19. štev. V Ljubljani, v četrtek 12. februarija 1874. Letnik II " Inserati se »prejemajo in velji tristopna vrsta: 8'kr., če se tiska lkrat, ,) ,, i, »i 2 H ' ii ii n ii ® ii . Kolek (Stempelj) unese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno rmanjša. > Rokopisi se ne vračaj j, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trgu li it. 163. Polititei list 23 slorasl ii Po poŠti prejeman velja: Za celo loto . . 10 gl. — kr' za pol leta . . 6 — £a četrt leta . . 2 „ 60 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 „■ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več na leto, Vredništvo je na stolnem trgu hiš. it. 284. Izhaja po trikrat u a teden iu sicer v torek, četrtek in »alioto. 0 vravnanji da\ka. ii. (Konec.) Pri preračunjenji čistega prihodka iz gozda sc mora najprvo gledati na to, kako se po splošni navadi z gozdom gospodari ali ravna. 1. Na Kranjskem se navadno le seka in gozdi so zavoljo paše že precej redki alisvitli; le bukovi gozdi so zavoljo paše bolj gosti. 2. Po §. 29. postave se sme le letni prihodek od lesa počez na deblu po 30 palcev dolgih polenih v hosti preračuniti, pa brez ozira na to, za koliko bi se les prodal, ako bi ne bil za drva, ampak za druge namene odločen. 3. Odštejejo se stroški za varovanje in oskrbovanje gozda. 4. Po §. 29 postave se navadno pri gozdih ne ozira na to, kar vtegne gozd posestniku še razen lesa nesti. 5. Pri preračunjenji trdega lesa 30 palcev dolgega sežnja drv ne jemljite, kakor je sploh pri gladkih, ravnih smrekovih ali jelkovih polen navadno in, kakor skušnja uči, tudi prav, 79 do 86 kubičnih čevljev lestl v račun, timveč le 69 kubičnih čevljev na seženj, ker so vladni uradniki dobili nalog, seženj 30 palcev dolgih polen s 6 ali 7 palcev počezka tudi le z 69 kubičnimi čevlji trdega lesa pri poskušnjah v račun jemati. Ker se je pri vpisovanji cene lesa od vas tirjalo, da jo naznanite po ceni sežnja drv, morate zdaj pa na to paziti, da se poznej seženj ne bo 7» do 86 kub. čevljev ampak le z 69 kub. čevljev priporočal za vra-čunjenje nastavljenim uradnikom. Merjenje in cenjen je gozdov vršilo se je po sežnjih z 69 kub. čevljev. Cena lesa pa se je pri nas naznanjala od 83 kub. čevljev, toraj je pri vsakem sežnju razločka 14 kub. čevljev. 6. Prirastek lesa pri navadnem kmetijskem gospodarstvu znese v 100 letih počez v najboljšem jelkinem ali smrečnim gozdu l'/,, sežnjev do '/„ sežnja, zadnje v najslabšem bukovem gozdu. Izjemki so le pri velikem posestvu, kjer se redno in umno gospodari in kjer se gozdi skup drže; ti pridelajo na leto tudi po 2 sežnja mehkega lesa od orala. Na te izjemke od postavne navadnosti pa se po postavi ne sme ozirati. Vsakega mora biti groza, če vidi, kako so ccnilni vladni organi n. pr. po vrčem pustem kamniškem okraju, kjer so naračunili na 48077 oral. 753 □ sež. 61074 sežnjev 30 palcev dolgih polen letnega prirastka. l'o takem uio rale bi kamniške gore, ki se od daleč že vidijo popolnoma gole. biti amerikansk prvoten gozd. Kranjsko ima po starem katastru 704896 oralov gozda, k tim pride morda še kakih 65000 oralov, ki so jih zemljcmerci od pašnikov odtrgali in k gozdu pripisali; tako bo potem 769896 oralov gozda na Kranjskem. Vsa kranjska de žela pa meri 1,731.204 oralov, toraj ima skoro polovico svojega obsega v gozdu: nikakor pa ne more biti eno in isto, ali se ceni tako ali tako. Naj bi se tudi tukaj deželni zastop potegnil za to reč, da dežela ne pade nazaj v prejšnje slabo stanje in krivično razmerjenje davkov. V Ljubljani 1 febr. 1874. F. Scbollmayer. Politika na ktnetih- (Dalje.) „Kako? Po novih postavali bi vlada tudi odstavljala škofe, fajmoštre?' ,.Re3 bi jih," odgovori učenik. „Ne