispevajo k spoznavanju m sporazumevanju med narodi, po drugi strani pa utrjujejo slovenski kulturni prostor. V istem smislu je povzel besedo še tov. Vilko Kolar v imenu ljubljanskih gostov, ki je še posebej podčrtal kulturne odnose in odprtost na naših mejah. Povemo naj še, da bodo ansambla Miramar* in Št. Vid ter solist Marcosignori z istim sporedom nastopili 17. februarja v dvorani ljubljanske filharmonije, sam G. Marcosignori pa bo dan prej nastopil še na ljubljanski televiziji. j. k. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI igra v štirih dejanjih v soboto, 24. januarja ob 20.30 Prodaja vstopnic ob delavnikih od. 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ta praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Štoka MOC UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici V Slovenskem klubu danes ob 20.30 bo naš znani etnograf prof. dr. NIKO KURET iz Ljubljane govoril o SKRIVNOSTI MASKE kar bo popestril s približno 150 diapozitivi. Večer bo toliko bolj zanimiv, če ga povežemo z etnografskim natečajem, ki ga ie razpisala Slovenska prosvetna zveza. Vljudno vabl.jeni. Razstave V Nemškem kulturnem Inštitutu do 27. t.m. razstavljajo tržaški sli. karji Bombe, Čara, Ghiacigh, Corna-chin, Monal in Stravisi. V občinski umetnostni golerijl. Trg Uniti, bo od 17. do 25. januarja razstava del Maria Tudorja. V gostišču «L'Approdo« v Devinu se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, ki je razobesi) na vpogled gostom lo-kala kakih trideset svojih del, in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa-calova dela bodo tu razstavljena do konca Januarja V umetnostni galeriji «La Lanter- na« razstavlja slovenski slikar Vladimir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca. Vladimir Makuc spada sicer med mlajše, vendar pa že izrazite reprezentativne slovenske likovnike. Po rodu je Goričan. Rodil se je 1925. v Solkanu, od koder ga je pot vodila na šolanje v Ljubljano na višjo šolo za uporabno umetnost. Prvič se je s svojimi deli predstavil javnosti na samostojni razstavi v Ljubljani, v Mali galeriji. Od tedaj dalje so njegove stvaritve obšle že pol sveta in je dobil doslej že vrsto priznanj m odlikovanj. Njegova dela so po Ste-vllnih javnih galerijah In na neštetih domovih. SLOVANSKI PLES Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča javnost, da letos ne bo tradicionalnega dobrodelnega plesa, ker zaradi žeto kratkega pusta ni bilo mogoče dobiti dvorane ob primernem dnevu, ki bi ustrezal željam naših članov, podpornikov, prijateljev ter rednih ta priložnostnih obiskovalcev. Glavni odbor SDD Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi svoje člane no redni občni zbor, ki bo v sredo, 28. t.m. ob 20. uri na sedežu konzorcija v Prosvetnem domu «A. Sirk«. Na dnev. nem redu bodo poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Včeraj-danes Sindikalne vesti Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli s prognozo 30 dni 51-letnega delavca Giuseppa Rodinisa iz Ulice Economo 12. Pri padcu z višine skoraj dveh metrov na ladji «Atreo», ki je zasidrana v novem pristanišču, si je nalomil desni gleženj. Na podlagi sklepa vsedržavnih sindikalnih zivez uslužbencev javnih krajevnih prevozov bodo po raznih pokrajinah razčlenjene stavke teh uslužbencev. V zvezi s tem so se na srečanju Treh Benečij sporazumeli, da bo 27. tun. povsod ta tudi v Trstu celodnevna stavka uslužbencev prevozne službe Acegata ta podjetja ACNA v Miljah. Zaradi tega ne bo vozil tega dne ridti openski tramvaj, ki spada sedaj tudi pod Aoegat. Danes pa bo skupščina o-sebja Acegat, na kateri bodo določili datume tudi drugih krajših stavk. Doslej so na podlagi zadnjih sklepov stavkali uslužbenci prevoznih podjetij v Vidmu in v Gorici. Danes ob 14. uri pa bo skupščina delavcev Tržaškega arzenala, na kateri bodo razpravi tali o rezultatih pogajanj na Intersindu v zvezi z načrtom za dokončno spojitev Arzenala in Sv. Marka. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. januarja 1970 se Je v Trstu rodi/lo 14 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 9l.letna Giovanna Arki vd. Cosma, 88-letni Nicola Hersich, 444etna Antonia D’Atessamdro por. Beviilacqua, 61-letna Griselda Museni por. Dobrigna, 57.letna Amedea Bu-rolo por. Penco, 66-letrai Antonio Vi-stotin, 88-letna Beatrice Alario por. Pollak, 91-letna An.na Padovan por. Soariccl, 69-let.nl Marcel lo F netim a n n, 604etni Lu-igl Guglia. 554etni Atitiiio Frausim, 77-letni Giuseppe Duša, 93. letna Giuseppina Trevisan vd. Pač, 76-letna Edvige Sidliiant vd. Caiatl, 56-letna Uuigia Marži por. Stana, 71-letna Adalglsa Urbanaz vd. Ursich, 744etni Mario Deschmaran, 80-letaa Maria Vascotto vd. Uloigral, 80-letna Vltitoria Mattiioni, 904etni Giovanni Moscolln, 83-ietna Ginliana Pors vd. Soprano, 49-Ietna Solidea Gnegori por. Bullo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Godina, Šentjakobski trg 1. Grlgo. lan, Trg V. Giotti 1. Ai due Mori, Trg Unitž 4. V Skednju. Ulica Son-oirnl 179. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26. Rossettl - Emili, Ul. Combi 19. Ai Samaritano, Trg Ospedale 8. Ta-maro & Neri. Ul. Dante 7. SPD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN P® JATELJE NA DRUŽABNI VEČER KI BO V SOBOTO, 24. OB 20.30 V DRUŠTVEN® PROSTORIH. SODELOVAL BO DOMAČI PEVSKI ZBOB. KASTA priredi dne 23. t. ® ob 21. url v mali dvorani turnega doma v Trstu P1^" vanje o temi: «Gospodarske namembe * naše ozemlje v zvezi z a*" tavanjem dežele« Predaval bo Lucijan Volk. ____________ Gledališča VERDI Točno sto let po drugi in otf zadnji predstavi na odru občWj gledališča, bodo v soboto Pofl!' predstavili tržaškemu občinstvu f ro Gioacchina Rossinija «GrofJri Praktično gre za pravcato novo® ponovno odkritje opere, ki je ^ loško predzadnje delo skladat®” Opero bo dirigiral Franco Mao^ katerega so pred kratkim in*?® za umetniškega vodjo neapeU®, gledališča S. Carlo, režijo pa voriilj Giancarlu Sbragii. Nas” bodo Ugo Benelli (v glavni Romana Righetti, GabrieMa “ ran, Carmen Gonzales, Giorgk deo, Olaudio Strudtoff, Gianna co in Giuseppe Botta. Scena, je pripravil Alfred Silberman111, last milanske «Opere da C»°* Za sobotno predstavo, za A, ki se bo začela ob 20.30, so v5. niče na razpolago pri gledališč gajni (tel. 23-988). POLITEAMA ROSSETTI Od jutri dalje se bodo na gledališča Politeama Rossettl ponovitve Sartrove drame “N? sov», medtem ko bodo od dailje v Avditoriju v Ul. Tor na popoldanske predstave gle^ ga dokumentarja Furia BoriKJ' »Francoskem maju« 1968. Posalj odlomke, ki jih bo povezoval ® tržaški avtor, bodo čitali un*' ki nastopajo v Sartrovi drami- J don bo s to predstavo prikaza« ' škemu občinstvu dramatično s*’ «kontesitaoije» pariških študeot|,v' Eden 15.00 «Topaz». Hitchcock chnicolor. { Naziouale 16.00 «La vita agra»-varana Raili, Ugo Tognazzi--m Fenice 16.00 «11 nonno surš®J Louis De Funes, B. Alane, SOC. { Grattacielo 16.00 «11 prof. d014*',-do Tersilli, Primario della jri villa Celeste, Convenzlonata Mutue«. Alberto Sordi. Tech®' Exce!sior 15.30, zadnja predstav 22.10 «Le sorelle«. Susan Stri5, Massimo Girotti, Nathalle Giianoarlo Giamnlmil. Techni*®^ Techniscope. Prepovedano ^ pod 18. letom. [ Rttz 16.00 «11 magnaccio«. Fran*?, ti. Technlcolor. Prepovedano n ral pod 18. letom. Filodrammatico 16.00 «Un det** Franco Nero, Flortada Bolka®, chnicolor. Prepovedano mlad*® 14. letom. jv Alabarda 16.30 «Tarzana sesso gio«. Franca Polesello, Ken J Technicolor. Prepovedano d” : pod 18. letom. j. Aurora 16.00 «Un uomo da d1' piede«. D. Hoffman, J. Voi^jj chnicolor. Prepovedano mlad**1 18. letom. f! Cristallo 16.00 «Un Maggiol>?