sicer tako, da bi kar berič prinesel fajmoštru pečat, pa bi ta pobrati moral kopita, ampak po 8. bi takrat, ko bi kak cerkven služabnik iz do-bičkarije se kaj pregrešil ali zoper lepo nravno zadržanje, ali pa ko bi kaj storil, s čemur bi dal očitno pohujšanje, takrat bi vlada tirjala od škofa, da odstavijo tacega." „Veste kaj, šomašter," se oglasi Gašper, „tukaj pa pritrdim vladi. Ako bi kak gospod utegnil biti v očitno pohujšanje, takrat se meni tudi zdi prav, ako zapusti faro." Učenik: „Naj bo! Če bi kdo krivega bil spoznan kake velike hudobije, naj gre. Ali to se po moji misli mora prepustiti cerkveni oblasti, ona naj kaznuje svoje služabnike s prestavljanjem ali tudi odstavljanjem, vlada bi se ne smela vtikati v to stvar. Vendar v tem S je še nekaj hujšega in nevarnejšega. Pravi tudi §. 8.. da, ko bi se kak fajmošter tako obnašal, da bi njegov daljni obstanek v cerkvi službi utegnil biti nevaren javnemu redu, da tudi takrat sme vlada tirjati, da tak ne sme več opravljati službe. Tedaj tudi takrat, ko bi tudi nič tacega ne storil, zavolj kar bi se kaznovati smel, da bi le njegovo obnašanje utegnilo biti nevarno javnemu redu, tako naravnost pravi vladno pojasnilo k §. 8. Vi, oče Gašper, vi razumete, le poslušajte. To-le so besede tega § : „IIat sich ein Seelsorger eines solehen Ver-haltens schuldig gemacht, welches sein ferneres Verbleiben in dem kirchlichen Amte als der oftentlichen Ordnung gefahrlich erseheinen Mladi (Povest iz sedanjega časa; Gombarov.) Ladis. poslovenil I. S. (Dalje.) XVII; Na potu proti domu je srečal Ladis Li-povčevo Miciko. Nekoliko korakov pred njo je obstal. Ona je hotela mimo zbežati, da bi ga še ne pogledala. Toda Ladis jo je prijel za ramo in jej rekel: „Počakaj Micika! ker sva se že tako snidla, morava se nekaj zmeniti". „Kaj mi imate povedati, gospod Ladis? Prosim vas, pustite me rajši!" „Ne, samo malo me poslušaj. Morebiti bodo te besede odločile vso tvojo osodo! Pred Bogom in pred ljudmi moraš priznati, da jaz tebi nikoli nisem obljubil, da bi te v zakon vzel. Ker so najini stariši ime!i ta namen, ker ljubeznjivo dekle, imel sem te rad, tako rad, kakor sestro. Ti si pač to drugače mislila, in ker se tvoja misel ne more vresuičiti, zdaj žaluješ in jočeš. Ni res?" Micika je prikimala z glavo. Srce pa jej je tako stiskalo, da ni mogla ne govoriti, ne jokati. ,,Prosim te samo to: Ako sem kedaj brez svoje volje tvoje misli potrjeval, Micika! po zabi to; daj mi to tajno besedo nazaj, in bodi srečna z drugim. Breznikov Tine te jako ljubi, usliši njega! Glej, potem bodo tudi moja uboga mati potolaženi. Ako vidijo moja mati, da si se ti spametovala in ne boš več na-me mislila, bodo se tudi oni umirili in ne bodo več moji sreči nasprotovali. Ako me imaš količkaj rada, Micika, stori to!" »Zahtevajte od mene, gospod Bolnar, da za vas umrjern, z veseljem sem pripravljena. Zapovejte, da se vas odpovem, saj tudi storim. Nikoli ne bo več žal-beseda prišla iz mojih ust, tudi vpričo vaše matere ne; a pozabiti vas ne morem, in druzega vzeti nečem, ker si ti prišla večkrat v uaš hram in si poprek | druzega ljubiti ne morem Pa za to se vi ne brigajte. Bodite srečni, samo ne branite mi na vas misliti in vaše podobe v mojem srcu hraniti, dokler ne umrjem." Komaj je to izrekla, se je že tudi odtrgala Ladisu in tako hitela naprej, da je v malo trenutkih ni bilo več videti. V Ladisovem očesu se je zalesketala solza, hitro jo zbriše, še enkrat pogleda po kraju, kjer se je bil tako čudno snidel z blagim dekletom ter odide. Blizo doma mu pride Emilija naproti. Obesila se mu je za roko in z vso svojo čarobno ljubeznjivostjo ga pogledala. Ta ljubeznjiv pogled iu sladek glas mu je hitro odgnal bojazen in tužni spomin na to, kar se je bilo med potom zgodilo. XVIII Breznikov Tine ju ta čas, dokler je imel odpust, povsod, kakor je pravil, „Ladisa v iravi podobi kazal". Njegov prijatelj, Završni-cov Tone, pa mu je zvesto pomagal. Govorica, u je vsled tega nastala o Ladisu, jc bila voda na županov mlin. lasst, so kana die Regierung seine Entfernung von der Ausiibung des kirchl. Amtes verlangen." Moja misel je, da kakor s §. 2. in 6. vlada lahko vsakemu duhovnu zabrani, da ne dobi kake samostojne cerkv. službe, tako bi s §. 8. vsacega lahko iz službe odpravila, če bi se ji to poljubilo." „Ej, to mi pa vendar ne gre v glavo," se oglasi Škrbinov Marka. „Vam bom skusil z zgledom pojasniti to reč,'1 odgovori učeuik. „Našega g. fajmoštra vse spoštuje in ljubi, kaj ne?" „Saj še tudi naša fara menda ni nikoli imela tako dobrega in skrbnega pastirja," pritrdi Marko. „Tudi menda nobenega sovražnika nimajo, razun male peščice nemčurjev, in pa baronov brezverni pisač po vseh krčmah gobezda zoper nje," dostavi Jurij. „To ni nič čudnega. Hudobnež pa brez-veren človek vselej črti onega, ki mu pove resnico, razjasni učenik. In glejte, možaki, Če tudi mi nobenega madeža ue najdemo nad svojim gospod očem, pa nam jih vlada vendar lahko prepodi po tem §. 8. , ko bi ravno hotela." „Šomašter, to bi pa vendar menda ne šlo I" „Pač ! Kjer je volja, se vzrok v tem §. kmalo najde. Mislimo si to-le: Razpisane so volitve. Naši nasprotniki nemčurji in liberalci postavijo kandidata, ki je povsod znan kot brezveren. Naš gospod kot vesten in skrben duhoven enkrat po pridigi ali pri izpraševanju rečejo: „Ljubi tarmani I razpisane so volitve. Veliko, veliko je ležeče na tem, kdo bo naš poslanec. Ponujajo vam nekega N. Prosim vas, nikar se ne dajte pregovoriti, nikar ne poslušajte tistih, ki vam tega poslanca ponujajo, ta ni za nas. Nikoli vam še nisem vedoma slabo svetoval, zato — ubogajte me in volite tega in tega " _ ko bj nas tako-le podučili, bi njim pač nihče tega ne mogel zameriti. Še hvaležni bi jim bili. Mi ne beremo časopisov in ne poznamo ljudi, ki se nam ponujajo." „Dobro! Fajmošter bi le storili svojo dolžnost, da bi to povedali. Ali silno bi se za merili nemčurjem in liberalcem, ki priporočajo vladnega kandidata. Koj bi jeli kričati: „Kaj je farju politika mar? On ljudi šunta in podpihuje zoper nas in zoper vladnega kandidata — proč ž njim!" Jeli bi po liberalnih časopisih pisariti, kako ta in ta fajmošter zdražbo napravlja med ljudmi, kako javni red moti. Tudi berič, ki oklicevat hodi pred cerkev, bij vse to vestno sporočil okrajnemu glavarju. ta bi sporočil deželnemu uamestniku, kako ta in ta fajmošter kali javni mir — in zdaj pride škofu povelje: „J. mora iz službe, ker obnašal se je tako, da bi njegov daljni obstanek v cerkv. službi javnemu redu nevaren utegnil biti." Možaki se debelo pogledajo. „Vidite, možaki," nadaljuje učenik, „tacih in enacih primerljejev se bo pri vestnem kat. duhovnu brž dalo najti, če bo ravno želela vlada iznebiti se kterega škofa, korarja, dekana, fajmoštra. Če ta §. postavno moč zadobi, potem nihče ne bo varen pred liberalnimi uradniki. Le kdor bo popolnoma potegnil z nemčurji, kdor bo postal najemnik in si ne bo upal volka poditi od čede in kdor se bo izneveril. takemu utegne zoreti pšenica." (Dalje prihodnjič.) Avstrijsko cesarstvo. Nlovruakc dežele. Iz Ljubljane, 8. februarija. — „Sočin" dopisnik, navalil je zopet v ravno tistem dopisu, v kterem se je tako grdo lagal o „Slovencu," cel kup laži tudi o kranjskem deželnem zboru in odboru. Piše namreč: „Vzadnjem poročilu o kranjskem dež. zboru sem pozabil omeniti neke čudne prikazni, ki se leto za letom redno ponavlja v