%: matto«. Dean Jones. Techniriij! Capitol 16.00 «Sdarada». Auderi, bum, Carl Grant. Technico*/®-Moderno 1630 «Vergogna s0*1. L. Capolicchio, MariMa Brad^ Prepovedano mladimi pod 18- Lt ----- ™ . —‘~‘-rca». j Trind^j Technicolor. Prepovedano pod 18. letom. t Vittorlo Veneta 16.00 «La mttoL ha sesso«. Robert Hoffman, na Paluzzi, John Mills, i Ideale 16.00 «Uno sceriffo tul®1 q ro»». Katblen Parker, Jacdu<° tier. f Abbazia 16.00 «4 . . 3 . . 2 . . 1 ■'( te». Lang Jeffries. Technlct*-^ Astra 16,00 «1 due fresconl«. 1 Franchi, Oiecio Ingrassia. Impero 16.00 «La matriarea«. rine Spaak, Jean Louis Trlmdvj KINO «|R|S» PR0$ danes ob 19.30 Tecita**^ film: I DUE VOLTI DELLA VENDETTA posnet po romanu . «La storia di Henrv Jtkjv, Igrajo: M. Bramdo, C. P. FelMcer. — Mladini po® letom vstop prepovedan^ J Darovi in prispevki V počastitev spomina pok-Karmela Sedmaka daruje drU kolaja Sedmaka s Proseka “ za Dijaško matico. Ob obletnici smrti drage mad* ne Jančar daruje hčerka 1000 lir za Dijaško matico *" lir za Glasbeno matico. Ob drugi obletnici smrti oče*? za Gornika se ga spominja s'°, z družino to poklanja 2000 Prosvetni dom v Bazovici. „ Ob prvi obletnici smrti tona Prinčiča daruje hčerk* , z družino 1000 Ut za SD - ^ ZAHVALA Vsem, kil so z namrt sočustvovftH ^ na£o nepozabno pokoijindco JOŽEFO BOŽIČ pospremiti k zadnjemu počitku, natM ša hvala. Posebna zahvala vsem dano1'/® cem cvetja. Mož Anton ter sinova Jo®4 in Boris z družinam* Trst, Socerb. 20. jan. 1970. NA SEJI SPD «1C0 GRUDEN IN ŠD «SOKOb V NABREŽINI Treba je angažirati tudi prebivalce sosednjih vasi Društveni svet je z enominutnim molkom počastil spomin pok. dr. Jožeta Dekleve V sredo, 14. t. m. se je v prosvetni dvorani «Igo Gruden* sestal društveni svet SPD Igo Gruden in ~r. Sokol na svoji zadnji seji pred oonim zborom, ki bo v soboto, 31. ^ m. Edina točka dnevnega reda bila prav priprava na občni zbor. se je udeležil tudi član nad-°j?ega odbora A. Markovič. iwfi en Pe Predsednik A. Terčon Podal svoje poročilo o dosedanjem delovanju, se je društveni svet z enominutnim molkom poklonil spo-* ,nu nedavno preminulega dr. Jo-zeta Dekleve. .Predsedniško poročilo je vsebovani* oris dosedanjega delova- la, ki je vsem svetovalcem do ki?- zaan- Odbor jih je namreč z op1-! ali manj rednimi okrožnicami talno seznanjal o vsem društvenem delovanju. Večii del svojega poro la pa je predsednik namenil smer-,'Pam .za bodoče delovanje. Pred-J"!m P°udaril željo, da se do edanja prizadevanja za angažira-elanov iz okoliških vasi še po-®eai0;. Svetovalci so vabljeni, da Pozorijo čimveč vaščanov na občni n;0r 'n jih nanj povabijo, čeprav niso člani. V. drugem delu svojega poročila »e je predsednik dotaknil bodočega čustvenega sveta in tudi sam pred-nekaj imen, ki naj bi bila kljucena na kandidatno listo. Obenem pa ie izjavil, da ne bo več “Prejel kandidature za predsedniško mesto. Društveni svet naj zato po-sce drugega kandidata. Besedo je nato prevzel tajnik B. prezigar, ki je najprej podal poro-eno o delovanju tajništva. Z vese-jem je ugotovil, da na desetih se-jan odbora ni bilo neopravičenih odsotnosti. Udeležba na sejah sveta, katerega sestavlja 23 svetovalcev Pa Je bila poprečno 70 odst. Pred-agal je, da se ne vključi v kandi uatno listo tistih svetovalcev, ki ni-ia, ?a*>ajali redno na seje in svn-i n izostankov niso opravičili. Pred-j??.* je, da bi se bodoči svet raz-jie>u na tri delovne skupine, in ,cer prosvetno, športno in tajniš vo. Ne gietje na to, kdo bo iz b° moral bodoči svet iz-rS'ti tiste naloge, ki jih letošnji '•’et ni utegnil dokončati. Popula-zirati je treba tudi društveno čitalnico. k se je razvila diskusija, v ater° je poseglo večje število sve x,oVu ev’ so se dotaknili skoraj ??u perečih vprašanj. Prof. Rado-. , Je govoril o pevskem zboru in tu . da je dal mladi Prsta 1 tako nizko vsoto za zlata Vedaina,,e iz gole usluge m da ni na, v’ .d® sta bila prstana ukrade-jeli j°dniki mu niso popolnoma ver-Po an 80 ga kljub tožilčevi zahtev; lir a Mesecih zapora in 60 tisoč ■vai^roc kazni, obsodili z olaj-nirpj okoliščinami na 20 dni ',ra in 20 tisoč lir denarne kazni p»JJP'sa v kazenski list. zani.ll^dnik Corsi, tožilec Pascoli, k>gra«-arka Federici, obramba Fi- 'ana. za^> istimi sodniki se je moral oia G !J,?t' tudi 65 letni Ugo Bor-tož'^'' S- Sergio 2. ki je bil ob ^.tihotapstva. zatira!,, občasnimi preiskavami za nancW,e. tihotapstva so agenti fi-ni .straže meseca februarja la razne6 i1-. da na Trgu Daimazin tuiim s. ,'P*ne tihotapcev trgujejo s bra‘°.. tobalcom Tako sta 27. fe-zila ia dva agenta v civilu opata J^cojenega Bornio, ki je vzel ** njim. Na vprašanj«, kaj ima da ima v zaboju približno 4 vtihotapljenih cigaret raznih znamk. Na včerajšnjem zaslišanju je Bor nia priznal dejanje. Dodal pa je, da je hotel prodati cigarete, ker je že dalj časa brezposeln in si tako prislužiti nekaj denarja. Sodniki so mu prisodili 195 tisoč lir denarne kazni. « • « Na kazenskem sodišču so včeraj sodili v odsotnosti tudi dva sleparja, znana domala vsem italijanskim kvesturam: 30-letnega Antonia Mez zasalmo in 27-letnega Antonma Ro mana, oba Sicilijana po rodu, u radno pa stanujoča v Padovi. Oba sta se posluževala najbolj podlega načina goljufije. V glavnem sta se spravljala na priletne moške, o katerih sta vedela, da imajo kolikor toliko donosno pokojnino. Tako sta 31. oktobra predlanskim vpletla v svoje sleparske mreže tudi 83-letnega Raimonda Nanuta iz Ul. del Bosco 20 ter mu odnesla vse prihranke: 1 milijon in 680 tisoč lir. Vse je bilo že vnaprej pripravljeno. V Ul. Rossini sta goljufa naletela na starčka in ga vprašala v slabi italijanščini za neke informacije. Hoteia sta namreč poslati neke ure po posti. Nanut pa se je jima v dobri veri ponudil, da bo kar sani pokupil vse ure. Tako je šel najprej domov po 180 tisoč lir, potem pa z bančno knjižico še v banko po listali denar. Čez milijon lir torej za dvanajst «zlatih» ur, ki so bile v resnici vredne le 1500 lir vsaka. Ko pa sta goljufa opravila bogato kupčijo, sta z neko pretvezo ubrala vendar bi duh koncila, katerega posledica je tudi liturgija v domačem jeziku, moral navdihovati tudi dejanja predstavnikov krajevne oblasti, ki trde. da so katoličani. neko stransko ulico in pustila starčka na cesti polnih ur, a praznih žepov. Včerajšnjo razpravo na kazen skem sodišču je javni tožilec dr. Pascoli zaključil z zahtevo za Mez-zasalmo 2 leti zapora in 200 tisoč lir denarne kazni, za Romana pa 1 leto in 6 mesecev zapora. Sodniki pa so sprejeli branilčevo zahtevo po oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov, zlasti še zato, ker kljub jasnim dogodkom in znam preteklosti obtožencev, skoraj nobena priča. Še oosebno pa prizadela stranka Nanut, ni spoznala po fo tografijah odsotnih obtožencev. S fiatom 500 hotel uiti giulii Agenti so streljali za bežečim mladeničem V soboto ponoči so imeli agenti letečega oddelka opravka s posebnim človekom. Patrulja je bila u-stavljena nekje ob avtobusni postaji na Trgu Liberta, ko so agenti opazili mladeniča, ki je stal ob parkiranem fiatu 500 in se oziral okrog sebe. Približali so se mu in pokazali svojo izkaznico. Tedaj je mladenič skočil v avto in z vso hitrostjo odpeljal proti centru. Agenti so mu seveda sledili. Na Trgu Goldoni so prisili šoferja, da se je ustavi) ob pločniku. Ko so že mislili, da se mladenič udaja, se je ta ritenski umaknil za nekaj metrov in zavil pod predor Sandrinelli, a-genti pa za njim. Nekajkrat so tudi ustrelili v gume, da bi ga končno ustavili. S preluknjanimi gumami je mladenič vozil dalje do Trga Sansovino, kjer je končno stopil iz avta in hotel zbežati. Agenti so ga končno ujeli in ga uklenili. Šele z lisicami na zapestju je pustil, da so mu pregledali dokumente in ugotovili, da gre za 31-letnega Franca Canevo. Odpeljali so ga na kvesturo in ga začeli zasliševati. Veliko je bilo presenečenje, ko so odkrili, da dejansko ni nič zakrivil. Načelnik letečega oddelka je bil prepričan, da ima opravka vsaj s tatom avtomobila. Ukazalo pa se je, da je bil fant popolnoma nedolžen in da se je izmikal agentom, ker je mislil, da so... lopovi. Ker namreč ni nikoli imel opravka s lopovi. Ker namreč ni nikoli imel opravka s policijo, ni vedel, da lahko krožijo agenti tudi v civilnih oblekah. Videl je sicer izkaznico, a ni bilo dovolj svetlobe, da bi jo razločno prebral. Zaradi tega je bežal po mestnih ulicah z upanjem, da mu bo uspelo uiti. Tudi ko je slišal strele, si ni mogel predstavljati, da je to policija, ker ni bilo nobenega razloga, da bi ga ustavljali. Med razburljivim dogodkom se je tudi laže ranil po glavi, sam ne ve kdaj, mogoče ko je izstopil iz avta ali ko so ga agenti skušali na Trgu Sansovino ustaviti. K sreči se je vse skupaj srečno končalo. Rana se bo Canevu zacelila v nekaj dneh, izkušnja pa mu tudi ne bo škodila. Goriško-bcneški dnevnik STANJE SOLSKIH POSLOPIJ NI PREVEC ROŽNATO Sovodenjska občina zahteva od države denar za gradnjo in popravilo šolskih stavb Šolska stavba na Vrhu je pjtrebna temeljitega popravila - Poslopje v Sovodnjah je popolnoma dotrajala kraju, kjer burja zelo piha, zidovje, streha in vse ostalo so v zelo slabem stanju, šolski proveditor je lani zares obiskal šolo na Vrhu, imel je tudi razgovor z občinskimi upravitelji in obljubil s posebnim pismom svojo osebno prizadevnost za rešitev tega vprašanja. Na sovo-denjski občini so prepričani, da bo ta problem rešen, ko bodo delili denar namenjen šolam za obstoječo triletno dobo. Prav tako so prepričani, da bo ob tej priliki prišel tudi denar za novo šolsko poslopje v Sovodnjah. Kakšne so denarne potrebe za šolska poslopja v sovodenjski občini? Nova šola v Sovodnjah naj bi stala 67 milijonov lir. Popravilo šole na Vrhu bo zahtevalo 6 milijonov, popravilo šole v Rupi drugih 6 milijonov, popravilo šole v Gabrjah pa 4 milijone. V Sovod- Šolska poslopja v sovodenjski občini potrebujejo temeljita popravila. Medtem ko je treba na šolskih poslopjih v Rupi, na Vrhu, v Gabrjah izvesti določena popravila, je pa nujno potrebno v Sovodnjah samih zgraditi novo šolsko poslopje ker sedanje ne ustreza več današnjim potrebam. Občinska uprava je temu vprašanju posvetila vso skrb, le da ni imela doslej sredstev na razpolago. Pred tremi leti so v Rimu sprejeli dolgoletni načrt za gradnjo šolskih poslopij. Razlika s prejšnjo prakso je po novem zakonu v tem, da skrbi država za vse stroške gradnje in opreme novih šol ter je tako razbremenila krajevne uprave (občine in pokrajine) teh stroškov. Do tedaj so namreč morale občine graditi šolske zgradbe z lastnimi sredstvi, čeprav so pri tem dobila ugodna posojila iz državne blagajne. Napaka novega zakona je v tem, da so sredstva omejena, da država deli ta sredstva po posebnem ključu ter favorizira pri tem tiste predele države, kjer je vprašanje šolskih zgradb bolj pereče, t.j. na jugu. V severne predele države, kjer pa je stanje dokaj povoljno, pa pride manj denarja, ker tu potrebe niso kdovekaj visoke. Denar je bil doslej razdeljen le enkrat in sicer za dvoletno dobo 1967-68. Vsaki pokrajini podelijo določene vsote, razdeli pa jih posebna komisija v kateri so šolski proveditor, pokrajinski odbornik za šolstvo, pet županov, ki jih je izvolil pokrajinski svet ter drugi državni funkcionarji. Skoro vse javne uprave so predložili zahteve za šolska poslopja, ki jih potrebujejo, med njimi tudi sovodenjska občina. V prvi rundi ni ta občina dobila ničesar, v Sovodnjah pa upajo, da bodo sedaj dobili denar vsaj za gradnjo nove šole v Sovodnjah in za popravilo šolskega poslopja na Vrhu. Denar za triletje 1969-70-71 je že dodeljen in verjetno bo posebna komisija kmalu razpravljala o porazdelitvi tega denarja. Sovodenjsko osnovno šolo obiskuje v tem šolskem letu 41 otrok,' ki so porazdeljeni v štirih razredih. Potrebna bi bila petrazrednica, saj je nedopustno, da imajo v največji slovenski vasi na Goriškem samo štirirazrednico. šolo na Vrhu obiskuje letos 27 otrok. Ta šola je v obupnem stanju. Lani so starši šoloobveznih o-trok na Vrhu poslali šolskemu pro-veditorju pismo v katerem so ga obveščali o zelo slabem stanju v katerem se nahaja šolsko poslopje. To je bilo zgrajeno tik po prvi svetovni vojni, postavljeno je na njah se zavedajo, da ni moč takoj dobiti financiranje za vsa predvidena dela, vendarle pa upajo, da bo denar za dve že omenjeni deli, to je za Sovodnje in Vrh. V zadnjih letih smo Slovenci dobili le eno novo šolsko poslopje: ono v Doberdobu, ki je bilo lani otvorjeno, in ki je bilo zgrajeno še z denarjem prejšnjih zakonov. V furlanskih vaseh pa imajo skoro v vsaki vasi novo šolsko poslopje. Čas bi bil, da bi do novih prostorov prišli tudi slovenski otroci. Zaradi tega smo popolnoma prepričani, da tolmačimo mnenja vseh prebivalcev sovodenjske občine, v prvi vrsti staršev šoloobveznih o-trok, otrok samih in tudi učiteljev, če zahtevamo, da ustrezna komisija pri razdeljevanju denarja za nova šolska poslopja da denar, ki je potreben za modernizacijo osnovnih šol v sovodenjski občini. PO POŽARU NA SOLI V ULICI CROCE Nujna je gradnja poslopja za slovenske šole v Gorici Interpelacijo v tem smislu je poslal dr. Battello goriškemu županu V zvezi z nedavnim požarom v poslopju slovenske osnovne in srednje šole v Ulici Croce v Gorici, ki je povzročil občutno škodo ter tudi prekinil reden pouk v nekaterih razredih, je v tej zadevi poslal goriškemu županu svojo interpelacijo tudi občinski svetovalec KPI dr. Battello. Interpelant omenja že večkratne debate, ki so se o tem problemu odvijale v občinskem svetu, kjer so ugotovili nujno potrebo po gradnji novih primernih in modernih prostorov za srednje šole s slovenskim učnim jezikom, katere šole se še vedno nahajajo v starih in neracionalnih poslopjih, ki jih ima občina v najemu, ter mora zanje plačevati precejšnjo najemnino in je podvržena tudi vsem morebitnim kontraktualnim spremembam. Upoštevajoč, da je nedavni požar na poslopju šole v Ul. Croce, kjer se nahaja tudi slovenski licej, ponovno prikazal potrebo, da se še enkrat prouči ta problem (poleg nujnosti za takojšnje popravilo po požaru povzročene škode), in upo- OKROGLA MIZA 0 0NM1 V GORICI 1 medobčinskim konzorcijem nameravajo rešiti problem šole za defektne otroke Potreba po preventivnih ukrepih proti otroškim boleznim - la pospešitev raznih birokratskih postopkov V soboto je pokrajinski odbor ON MI organiziral v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici okroglo mizo na temo «Mesto in otrok*, ki se ga je poleg predstavnikov krajevnih oblasti in raznih ustanov, ki so zainteresirane pri reševanju problemov matere in otroka na Goriškem, udeležila tudi državna predsednica ONMI poslanka Gotelli. Goteili je podala glavno poročilo, v katerem je obravnavala probleme urbanizacije v odnosu do mladine ter pri tem ugotovila, da prihaja cesto do rešitev tega pra blema, ki niso v skladu s potrebami in koristni meščanov. V tem oziru je poudarila, da se posveča premalo pažnje zelenju v mestu, predvsem pa otroških igrišč. Prav tako niso zadostni ukrepi za zaščito proti otroškim boleznim; ugotovila je nadalje splošno