vsaki sesiji kranjskega dež. zbora. Mej vsemi odseki je gotovo nsjvažneji finančni odsek, ki je tako rekoč gospodar in nadzornik deželnemu odboru. Po drugih deželnih zborih, postavim v Štajarskem, je navada, da baš za tega delj nobenega deželnega odbornika ne volijo v ta odsek. Vse drugače pa delajo pri nas v Ljubljani, kajti vsi 4 dež. odborniki (Bleiweis, Costa, Dežman in Murnik) so zadnjič sedeli v finaučnem odseku, so sami sebe nadzorovali, samim sebi dobre svete dajali in sauiim sebi denar privoljevali. Ker je v tem odseku sedelo 7 poslancev, se lehko vidi, da so deželni odborniki v njem večino imeli. Kaj ne, to je Hetno gospodarstvo!" Pregledali smo steno-grafična poročila deželnega zbora ter našli, da je finančni odsek od 1. 1862 sem vsako leto imel O udov, ne pa 7; tedaj tudi štirje deželni odborniki niso mogli imeti večine v njem. Dalje smo našli, da so vsa leta, tudi takrat, ko še ni bilo narodne večine v zboru, deželni odborniki bili izvoljeni v finančni odsek in sicer zarad tega, ker so oni najbolj izvedeli v deželnih zadevah in toraj naj primerniše svete morejo staviti deželnemu zboru. Kolosalno nevednost razodeva dopisnik tudi s tem, ker pravi, da je finančni odsek tako rekoč gospodar iu nadzornik dež. odbora. Zato izvoli zbor loseben odsek, ki ima pregledati poročila o delovanju deželnega odbora. Kaj ne, to je letno poročilo „Sočinega" dopisnika! Kaj pa bralci „Soče" k temu poreko? Kaj hoče „Sočin" in „Narodov"i „Paulus" s tem doseči, da tako hudobno laže in obrekuje? Zapravil bo svoje dobro ime, kterega si je, preden je mlado-slovensk „Paulus" postal, pridobil s svojimi izvrstnimi spisi, ki so, nekteri pod njegovim pravim imenom, raztreseni po raznih knjigah in listih. Dihih j. Cesar so se včeraj podali v Petrograd. Francoski list „Journal de Debats" piše, da to pomenja spravo med Rusko in Avstrijsko. Ako se pa te dve državi sprijaznite in zvežete, moralo bi odjenjati prijateljstvo med Rusko in Prusko, ktero je za Evropo nevarno. A Ruska na to nikakor ne misli, pravi omenjeni francoski list. To mu radi verjamemo. Francoska si od zadnje vojske prizadeva razdreti prijaznost med Rusko in Prusko, pa se ji ne posreči. Te dve državi ste obe nekato-liški, ter obe hudo stiskate katoliško cerkev. Naravno je tedaj, da se v tem boju podpirate in našemu ministru Andrassy-u se bo ravno tako malo posrečilo razdreti ji, kakor Francoski. Pa ta prijaznost bi nam ne bila čisto nič nevarna, ako bi le domače homatije že bile rešene in narodi zadovoljeni. — Dunajski delavci so 10. t. m. državnemu zboru izročili spomenico, v kteri pravijo, da je njih revščina čedalje večja, da jih čedalje več umira in da se čedalje hujše med njimi razširja legar. Dalje tirjajo politično enakopravnost z drugimi stanovi in splošno, enako, neposredno volilno pravico. Če se pa to ne more naenkrat zgoditi, naj se za zdaj napravijo v vseh kupčijskih okrajih delavske zbornice (Arbeiterkammern), in se dovoli veča tiskovna svoboda s tem, da se odpravi kavcija, kolek itd. Tudi izrečejo željo, da se pregleda postava o prostem združevanji iu zborovanji. Spomenica je podpisana od predsednika in perovodje delavniškega družtva „Volksstimme". — Konfesijonelni odsek neki namerava staviti predlog, da naj se od škofov tirja nekaka prisega, menda kakor na Pruskem. Budgetni odsek pa je unidan sklenil, da naj Zdaj so župan in njegovi tovariši spet začeli ložej dihati. Mnenje ljudstva se je vidno spreminjalo. Ladis se je jezil, ko je opazil, da ga ljudje ne pozdravljajo več tako priljudno, kakor poprej. In gospe ste enkrat na sprehodu od fantov tako ostre besede slišali, da se je Emilija doma jokala in rekla, da se naenkrat odpelje v