pomanjkanje otroških jasli po raznih mestih in pomanjkljivo podporo tistim družinam, kjer so močno zrahljane družinske vezi na škodo o-trok. Obravnavala je tudi problem posinovljenja ter ožigosala počasnost birokracije na splošno pri reševanju problemov. Ob koncu se IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE V Ločniku in Braniku sta zavozila s ceste S skuterjem je trčil v avto v Gorici Preteklo nedeljo zvečer, nekaj po 22. uri, je iz neznanih razlogov zavozil avto s ceste v Ločniku 23-letni Angelo Len tir di iz Krmina, Ul. Cancelleria vecchia 4/10. Takoj so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo s pretresom možganov ter so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Cestna policija je ugotovila precejšnjo škodo na avtomobilu fiat 1100. Na križišču Ulic Casaie in Leopardi je 53-letni Arturo Stabon iz Gorice, Ul. Prato trčil s svojim skuterjem z nekim avtom. Pri tem je dobil poškodbe samo Stabon, ki so mu nudili prvo pomoč v splošni bolnišnici. Okreval bo v 5 dneh. Za 8 dni so pridržali v bolnišnici na zdravljenju tudi 73-letnega Gui-da Bressana iz Gorice, Ul. Višini 43, ki je padel v Ul. Re v Ločniku ter se pri tem ranil na lobanji. Pri Braniku v Jugoslaviji pa je zašel s ceste s svojim avtom 1100 NUJNO IŠČEMO URADNICO, HITRO STROJEPISKO, SAMOSTOJNO KORESPONDENTKO, akvizitorje za lahko organizirano reklamo s pogojem, da so izkušeni in uvedeni v vsa torišča dejavnosti za sledeče okraje: TRST-GORICA GRADEŽ -VIDEM - LIGNAN0 Ponudbe z življenjskim ccurrlculumoms nasloviti na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. D. Trst (34137), Ul. Montecchl A 59-letni Gabriele Cosentino iz Tržiča, Ul. Marzio Moro 15. V gori-ški bolnišnici, kamor so ga pripeljali z jugoslovanskim rešilnim vozom, so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi rane na čelu, udarca na desnem kolenu in drugih manjših poškodb. Vzrok za nesrečo, je bil najbrž gramoz na cesti, na katerem se je avto zadrsal. Lov na lisico v Jamljah V lovskem rezervatu v Jamljah so v nedeljo organizirali lov na lisico. Ob tej priložnosti sta Dino Gioia iz Tržiča in Romolo Cecotti iz Ronk ustrelila vsak po eno lisico. Ker so ugotovili, da je na področju še več lisic, ki delajo škodo med divjadjo, so sklenili, da bodo organizirali še več lovov. Prvi bo v nedeljo, 25. t.m. Lovci naj se zberejo zjutraj ob 8. uri v gostilni Soban v Jamljah. Ženica Iz Dola s| je zlomila roko Včeraj Je pripeljal sta v bolmiš-nioo 81-letno Antonio Lavrenčič iz Dola, Vižintini 19. Zdravniki so ji ugotovili zlom levega ramena ter so Jo pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Ženica je povedala, da je že 13. t. m. ponoči padla ko Je hotela s postelje. Ker jo takrat ni nič bolelo, je mislila da Je vse v redu. Pozneje pa Je čutila vedno hujše bolečine v levi rami ter se Je odločila za pregled v bolnišnici. Cestna nesreča v Šempetru V Šempetru sta trčila dva avtomobilista iz Italije. Proti Rožni do. lini Je šofiral svoj avto Gastone Maraotti iz Palmanove, na cesti ga je zaneslo na drugo stran ceste, po kateri je prihajal, pravilno vozeč, Boris Simšič iz Povrne. Voznika se nista poškodovala, pač pa je precej škode na vozilih. je dotaknila tudi problema športne opreme in dejavnosti, zlasti kar se tiče korektivne lelovadbe, kjer naj bi odpravili sistem zasebnih inštruktorjev in njegove pomanjkljivosti. Za poslanko je govoril goriški župan Martina, ki je orisal sedanje stanje na področju goriške občine, kar se tiče problemov ON MI in ukrepov, ki jih je v tem oziru sprejela občinska uprava. Poudaril je, da je Gorica mlado mesto, ki je vedno pripravljeno sprejeti in upoštevati vse koristne nasvete za izboljšanje položaja njenih prebivalcev. Dodal je, da je Gorica edino mesto v naši deželi, kjer je bil regulacijski načrt že odobren ter ga tudi že izvajajo. V tem načrtu je določenih po 21 kv. metrov zelenja na posameznega prebivalca, v skladu s slovesom Gorice kot «mesto parkov in zelenja*. Župan je nato navedel še vrsto del, ki jih ima občinska uprava v načrtu ali v izvajanju kar se tiče zdravniške in šolske pomoči ter za razvoj športa med mladino. Glede problema specialnih šol pa je dejal, da se pripravlja rešitev z ustanovitvijo zadevnega medobčinskega konzorcija. Prof. Nella Piemonti je nato navedla nekatere značilnosti Gorice in omenila nekatere strukturalne napake oziroma pomanjkljivosti. Prof. Nicolangelo Carrara je pohvalil delovanje ONMI na Goriškem, s katerim ima kot otroški zdravnik specialist neposredno zvezo ter ugotovil, da je otroška umrljivost pri nas še vedno previsoka, če jo primerjamo z drugimi naprednimi narodi in državami. Priporočal je tudi večjo aktivnost in več ukrepov pri preprečevanju o-troških bolezni. Po še nekaterih drugih posegih, kjer je bil govor med drugim tudi o otroških jaslih v Gorici, je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli zaključi) zanimivo zborovanje ter ugotovil zanimive in koristne rezultate, ki jih je prinesla splošna diskusija o problemih ONMI s posebnim ozirom na položaj na Goriškem. Stavka v veleblagovnici Uslužbenci veleblagovnice Rialto v Tržiču, ki jih je okrog 50, so včeraj napovedali stavko za nadurno delo. Jutri, v sredo, bodo imeli njihovi sindikalni predstavniki sestanek na uradu za delo v Gorici s predstavniki delodajalcev. CISL je izjavila, da če ob tej priliki ne bo podpisan sporazum, bodo raztegnili stavko tudi na redni delovni čas. Gino Coeianni ponovno predsednik «Seghizzi» Goriški pevski zbor «Seghizzi» je imel na svojem novem sedežu na Travniku občni zbor svojih članov, na katerem so izvolili novi odbor društva. Za predsednika je bil ponovno potrjen deželni svetovalec Gino Coeianni in tudi drugi odborniki so v glavnem ostali isti kot prej. Poročilo na zborovanju je podal dosedanji predsednik Coeianni, ki je na kratko orisal razne pobude v sklopu lanskoletnega delovanja društva. Poudaril je važnost novega sedeža, kjer bo omogočena članom boljša dejavnost ter sprejetje novega statuta, ki je bil potreben spričo razširjene in vedno večje dejavnosti društva, ki je med drugim z uspehom nastopilo tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju v A-rezzu. Največ truda pa so vložili v pripravo mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki je lanskega septembra dobilo še večji obseg in spada med največje prireditve v Gorici v lanskem letu. V letu 1970 ima društvo na programu poleg že tradicionalnega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov še nove pobude ter namerava ponesti svojo pesem tudi v šole in med delavstvo. Finančno poročilo je podal Al-fredo Petroni in člani so obe poročili soglasno odobrili. ACL1 za sodelovanje z drugimi ustanovami V dvorani Petrarca v Gorici je bil v nedeljo pokrajinski kongres ACLI, ki se ga je udeležilo kakih 100 delegatov, predstavnikov okrog 2000 članov, kolikor jih šteje organizacija na Goriškem. Prisotni so bili tudi predstavniki treh sindikalnih organizacij Padovan za CISL, Bergomas za CGIL in Žiberna za UIL. Dosedanji predsednik Mario Des-senibus je podal poročilo o delu združenja v zadnjih treh letih ter poudaril njegovo vlogo in pomen kot avtonomnega združenja krščanskih delavcev. Dotaknil se je tudi odnosov z drugimi delavskimi organizacijami in sodelovanja z njimi za dosego skupnih socialnih ciljev. Nato je poročevalec predložil v debato tezo sedanjega pokrajinskega zborovanja, ki ima kot geslo «ACLI kot krščansko delavsko gibanje za napredek družbe*. Njegovemu poročilu je sledila debata, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah ter se je je udeležilo več delegatov iz posameznih krajev na Goriškem. Popoldne so izglasovali tudi posebno zaključno resolucijo, katere podrobno izdelavo so poverili novemu odboru, ki je bil izvoljen po zaključku debate. V odbor so izvolili 15 članov in 5 članic. Največ glasov so prejeli E-milio Danelon iz Gorice, Mario Des-senibus iz Ronk, Giovanni Fragia-como iz Tržiča, Franco Cecchin iz Gorice in Emilio Gondolo iz Gorice. Med članicami sta na prvih mestih Carla Visintin iz Ronk in Laura Bonini iz Tržiča. Letos večji dohodki občine Nova Gorica V Novi Gorici predvidevajo, da se bodo dohodki letošnjega občinskega proračuna dvignili za trinajst odstotkov. Za enako vsoto se bodo dvignili zaradi tega tudi izdatki. Vendarle ne bodo izdatki porazdeljeni v enaki meri. Za kulturno prosvetno dejavnost bodo name-nili 25 odstotkov več sredstev kot lani. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici naj bi v tem okviru letos dobilo 40 milijonov dinarjev, dotacija za to dejavnost pa naj bi se v prihodnje dvignila na 50 milijonov dinarjev. V predsedstvu občinske skupščine so tudi ugotovili, da zaostajajo dohodki zaposlenih v proračunskih ustanovah za onimi zaposlenih v gospodarstvu. O tem vprašanju bodo še razpravljali. GORIŠKA MLADINA vabi na PLESNO CA!ANKO ki bo v dvorani kluba «Simon Gregorčiča Verdijev korzo 13 vsako nedeljo od 16. ure dalje Pričetek danes, v nedeljo, 18. januarja. števajoč, da je izbira za gradnjo novega šolskega poslopja v Ul. Le-vada iz raznih vzrokov pomanjkljiva ter narekuje ustrezne spremembe, priporoča interpelant tudi v duhu nedavne resolucije, ki so jo sprejeli v občinskem svetu z veliko večino in s katero se je občinski svet obvezal, da si bo dejansko prizadeval tudi v občinskem merilu za razvoj slovenske narodne skupnosti, naj bi se župan in občinska u-prava pozanimala za rešitev tega problema. Interpelant želi glede tega tudi primerno pojasnilo in zagotovilo o nameravanih ukrepih. Dejavnost političnih strank Na sedežu goriške federacije PSI je bil v soboto sestanek federalnega odbora stranke, ki mu je prisostvoval član osrednjega vodstva stranke poslanec Fortuna. Po obširni debati so izglasovali resolucijo, ki daje podporo osrednjemu tajniku stranke De Martinu v tem trenutku, ko se vršijo pogajanja za morebitno sestavo nove vlad« leve sredine. Istočasno pa je gorl-ški federalni odbor zavrnil vsakršno zahtevo socialdemokratske stranke, ki bi bile nasprotne osnovnim načelom splošne demokracije, ki jo zahtevajo socialisti. Pokrajinski svetovalec PSI odv. Macoratti je poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri zahteva, da se pokrajinska uprava zavzame za čimprejšnjo ugodno ro-šitev dolge stavke na davčnih ura-dih, zaradi česar trpijo tudi finance pokrajinske uprave. Na sedežu Krščanske demokracije so se v soboto zvečer sestali zastopnika te stranke, ki se udejstvujejo na socialnem področju. Sestanku le prisostvovala tudi predsednica ONMI poslanka Gotelli. Prikazali so ji goriške potrebe po novih iniciativah na socialnem področju vzgoje otrok. Harmonikarji iz Trsta nastopijo v Gorici V nedeljo, 25. t. m. z začetkom ob 16. uri, bo gostoval v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, znani harmonikarski orkester «Miramar» iz Trsta, ki ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Koncert organizira šola Glasbene matice v Gorici. Ljubitelje lepe glasbe že sedaj opozorimo na to prireditev, kjer bodo deležni lepega umetniškega užitka. športno združenje Dom v Gorici priredi v soboto, 31. januarja od 21. ure dalje v Prosvetni dvorani v Gorici plesni večer Vstop samo v vabili. CORSO. 17.00: «11 Circo», Charli Chaplin. VERDI. 17.00: «1 due invincdbilii John Wayne in Rock Hudsoi Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 15.15: «1 pe< cati di Madame Bovary», I ski barvni film kinemaskope mladini pod 18. letom prepon dan. VITTORIA. 17.15: «Amore e ral bla», N. Castelnuovo ta N. Di voli. Italijanski barvni film; ml« dini pod 18. letom prepovedal CENTRALE. 17—21.30: «Lisa dag occhi bluvi, M. Tessuto in S. Di< nisio Italijanski barvni film. Iršič AZZURRO. 17.00: «11 prezzo del p< tere» (La storia del Kemnedy), C Gemma. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «1 nudisti ne 1’isoia dl Silk». Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «La bella addo: mentata nel bosco«, Walt Disne; Jeva barvna slikanica. Nova (ioricu SOČA (Nova Gorica): «Tri korak skozi blaznost« — ob 18. In 21 DESKLE: «Vstani In streljaj«, i merišld barvni — ob 19.30 RENČE: «Ko pade noč« — ob 19.3< ŠEMPAS: i-Smrt tolpe Rogera Pra ta« — ob 19.30, KANAL: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter): «Navihan< s prve klopi«, zahodnonemški -ob 18. in 20. uri. PRVACINA: «DolgotraJno umiranj v enem dnevu« — angleški ban ni - ob 19 30 DUTOVLJE: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči j prta lekarna ALESANI, Ul, ducci 38; tel 22-68 TR2IC Danes ves dan In ponoči j prta v Tržiču lekarna «A1 S tore« dr. Enneri in De Nordi Rosselli 23 telefon 72440 'tP AUla f==3 A IZIDI Milan — ‘Bari 5:0 Roma — "Brescia 1:0 Napoli — ‘Fiorentina 2:1 Inter — Palermo 2:0 Juventus — Verona 3:0 Cagliari — ‘Vicenza 2:1 Lazio — Bologna 1:0 Sampdoria — Torino 1:1 LESTVICA Cagliari 17 10 6 1 22 7 26 Juventus 17 10 3 4 26 11 23 Inter Fiorentina Milan Napoli Torino Roma Vicenza Bologna Verona Lazio Bari Sampdoria Palermo Brescia 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 4 22 14 21 5 24 21 21 4 23 13 20 4 14 10 20 5 15 14 19 5 17 21 18 7 20 15 17 5 14 15 15 7 14 17 15 8 14 18 15 7 5 17 13 7 11 21 11 5 10 14 29 9 5 10 9 21 9 PRIHODNJE KOLO Bologna - Juventus, Cagliari -Brescia, Vicenza - Palermo, Milan - Lazio, Napoli - Bari, Roma - Verona, Sampdoria - Fiorentina, Torino • Inter. B IZIDI Atalanta - Reggiana Catania - Livorno Catanzaro - Reggina Taranto - ‘Como Foggia - Arezzo Mantova - Genoa Monza - Varese Perugia - Cesena Piacenza - Modena Ternana - Piša LESTVICA 2:0 0:0 2:0 3:2 1:1 1:1 1:0 1:0 0:0 0:0 Foggia 18 9 6 3 23 12 24 Mantova 18 7 9 2 12 9 23 Varese 18 8 7 3 15 7 23 Reggina 18 8 7 3 20 13 23 Catania 18 6 9 3 15 12 21 Piša 18 7 6 5 17 10 20 Ternana 18 5 9 4 17 13 19 Monza 18 6 7 5 11 9 19 Arezzo 18 4 11 3 10 12 19 Perugia 18 6 5 7 13 12 17 Modena 18 4 9 5 9 11 17 Catanzaro 18 4 9 5 10 13 17 Reggiana 17 3 10 4 9 13 16 Atalanta 18 4 8 6 16 13 16 Como 18 5 5 8 17 27 15 Genoa 17 3 8 6 8 14 14 Livorno 18 2 10 6 7 12 14 Taranto 18 2 10 6 10 17 14 Piacenza 18 4 6 8 11 21 14 Cesena 18 3 7 8 10 17 13 SMUČANJE V MARIBORU AMERIČANKA B. COCHRAN OSVOJILA «ZLATO LISICO» Kljub pomanjkanju snega je tekmovanje odlično uspelo MARIBOR, 19. — Mariborčani so se tudi v nedeljo, ko je bil v tekmovanju za »zlato lisico* na sporedu slalom, izkazali kot odlični organizatorji. Tik pod izstopno postajo gondolske žičnice na vrhu Pohorja so pripravili dve progi za Lestvica za azlato lisico« 1. Barbara Cochran (ZDA) 2. Berni Rauter (Avstrija) 3. Annemarie Proll (Avst.) slalom, ki sta bili vzorno izpeljani. Sneg je bil izredno trd, in tekmovalke so morale robnike celo naostriti, vendar pa je dopuščal tekočo vožnjo, za nekatere smučarke še preveč, saj jih je cela vrsta padla in je morala olstopiti. Med temi je bila tudi Avstrijka Gabi (lanska zmagovalka), Francozinja Ingrid Lafforgue, njena rojakinja Steurer itd. Proga je bila namreč izredno strma, kljub temu pa so se dekleta nadvse pogumno poganjala v «prepad». Prva je startala Američanka Barbara Cochran, stara komaj 17 let. Drobna in redkobesedna, svetlolasa deklica iz Richmonda, je vozila sijajno in njenega časa