mesto. Le težko jo je Ladis spet potolažil. Ladis je spoznal, da mora zdaj nekaj odločnega storiti, drugače bo vse zgubljeno. Sam je toraj šel k učitelju, ki je bil vodja njegove stranke in agitacije. Ta ga je sicer priljudno sprejel, pa tako prijazno ne, kakor navadno. Ladisa je to tako jezilo, da se je v ustnice vjedal, vendar se je premagal tema videz miren vprašal, kako že kaj njegove reči stojč. „Upam, da dobro", reče učitelj. „Samo upate? v zadnjem tednu že ste rekli, da je moja zmaga zagotovljena." „Veste, na ljudstvo se ne sme preveč zanašati. Ljudsko mnenje se spreminja, kakor veter I" „Povejte mi odkritosrčno: ljudje slabo o meni govorijo." „Slabo? Ne, ampak nekteri imajo zoper vašo volitev take vzroke, ki se nikakor ne dajo ovreči." „Postavim?" ,,Gospod Ladis, o tem je težko govoriti!" „Tako ? Že zastopim! Samo to vam bode v opravičenje in odgovor: Prihodnjo nedeljo bom prvič oklican in v treh tednih je gostija. Razglasite to še danes ljudem." „Bom; pa vaša mati? Govori se, da ste jih iz hiše izpodili, ker niso hoteli privoliti v to ženitev." „Mati so sami radi odšli; jaz jih nisem mogel držati. Tega pa nisem nikoli pozabil, da sem njihov sin. Mi verujete?" „Jaz že! pa drugi ljudje?" „Skrbite za to, da bodo tudi verovali." „Blebečejo pa že tudi, da je vaše bogastvo —" „No, no, Bolnar še kupi pol vasi, ko bi potrebno bilo." „Jaz to tudi vem, ali ljudje hudobno mislijo in govorijo." „Kaj pa naj storim, da vsem ljudem jezike zavežem?" „Eno sredstvo jaz vem, gospod Ladis, pa vi ga ne boste rabili." „To bi bilo?" „Raztrgajtc vso zvezo s tema gospema, sprijaznite se z materjo, in oženite se z Li-povčevim dekletom. Potem bo spet vaše ime ljubo in spoštovano." „To mi je pa nemogoče, in le zato, ker vem, da mi vi dobro želite, vam tega ne zamerim." „Tedaj bo pa za vas res huda borba; toda če vsak svojo dolžnost stori, še ipak bo zmagano!" „Storite vi najpred svojo dolžnost. Zastonj ue bo. Več danes ne govorim." „Računite na mojo pomoč, g. Ladis. Dokler nisem prisiljen zoper svoje prepričanje ravnati, sem vedno popolnoma vaš sluga." (Dalje prih.) se opusti teologična fakulteta v Inšpruku. To 80 pač očitna znamenja, da liberalci ministerstvu že rastejo čez glavo. Da bi ministerstvo silili pritrditi jim, začela se je snovati agitacija za te njih predloge. Upamo, da tudi katoličani ne bodo zaostali s protesti proti liberalnemu nasilstvu. ČfKkt*. Iz Prage 6. febr. Mnogo hrupa dela v ustavaških in vladinih novinah banket, kterega so na svečnico mladočehi na čelu z dr. Sladkovskim in Čižkom napravili na Mel-niku. Pa to ni bilo nič druzega, nego goli humbug, s kterim so hoteli „česki girondisti" zagrniti blamažo poslednjih volitev. Navzoči so bili skoro vsi propadli mlado češki poslanci in nekoliko kmetov izpod šipskih okolic, ki slove tu na Češkem za naj svobodomiselnejše; iz mesta Melnikapa ni bilo pri banketu niti ednega mestjana, razun c. k poštarja in okrajnega tajnika Winklerja. Nabijalo se je mnogo v dunajskih frazah o svobodi in svobodni državi, udrihalo ljuto po duhovnih, mnihih in pa cerkvi. Konečno so si jezo ohladili s činom, kteri je skoro več nego otročji; liste „Čeha," »Politiko," in „Po-kroka", namočijo v omačko in pivo, raztrgajo ter pomečejo pod mizo zarad tega, ker ti listi trdijo, da ravno duhovščina je narod češki otela pred narodnim potopom in poginom Mladi očitajo duhovščini, da je ravno ona zakrivila nevednost in politično spanje dvestoletno, tedaj je tudi njih nalog, vse to popraviti ker je zadosti »farjev" po farah na Češkem in v samostanih! Hvala Bogu, da narod drugače misli, — nego se »mladočeskim" prvakom sanja! — — Po pravici se sme Češko imenovati druga Belgije, ker je