ni presegla nobena njena tekmica. V drugem teku je nastopilo kar 30 deklet manj kot v prvem. Barbara Cochran je tudi v tem spustu vozila varno in zanesljivo. Doseženi čas ji je zadostoval za ohranitev prvega mesta in s tem tudi za osvojitev c zlate lisice*. Rezultati slaloma: 1. B. Cochran (ZDA) 94”41 2. B. Lafforgue (Fr.) 95"81 3. Rauter (Av.) 96”20 4. Cutter (ZDA) 96”82 5. Proll (Av.) 98”16 8 Hathorn (VB) 98”31 1. Mathieux (Fr.) 98”56 8. Christiansen (Nor.) 98”57 9. Mittermaier (Z. Nem.) 99"28 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiiiiiiiiuiii 111111111111111 min miiiiiiiiinuiiiiiiii umni TEKMOVANJE SMUČARJEV V KITZBUHLU Francozi najboljši na Hahnenkammu PRIHODNJE KOLO Atalanta - Mantova, Catania -Reggina, Cesena - Arezzo, Livorno - Foggia, Modena - Ternana, Perugia - Como, Piša - Genoa, Reggiana - Catanzaro, Taranto -Monza, Varese - Piacenza. A SKUPINA O IZIDI Sottomarina - *Derthona Lecco - Verbania Legnano - Biellese Monfalcone - Marzotto Allessandria - ‘Padova Trevigliese - Rovereto Udinese - Treviso ■ Triestina prekinjeno LESTVICA Venezia 1:0 1:0 0:0 1:1 1:0 1:1 1:1 Novara 18 9 6 3 22 12 24 Treviso 18 6 11 1 22 12 23 Rovereto 18 8 7 3 18 10 23 Lecco 18 8 6 4 20 16 22 Soibiatese 17 7 7 3 21 12 21 Seregno 17 9 3 5 24 17 21 Triestina 16 8 4 4 16 9 20 Legnano 16 7 4 5 17 9 18 Alessandria 16 7 4 5 18 13 18 Sottomar. 18 7 4 7 16 18 18 Monfalcone 18 4 9 5 14 14 17 Udinese 17 3 10 4 14 19 16 Biellese 17 6 3 8 18 17 15 Trevigliese 16 2 10 4 9 17 14 Verbania 17 3 7 7 15 20 13 Derthona 17 3 7 7 5 14 13 Venezia 16 2 8 6 8 15 12 Padova 17 2 8 7 6 14 12 Marzotto 18 1 9 8 6 21 11 Pro Patria 15 1 7 7 8 18 9 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Lecco, Biellese -Venezia, Marzotto - Soibiatese, Novara - Trevigliese, Pro Patria - Monfalcone, Rovereto - Legnano, Sottomarina - Udinese, Treviso - Seregno, Triestina - Padova, Verbania - Derthona. Zmagal je Russel pred Thonijem [ Lestvica 1. Frai KITZBOHL, 19. — Francozom tudi letos ni nihče uspel odnesti naj- boljših mest na mednarodnem moškem smučarskem tekmovanju v Kitzbiihlu. V nedeljo so v slalomu uvrstili v prvo deseterico štiri svoje tekmovalce, od teh dva na prva tri mesta, zmagal pa je njihov tekmovalec Russel. Njegov najhujši tekmec je bil italijanski predstavnik Thoni, ki pa je moral tudi tokrat položiti orožje pred odličnim Russelom. Tekmovalci so se po nastopu v Kitzbtlhlu preselili v Kranjsko goro, kjer bodo nastopili na tekmovanju za »pokal Vitranca*. Lestvica slaloma 1. Russel (Fr.) 110”77 2. Thoni (It.) 111”27 3. J. N. Augert (Fr.) 112”88 4. Giovanoli (Švi.) 113”47 5. Schranz (Av.) 114”52 6. Penz (Fr.) 114”55 7. Kidd (ZDA) 114”57 8. Bachleda (Pol.) 114”62 9. Brechu (Fr.) 1(4”85 10. Rieger (Z. Nem.) 115”21 Lestvica kombinacije 1. Russel (Fr.) 8,63 točk 2. Thoni (It.) 11,12 3. Giovanoli (Švi.) 12,55 4. Schranz (Av.) in Bachleda (Pol.) 24,55 itd. Lestvica za svetovni pokal 1 Russel (Fr.) 126 točk 2. Thoni (It.) 107 3. Schranz (Av.) 81 točk itd. Ostale športne vesti □a drugi strani za ekipni svetovni pokal: Francija 920 točk 2. Avstrija 400 3. ZDA 286 4. Švica 171 5. Italija 120 točk itd. ■PRTIH «S3w * l' A ' l Z i < f ris V A skupini C lige Tekma Venezia-Triestina prekinjena zaradi megle Tekmo med Venezio in Triestino je sodnik prekinil v 57’, ko je domače moštvo vodilo z rezultatom 1:0. 6’ prej je namreč Badari izkoristil neodločnost tržaškega vratarja in je s sicer nepotrebnim golom potrdil stalno premoč domačinov. Venezia je naletela na res dober dan in je spravila v zadrego nerazpoložene goste, tako da bi verjetno brez prekinitve slednji zapustili stadion poraženi. Rešila pa jih je gosta megla, ki je pokrila stadion in prisilila sodnika, da je poslal igralce predčasno z igrišča domov. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: VENEZIA: Terreni, Rigo, Zanon; Bertollo, Ronchi, Del Zotto; Man-tellato, Scarpa, Bianchi (Badari po 46’), Cattai, Fregonese, 12 Favaro. TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Mar-tinelli, Del Piccolo, Varnier, Pe-strin, Tumiatti, Giacomini, Paina, Scala, Marchessi. 12 Chendi, 13 Sigarini. SODNIK: Levrero iz Genove. Športno združenje UNION sporoča, da bo tudi letos organiziralo tradicionalni veliki pustni ples ki bo v soboto, 7. febr. 1970, na stadionu «1. maji v Trstu, Vrdelska c. 7. Rezervacije na tel. št. 732390 10. Ruud (Nor.) 100”06 21. Žuraj (Jug.) 105”25 28. Gazvoda (Jug.) 120”90 29. Pirnar (Jug.) 123”47 Lestvica za svetovni pokal posameznic 1. Jacot (Fr.) 136 točk 2. Mačehi (Fr.) 96 3. B. Cochran (ZDA) 95 4. Steurer (Fr.) 85 5. Mir in Lafforgue (obe Fr.) 71 točk itd. Bari — Milan Brescia — Roma Fiorentina — Napoli Inter — Palermo Juventus — Verona Vicenza — Cagliari Lazio — Bologna Sampdoria — Torino Atalanta — Reggiana Catanzaro — Reggina Ternana — Piša Udinese — Treviso Brindisi — Internapoli KVOTE 13 — 7.006.600 lir 12 — 217.200 lir 2 2 2 1 1 2 1 X 1 1 X X 1 C M tli i B ^ - . - 1. — 2. — 3. - 4. - 1. Moše Dausa 2. Gilbert 1. Madrilli 2. Rocchina 1. Cuor Verde 2. Lovagh 1. Cortina 2. Lacunar 1. Radamanto 2. Gran Gala L Rocca d Arringo 2. Pan KVOTE 12 — 9.853.711 lir 11 — 129.654 lir 10 — 11.987 lir 5. - 6. - 1 2 2 X 1 X 1 X 1 X 2 X ŠD Polet priredi v sredo, 28. t.m. avtobusni izlet v Ljubljano, na košarkarsko tekmo Jugoslavija-Italija. Odhod iz Trsta bo ob 16.45, z Opčin pa ob 17. uri. Vpisovanje v Trstu pri potovalnem uradu Aurora Ul. Cicerone 4, na Opčinah pa v trgovini s čevlji Marcelo Malalan, Proseška cesta 18. Vpisovanje se zaključi v soboto, 24. t.m. Cena vožnje in vstopnice (na glavni tribuni z oštevilčenimi sedeži) je 2.500 lir. NAMIZNI tenis V NEDELJO V NABREŽINI Prva zmaga Sokola v prvenstvu C lige Postavi: SOKOL: Fabjan, Cattonar, Ukmar. CSI FRIULI: Archidiacomo, Agari-nis, D’Arrigo Sodnik: Hauser (Trst). Gledalcev: približno 50. V nedeljo sta se v Nabrežini sre-| čali v okviru namiznoteniške C lige iimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii V PRIJATELJSKEM NAMIZNOTENIŠKEM SREČANJU Novogoriški igralci premagali Dom s 13:3 Dvoboj je bil v Gorici V soboto zvečer ob 20. uri sta se pomerili v Gorici moški namiznoteniški ekipi iz Nove Gorice in golfskega Doma. Srečanje je bilo v društveni dvorani na Verdijevem korzu U. Tekmovanju je prisostvovalo več gledalcev. Ekipi sta prikazali zelo zanimivo igro. Tekmovalci so se pomerili vsak z vsakim in so tako odigrali štiri kola. Prva tekma je bila med Komelom (Dom) in pa Bratužem (Nova Gorica). Že tu je prišla na dan napetost, ki je botrovala srečanju do ktnea. Komel je skušal biti kos Bratužu in videli smo veliko razliko v tehniki. Bra-tuževo zmago v prvem setu je Goričan takoj izenačil, a v tretjem je Bratuž zaigral bolje in osvojil prvo točko za Novo Gorico. Medtem ko sta Žgavec in Pichier premagala Sossola ter Cotiča, je Černič pre magal Poberaja in tako osvojil dragoceno točko za Dom. Tudi drugo kolo je bilo zelo na- peto. Tokrat je Komelu za las ušla zmaga in videli smo, da je Domov liiiuiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiin TENIS V tekmovanju za Davisov pokal VI. kolu Italija-ČSSR Jugoslavija ■ Poljska Jugoslavija je letos nosilka skupine LONDON, 19. — V Londonu so danes žrebali nasprotnike za evropsko področje mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Pred žrebanjem so določili nosilce skupin, ki so naslednji: 1. Romunija 2. J. Afrika 3. Češkoslovaška 4. Velika Britanija 5. Španija 6. Sovjetska zveza 7. Zahodna Nemčija 8. Jugoslavija Tajnik tega tekmovanja, Basil Rey, je izjavil, da je več držav, ki sodelujejo na tem tekmovanju sklenilo, da ne bodo igrale proti J. Afriki, ki uvaja plemensko razlikovanje tudi med športnike. Srečanju z J. Afriko so se uprle Belgija, Španija, Nizozemska, Avstrija, Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija, Norveška, Bolgarija, Jugoslavija, Danska in Švica. Ker je bila J. Afrika nosicel skupine št. 2 tako po tekmovalnem sistemu prišla na zadnje mesto razpredelnice in se je s tem uvrstila naravnost v drugo kolo. Tako so organizatorji pridobili še nekaj časa, da urede vprašanje sodelovanja te države v tekmovanju za Davisov pokal. Žrebanje je dalo naslednje rezultate: A SKUPINA Romunija — Perzija Grčija — Nizozemska Jugoslavija — Poljska Irska — Luksemburg Anglija — Avstrija Švica — Francija Španija — švedska Turčija — Bolgarija B SKUPINA Portugalska — Monaco Madžarska — Sovjetska zveza Rodezija — Izrael Italija — češkoslovaška Združena arab. rep. — Norveška Danska — Zahodna Nemčija Finska — Belgija J. Afrika — uvrščena v 2. kolo. V prvem kolu bo Jugoslavija i-grala doma, Italija pa na Češkoslovaškem. igralec v zelo dobri formi. Pomeril se je namreč z enakovrednim Žgavcem in od prve do zadnje točke je bilo ostra borba. Posebno v tretjem setu smo prisostvovali zelo kakovostni igri, saj sta zdaj eden zdaj drugi napadala, a v obrambi se je izkazal bolje Novogoričan. Tudi tekma med Cotičem in Poberajem je bila precej izenačena in zelo napeta. Toda po izenačenju setov je zmaga pripadla Novogoričanu. S čistim rezultatom 2:0 pa sta bila premagana Sosov in čemic. saj sta imela nasproti Bratuža in Pichlerja, igralca, ki nastopata za Novo Gorico v drugi slovenski ligi. Prav ta dva sta močno dvignila tehnično raven srečanja. Stanje po drugem kolu je bilo tako v korist gostov. V tretjem kolu sta Komel z zmago nad Poberajem in Cotič nad Žgavcem pridobila točki za Dom. Bratužu pa se ni posrečilo gladko odpraviti Černiča, odigrati sta morala še tretji set, kjer je proti koncu Čemic popustil in prepustil zmago nasprotniku. Cotič pa je presenetljivo zmagal z rezultatom 2:1 nad Žgavcem, ki je v tretjem setu nekoliko popustil. V četrtem kolu so popolnoma prevladali Novogoričani. Zelo zanimiva in borbena pa ,ie bila zaključna tekma med Černičem in Žgavcem. Prvi set je bil za Černiča, v drugem je zmagal Žgavec, a tretji, odločilni set je bil zelo razburljiv. Stanje je bilo do konca skoraj vedno izenačeno, pri 18:18 je čemic zgrešil dva servisa, zadnje točke pa Novogoričanu ni bilo težko doseči in tako tudi osvojiti tretji niz. Celotna zmaga je pripadla Novogoričanom, ki so goriški Dom premagali z rezultatom 13:3. DOM: Komel Igor, čemic Lucijan, Cotič Boris, Sosou David. NOVA GORICA: Bratuž Jožef. Pichier Albert, Žgavec Grozdan, Poberaj Danilo. REZULTATI SREČANJ: 1. KOLO Komel — Bratuž 1:2 Sosou — Žgavec 0:2 Černič — Poberaj 2:0 Cotič — Pichier 0:2 2. KOLO Komel — Žgavec 1:2 Sosou — Bratuž 0:2 Cotič — Poberaj 1:2 Černič — Pichier 0:2 3. KOLO Komel — Poberaj 2:0 Sosou — Pichier 0:2 Černič — Bratuž 1:2 Cotič — Žgavec 2:1 4. KOLO Komel — Pichier 0:2 Sosou — Poberaj 0:2 Cotič — Bratuž 0:2 Čemic — Žgavec 1:2 nit ekipi domačega Sokola in videmskega CSI Friuli. Srečanje je bilo za domačine izredno važno, ker je odločalo o tem, če bo Sokol prihodnje leto še nastopal v C ligi ali pa bo iz nje izpadel. Kljub temu pa niso nabrežinski tekmovalci pokazali živčnosti, ki se pri takih srečanjih rada pojavi. Nemimi in zaskrbljeni pa so bili Videmčani, za katere je bilo številno občinstvo, ki se je zbralo v dvorani, pravo presenečenje. Namiznoteniška tekmovanja v Italiji potekajo običajno ob izredno majhnem številu gledalcev. Občinstvo je tudi dalo samozavest igralcem Sokola in po svojih močeh pripomoglo k zmagi, ki so jo vsi pričakovali ze po prvih udarcih. Lahko bi celo trdili, da so domačini podarili dve točki gostom, ki so bili tokrat zelo šibki. Kljub temu pa tekme niso bile nezanimive; nasprotno: vsi tekmovalci so se zagrizeno borili do zadnje točke in nudili občinstvu pravi »spektakel*. Najbolj je seveda navdušil Ukmar, čeprav tokrat ni mogel pokazati vsega svojega znanja. Vse tri nasprotnike je gladko odpravil. Mnogo bolj pa sta navdušila Fabjan in Cattonar: imela sta pred seboj enakovredne nasprotnike, ki pa so v slabi formi. Kar štiri srečanja so se zaključila s tesnim izidom 2:1, kljub temu pa sta oba igralca ostala popolnoma mirna. Posluževala sta se predvsem obrambne tehnike, ki je bila v tem srečanju najbolj učinkovita, obenem pa je zmanjšala na minimum napake. Nabrežinska ekipa je jako sedaj z eno nogo že na trdnih tleh. Seveda morajo premagati Videmčane še v povratnem srečanju, ki bo 15. februarja. Obenem na ima Sokol še možnost za zmago nad tržaško Juho. Pred petnajstim februarjem pa bodo nabrežinski tekmovalci zaposleni s pokrajinskim in deželnim prvenstvom za posameznike, obenem pa bo v kratkem na sporedu ekipno prvenstvo za naraščajnike, v katerem imajo Nabrežinci realne možnosti za zmago. Vodstvo Sokola je zaprosilo deželni odbor namiznoteniške zveze, da oi celotno prvenstvo odigrali v Nabrežini in je prejelo zagotovilo, da bodo ta predlog vzeli v pretres z največjo pozornostjo. Tako bo domače občinstvo lahko ponovno prisostvovalo zanimivim srečanjem. POSAMEZNI IZIDI: Fabjan — Archidiacono 2:0 (18, 16) Cattonar — Agarinis (-20, 17, 16) Ukmar — D’Arrigo (10, 18) Archidiacono — Cattonar (17, 18) D’Arrigo — Fabjan (—16, 18, 13) Ukmar — Agarinis (8, 12) Cattonar — D’Arrigo (17, 19, 22) Ukmar — Archidiacono (12, 16) Fabjan — Agarinis (4, -18, 11) 2:1 2:0 2:0 2:1 2:0 2:1 2:0 2:1 S. J. ODBOJKA Zimski pokal prijateljstva Zmaga Brega in Sokola V okviru tekmovanja za »zimski pokal prijateljstva* so dosegli v nedeljo naslednje rezultate: ŽENSKE na Reki: Partizan A — Zarja 2:0 Partizan A — Bor 2:0 Partizan B — Zarja Partizan B — Bor v Trstu Breg — Bulevard Sokol — Bulevard MOŠKI INA Reka — Breg Uljanik Pulj - INA Uljanik — Breg 2:0 2:0 2:0 2:1 2:1 2:1 2:1 Mladinsko prvenstvo ZARJA - BREG 2:0 (15:10, 15:5) BREG: D. in M. Sancin, F. m M. Slavec, Zobec, Grmek, Manin. ZARJA: D. Križmančič, Žagar, čok. Fonda, Marc, S. in M. Me-tlika. SODNIKA: Milkovič in CaJJin. Sinoči je bilna na stadionu «1-maj* zaostala tekma ženskega mladinskega prvenstva. Breg in Zsf’ ja sta tako izpolnili svoj tekmovalni koledar. Bolj izkušene Bazovk* so uspešneje zaigrale ter osvojil® zmago. ŠD SOKOL IZ NABREŽINE VABI SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE NA DRUŽABNI VEČER, KI BO V SOBOTO, 24. T. M. OB 20.30 V DRUŠTVENIH PROSTORIH. ŠD BREG organizira v nedeljo, 25. januarja 1970 smučarski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki. OBČNI ZBOR ŠD POLET Odbor ŠD Polet obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva v nedeljo, 25. januarja 1970 ob 18. uri, v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah. Splitska ladjedelnica (Nadaljevanje s 3. strani) O tem sklepu so poročala vodstva • vseh štirih podjetij, o tein je spregovoril tudi generalni direktor niške Strojne industrije, ** je poudaril, da se bodo tako združena podjetja mogla mnogo h® treje razvijati kot doslej. Podi6* ja, ki se združujejo v «MAG>< vstopajo z vso svojo proizvodni0 in z vsemi svojimi zmogljivostmi, pa čeprav je bil pred časom (S® vor, da bi združili le svoje strojne oddelke, drugo pa da bi ostal® ločeno. Sicer pa bo obseg tega združenega podjetja še najbolj poudar® naslednji podatek: združeno P0®' jetje bo zaposlovalo 13.700 delav" cev, in če se bo pridružilo s* podjetje «Goša», bo v združen®®1 podjetju delalo skoraj 18.000 d® lovnih moči s skupno letno pro®*' vodnjo v vrednosti ene milijard® 320 milijonov novih dinarjev. K®* so že izdelani idejni načrti za na daljnji razvoj in za povečanje 0“ ratov, se bo vrednost proizvodni® združenega velikana povečala ®®? pet let že na obilni 2 milijard1 novih dinarjev. , Vodstva dosedanjih ločenih P°d' jetij računajo, da se bo z zdrd žitvijo podjetij močno okrepila h* di tehnična plat, predvsem na r® čun novih kadrov. Hkrati tudi 1®“ čunajo, da se bodo s povečanj®*! proizvodnje dvignili tudi oseb®1 dohodki. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Črna vojska Signal za odhod je bal naposled dan in že se je vlak pričel pomikati. Vojaki so vpili na vse grlo. Iz nekaterih vagonov so zaplapolale cesarske zastavice. Nenadoma pa Je lz vagona prvega voda prve stotnije zavihrala slovenska zastava. Amun in štetanič sta jo držaia na drogu in mahala z njo zadnji pozdrav kolodvoru, čez Segala, Almerja in tovariše, ki so prej zasedli rob, so se nagnili Slovenci in na vso moč vpili: «2ivio, živio, živio!« Stovenska zastava je vihrala še lz dveh vagonov, iz nekih drugih pa češka zastava ln potem ukrajinska. Glasovi so se strnili v vihar nerazumljivih vzklikov bataljona. Iz vsega nenadnega viharja je odmeval le Segalov votli glas: tcHedl Osterreich heilU DOBERDOB Ves bataljon Je bil stlačen v dve tesni laraki na Krasu. Kljub temu da so bile zgradbe še skoraj popolnoma nove, je duh svežega lesa že povsem zginil in v prostorih Je vladal tisti smrad, ki je med vojno napolnjeval vse podobne zgradbe za frontami, duh po posušenem znoju, po ušeh, stenicah, loju in neki plesnivi prhnobd. Moštvo je bilo tako natrpano na pogradih, da si se komaj mogel obrniti, že dva dni je bataljon tičal v tej gneči in čakal na odhod. Sreča v nesreči je bila le ta, da je zunaj že nekaj dni pihala mrzla kraška burja, ki se Je to leto nenavadno hitro oglasila. Večina moštva ni bila navajena na ta piš in se Ji je sprva zdel še hladnejši, kakor je bil v resnici. Sem pa tja je nosila vmes tudi že dež, ki je zmehčal svet okrog barak. Vojaki so bili torej navezani na tesne prostore, tem bolj, ker so vedeli, da lahko vsak trenutek pride povelje za odhod. Na fronti je bilo pričakovati važnih dogodkov in bataljon je kot drobec tako imenovanih svežih rezerv čakal, da poseže vanje. Pred durmi je bila novembrska ofenziva italijanskih soških čet 1915. leta. Minili so že trije polni meseci, odkar je bataljon zapustil garnizijo, ne da bi medtem prišel v ogenj. Najprej so ga odpeljali na koroško fronto ter ga izkrcali blizu Trbiža. Takrat se je zdelo, da ga hočejo že prvi teden potisniti v ogenj. Vendar se to ni zgodilo, ker je rahle sovražne poizkuse brez težav zadržalo nekaj čmovojnih ln mladostrelsknh bataljonov. Potem so se vlačili po etapi za koroško fronto, dokler ga niso poslali na Kras kot svežo rezervo. Razen majhnih Izjem se ta čas ni nič spremenilo pri bataljonu. Infanterist Kapun je odšel v bolnišnico, brž ko je zavohal bližino fronte. Mogoče Je zdaj že spet pri kakem maršbataljonu in nosi znak z napisom: «Druglč nad sovražnika!« Adam je naposled dobil službo, ki mu je ustrezala ln ki je napravila konec njegovim mukam — prišel je k Rdečemu križu. Hergottov sluga si Je na neki gorski turi zlomil nogo in je bil rešen fronte. Vsa stotnija ga je zavidala, ko je odhajal. Almer Je medtem postal v resnici f raj tar. Tudi stotnik Fortis ni več poveljeval stotniji; napredoval je za majorja in bil premeščen nekam drugam. To so bile glavne spremembe pri prvi stotniji. Namesto stotnika Fortisa je prevzel prvo stotnijo stotnik Hering, strahovit pijanec in neverjeten čudak. Bil je majhen, debeluhast mož kratkih nog, ki ni nič na svetu bolj črtil kakor marše. Že v tem je bil pravo nasprotje prejšnjega komandanta Fortisa, ki bi bil najrajši oblezel vse visoke gore v etapi. Pod njegovim poveljstvom so se za prvo stotnijo pričela prava nebesa. Silno rad je poslušal harmoniko. Infan-teristu Leči iz četrtega voda, ki je bil izvrsten mehač, je celo pomagal nekje iztakniti harmoniko, ki jo je potem Leča stalno vlačil s seboj in ob vsaki priliki raztegoval. Uvedel je tudi petje cesarske pesmi vsako jutro na tešče pred kavo. To je storil najbrž zaradi politične preteklosti večine moštva, ki ga je hotel s petjem vzgajati k patriotizmu. Stotnija je prepevala dober teden dni, dokler ni nekega jutra nenadoma prišel k razdelitvi kave major Juretič in je z obupno gesto prepovedal vsako nadaljnje prepevanje cesarske pesmi na tešče. Bil je tako prepaden, da se je ves tresel... Nekega jutra ni bilo stotnika Heringa v službo. Kompani j a ga Je dolgo zaman čakala. Hkrati so ugotovili, da manjka tudi mehač Leča. Tedaj se je vsem zasvitalo, da se je s stotnikom nekaj posebnega zgodilo. Iskali so ga prvi dan zaman, drugi dan so ga pa iztaknili v neki beznici v Postojni, kjer je popival v družbi treh navadnih vojakov od trena. Vsi poskusi, da bi Heringa na miren način spravili iz te družbe, so se izjalovili. Lajtnant Hergott, ki je bil najprej poslan k njemu, se je moral vrniti z dolgim nosom, ravno tako lajtnant Domin. Naposled je major Kuretič stvar naznanil mestnemu poveljstvu, kd je odredilo posebno ofioirsko patruljo z nekim stotnikom na čelu, da pijanca za vsako ceno spravi domov. Ko je patrulja vstopila, Je Hering ravnokar objemal zavaljenega trenskega vojaka ter na ves glas vpil: «Kako naj ta s... a zmaga, ko ima pa v vsaki deželi po enega pankrta? Kako naj potem zmaga...?« Mislil je namreč cesarja. Patrulja je zadnje besede slišala. Vodja je stegnil roko dejal z resnim glasom: «Kaj pa počenjate, gospod stotnik?« Stotnik Hering je takoj spustil preplašenega vojaka, * dvignil izza mize In rekel s popolnoma mirnim glasom: , ((Poglejte dobro, kaj počenjam!« Pri teh besedah Joj bliskovito naglico potegnil iz žepa revolver in si pred P9 truljo pognal kroglo v glavo. , Po stotnikovi smrti je prevzel poveljstvo stotnije h^ poročnik Kobe od druge stotnije, ki je pripeljal s seboj tu j četovodjo Rodeta. Rode je bil razvpit kot največji surOvJ Bil je doma nekje iz Kranjske in baje v civilu kovač. M , tem ko so se ob bližnji fronti poboljšali celo častniki ka^ Hergott in postali znosnejši, se Rode ni brigal za to ih [ dosledno uganjal svoja zverinstva z moštvom. Prvi vod, teremu je bil prideljen, je stiskal zobe in molčal, češ bomo tako in tako v kratkem tam... * , Kje...? V presledkih po deset minut jih je na to njalo bobnenje z bližnje ironte. Kljub temu da je bil batalJu jd izven območja topovskega ognja, ni moglo moštvo tisti ve^- zaspati. Po tesnih prostorih je vladal napet mir. Posamez^J so ga skušali motiti s pripovedovanjem raznih dogodko® J preteklosti, ki pa z vojno niso imeli nobene zveze. To je ^ kakor bi živce rezal, ln pripovedovalci so drug za drhlr utihaii. Luči fv ugasnile, toda miru, tistega miru, ki razgrne P$ tek, v baraki ni bilo. Tisti, ki so takoj zaspali, so bili le re^’ fC večina se ni mogla upokojiti. Temu niso bile krive le temveč tisti nemir, ki Je že ves večer mučil možgane- ^ deskah so škripale kosti premetavajočih se vojakov In tam je kak globok vzdih spremljal brezuspešen napor P1^ ca ti spanec ln vse pozabiti. Kanonada na fronti pa je postajala čedalje hujša. •ii (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - OU MONTEOCH1 8,H.. TKLEFON 93-808 ln W SSs SJ? vnaprej, Poštni tekoči račun: žal *-*■«•*£ tm V^aS;!? DŽsTubl^Star S v LJu^ - 50U3-270/1 • OcS cen. ogUaov: Za'lUZZns^ oZZZZZ* ». tržaškega tu*. Trst STOL ^IT.JZS,Rublja™, Stanjrg JprajT- P všeh pokrajin Itlnje pri »Socletš Pubblldtš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat. ^ «* j