primerno tu največ tovaren, pri kterih dela tisuče in tisuče ljudi, koji so vsled „kraha" zapuščeni od tovarnikov. kterim je nemogoče plačevati delalce; druzega dela pa tudi ni. Tako je zdaj samo tu v Pragi več nego 10.000 delalcev brez službe. Iiavno tako je po deželi; od vseh strani dohajajo ža lostna poročila, da je tu sto delalcev, tam sto in sto rodbin brez dela, brez zaslužka, brez — kruha! Žalostne razmere! In vlada? Mesto da bi z energičnim činom na pomoč prišla revščini, bavi se s konfesijonelnimi predlogi, škandali Offenhajmovimi, a goljufom Plach tom, misle, da tako delavsko bedo potisne v kot. Ako vlada to misli, sc moti, ker takovi predlogi ne nasitijo delalcev. I)a se pak vendar mej lačno množico nekaj kuje in snuje, kar močno sm rdi po petroleji, je dokaz, da se snuje tu oddelek 150 tajnih policajev, me, kterimi bodo imeli nekteri 1200 gld. plače! Tla-komer socijalni samo na Dunaji danes tako nizko stoji, kot za dobe Napoleonove v Parizu, a vendar se pa Dunaj, ta moderni Babilon, tako rad opiči po Parizu. Zares razkošno v te, Avstriji, pardon, — Angliji! OjiTska. Politično stanje je čedalje bolj zmešano. Sedanje ministerstvo nima zadostnega zaupanja, kar se je pokazalo pri glasovanji o izhodni železnici, pri kteri je bila za-nj le večina 11 glasov, pa ne sme odstopiti ker bi bila potem zmešnjava še večji. „P. L." pravi, da ga nimajo moža, ki bi mogel sosta-viti novo ministerstvo, ktero bi se opiralo na zdatno večino zborovo. Za ošabne Madjare, ki so se vedli, kakor bi bili vsemogočni, je to ponižanje jako britko, za cesarstvo pa bode gotovo dobro, ker se Ogri čedalje bolj prepri čujejo, da sami ne morejo obstati. Hrvaška. Ban Mažuranič je iz službe djal županova namestnika v Varaždinu in Križevcu in je imenoval deželnega poslanca jubanoviča za vodjo Varaždinskega, soduijskega svetovalca OžegoviČa pa za vodjo Križkega županijstva. Vitanje države. PriiMka. Govor, s kterim se je 5. t. m. pričel nemški državni zbor, še besedice ne omeni o Bismarkovi cerkveni politiki. Pa Bis-mark je že navajen takih dejanj, o kterih se judje čudijo. Za predsednika je izvoljen narodno - liberalec Forckenbeck, za njegova namestnika pa Hohenlohe in Hanel. — Nadškof ,edohovski je dobil od poznanske okrajne sodnije povabilo, 24. t. in. pred očitno sodnijo zagovarjati se zarad prestopka majniških postav. fr'raiia vsled Vaše lenobe že dve leti sem — le ilevel, k večemu krompir in repa raste. V Središču, 5. svečana 1874. Andrej Seitikovič, c. k. poštar in Šolski ogleda. Domače stvari. (Stolni dekan g. Zupan), je bil pred nekaj tedni od kupca Majerja tožen zarad razžaljenja časti in od mestne delegirane sodnije obsojen, da plača 20 gld. globe. Na njegovo pritožbo >a je graška nadsodnija to razsodbo ovrgla in zaukazala, da se ima obravnava na novo začeti in zvedenci še enkrat zaslišati. (Kupčij ska in obrtnijska zbornica) je 9. t. m. izvolila g. V C. Zupan-a za predsednika g. J. N. Horak-a pa za njegovega namestnika. (Matica slovenska) je dala knjige, ktere dobe udje za leto 1873, že k bukvovezu. (Državna založnica) za vojvodino Kranjsko se vendar le napravi v Ljubljani. Finančni minister je že imenoval šest udov v vodstvo, drugo polovico pa jih je imenovala trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. (T zadnjem listu) mora v poročilu o občnem zboru »Narodne tiskarne" namesto dr. Ploj stati dr. Rade j. Razne novice. — Čitalnica v Šentvidu nad Ljubljano je napravila preteklo nedeljo „besedo" v spomin svojega ustanovitelja, rajnega gosp. Blaža Potočnika, h kteri je prišlo mnogo občinstva iz Ljubljane, Šentvida in okolice. Popoldne pred »besedo" žc je prinesel gosp. dr. J. Bleiweis lovorjev venec s tremi krasnimi trakovi, na kterih je bilo brati: »V spomin ncumrlemu gospodu Blažu Potočniku", ter ga je obesil krog njegove podobe. »Besedo" je pričel gospod predsednik s pozdravljenjem prišlih poslušalcev in je dal razdeliti tiskan »životopis Blaža Potočnika" med vse nazoče. Temu sledi slovesni govor, s kteriin krasna rojakinja razloži pomen te »besede" ter se spominja blagega ranjcega. Šaljivi govor »Kazen izdajalca" je zbudil splošno veselost in igra »Mutec" se je prav vrlo predstavljala. Med posameznimi točkami so se pele pesmi Potočnikove in tako je „beseda" po vsem do segla svoj namen, občinstvo je bilo navdušeno in prav židaue volje. Med drugimi poslušalci je bil tudi misijonar gospod Tomazin, ki je zadnji večer pred svojim odhodom v Ameriko preživel prav veselo v sredini častiteljev Plaža Potočnika. — Narodna čitalnica v Zagorji na Notranjskem je po dolgi prošnji od vlade ven dar-le dovoljena. — Tepež. V ponedeljek zvečer so se fantnlini, ki so voglarili ali zaplečevali, stepli in je Janez Longar iz Jezera Janeza Itatajica iz Lukovka pri Trebnjem, z nožem v desno oko tako nesrečno sunil, da mu je neki popol noma izteklo. Ilududelnež je že v zaporu. — Požar. Iz Kostanjevice se nam piše Včeraj (8. t. m.) ob desetih dopoldne ineo službo božjo je jelo goreti v Ostrogu, vasi št ; jernejske fare. Pogorele so štiri hiše, dv konja in boje tudi nekaj druge živine. Zažgali so, kakor se govori, otroci. Sreča velika, tla je jelo goreti na vzhodnji strani vasi, sicer bi bila pri tako močnem vetru gotovo vsa vas pogorela, kajti poslopja so krita s slamo in jako tesno drugo pri drugem Zavarovan jc bil samo eden. Čudno res, da se po tacih nesrečah naši ljudje ne izmodrujejo! — Naše mesto je tudi storilo korak bliže ■— luči; kajti dobili smo pretočeni teden res 8 čednih sve-tilnic. Vstreženo je z njimi gotovo vsem Ko-stanjevičauom. Poprej je bilo človeka skoro strah hoditi po naših ulicah, posebno pri deževnem vremenu. — Saksonski kralj Albert toži več listov, med temi tudi praško ,,Politik", zarac žaljenja časti, ker so ponatisnili iz „Frank-furter Zeituug" nek podlistek o ranjkem kralju Janezu. — Glasovi t i David Straus, ki je v svoji bogokletni knjigi „I)as Lcben Jesu" skušal dokazati, da sv. evangeliji pripovedujejo le izmišljene pripovedke, je 8. t. m. v Ludwigs burgu na Virtemberškem umrl. — Sultan Atčinski, s kterim se Ho-landci že dalj časa vojskujejo, je neki umrl; vojske pa menda še ne bode konec, ker se Atčinezi pripravljajo na nov boj in ker so mesto Kraton zgubili, zidajo nove trdnjave. — Maša za Radeckega. V Montebelli že nekaj let žive trije avstrijski veterani, stari vojaki, ki tudi po zedinjenji Italije svojega dolgoletnega bivališča v tej, zarad družinskih in rodbinskih razmer jim priljubljeni deželi, niso hoteli zapustiti. Vsako leto pa so si 5. prosenca v ondašnji cerkvi naročevali tiho sv. mašo za „nekega dragega umrlega". Ta umrli ni bil nihče drugi, kakor „oče Radecki", pod kterim so nekdaj vsi trije služili. Tudi letos se je imelo to zgoditi, in tisti, ki je to reč z župnikom dogovoril, svojim tovarišem v gostilni — se ve, — da v nemškem jeziku naznani, ob kteri uri bo sv. maša. Pa kako so ostrmeli veterani, ko stopivši v cerkev, namesto navadnih dveh sveč, zagledajo 8 prižganih, in ko jim cerkovnik odkaže prostor v črno pogrnjene za „veljake" namenjene klopi. Še veči nastane njih strmenje, ko vsi častniki v tistem mestu nastanjene posadke v celi paradi v cerkev pridejo, se pripognejo in se v zadnje klopi podajo. „Wehrzeitung", ki to poroča, pravi nadalje: Po božji službi stopi italijanski poveljnik pred veterane in izreče, da je za svojo dolžnost spoznal, ne samo te cerkvene svečanosti se vdeležiti, ampak za-njo tudi kaj dodati, kajti tudi Italijani so se vojskovali pod Itadeckovo zastavo, in Radecki se šteje med tiste vojskovodje, kteri so vredni, da jih vojaki vsake armade visoko spoštujejo. Umrli so: 4. febr. Urban Mcrkun, berač, 60 )., za kozami. - Andrej Feigl, najdtnec, 3 mesece, za slabostjo. 5. febr. Marija Seme, delavski otrok, 4'/.^ 1., za mrzlico. — Jože Lozar, krojač, G4 1., za grižo — Andrej Domcnik, bivši trgovec, zd;ij jetnik 46 1, za pljučno sušico. — lilaž Suhar, berač, 85 1., za splošno vodenico. G. febr. Adam Agnič, delavec, 34 1., za prsno vodenico. 7. febr. Miha Borštner, krčinarskc vdove sin, 8'/.» '•> diphteritis. — Katarina Strešen, delavka, G9 1., za rakom v želodcu. — Marija Gorjanec gostaška vdova, 72 I., za splošno slabostjo. — Marija Avšin, žena posestnika, G8 1., za slabostjo. — Jakob Korošec, delavec, 39 1 , za grižo. — Marija Pavšek, dvojček zidarjev, 8 tednov. 8. febr. Janezu \Vachtcrju, mizarju, otrok ženskega spola, 1 uro, za slabostjo po prezgodnjem porodu. Mesečni izkaz banke »Slovenije". Požarni oddelek. Stanje dno 31. decembra 1873: 16365 polic, 53.001,150 gld. zavarovane istiue, 503,"74 gld. 15 kr. premije. 31. janna'ja 1874: 17586 p lic, 52,886.1 .S9 pld. zavarovane istine, 540 479 gld. 8:1 kr. premije. — Pri-rHNtek: 1221 polic. 8.884.089 gld. zavarovane istine, 36.805 gl.1. 68 kr. premije Eksekutivne dražbe. 13. febr. 3. BI. Lužar jevo iz Homca (13999 gl.) v Kamniku. — 3. Jož. Glavič evo iz Klečet (1112 gl.) v Žužemberku. — 3. And. Kapus ovo (1380 gl.) v Kamniku. 3. Mih. Kosovo v Bistrici. — 3. Urš. Smuk-ovc iz Planine (G00 gl.) Grnomlji. — 2. And. Kepnik-ovih dedičev v Št. Juriju (602 gl.) v Kranji. — 2. Matija Poglajen ovo iz Potoka <7.r)0 gl.) v Liliji. — 2. Fr. Malnar jevo iz Hudokovea (2510 gl.) v Itibnici. — 2. Jan. Kastrin-ovo iz Šturijc (300 gl.) v Ipavi. 2. Ilelene Smuk ove iz Kota (7 gl.) v Črnoinlji. 1. Ig. Smole-tovo iz IJoštanja (890 gl.) v Kačji. 3. Jož. in Neže Slavič eve iz Klečet v Žužemberku. 14. febr. 3. Mat. Kvas-ovo iz Sp. Jarš (750 gl.) v Kamniku. — 3. Fr. Terbižan ovo iz Goč (2505 gl.) v Vipavi. - 3. Jak. Mahorčič-evo (2507 gl.) v Vipavi. — 3. Fr. Jagodic-ovo iz Komende (385 gl.) v Kamniku. — 2. Srenje Ubeljske (6440 gl.) v Senožečah. — 1. Marije Pintar-jevc iz Čepulj (2409 gl.) v Loki. — 3. Val. Žibcrt ovo in Spodnjih Garnelj (879 gl.) v Ljubljani. Denartitvene cene. 10. februarija. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . 5% renta v srebru....... Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1860. 1., celi..... „ „ 1860. 1., pol. . . . . Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odvezuice. Štajarske po 5%........ Kranjsk«, koroške iu primorske po 5'0 Ogerske po 5'/,........ Hrvaške in slavonske po 5*/0 . . . . Sedmogradske po 5*/,...... Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... Unionske banke........ Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptue družbe . . . . Anglo-avstr. banke....... Srečke (loži) Kreditne Ti žaške k. d. Kudenske Salmove l'alfti-jeve Clary-jeve St. Genois Windiscbgriitz-ovo Waldstein-ove Srebro in zlato Ces. cekini . Napoleonsd'or .... Srebro ...... po 100 gld. 100 60 „ „ ,. „ 40 gld. a. v. «i 40 i, „ i, 40 40 40 20 40 Denar. Blago. 69 26 69.40 74.20 74 40 98.— 98 60 103.25 103.75 102.60 110.— 141— 141.50 1 93.- ___ I 85,— 89,— 76.75 77.50 75.60 77.— 75.25 76,— 980 981 134.60 135.— 236.25 236.50 930.— 940 — 154 154.50 170. - 171.— —.— 117,- _.— 63,— 23.50 24,- 34.- 36.- —.— 22.— 31.50 .$2.— 22.60 21.60 20.50 21.50 21.— 23.— 5.32 6.32 8.99 106.— 109.25 I Zahvala. Vsim sorodnikom in prijateljem, posebno častiti duhovščini, ki so mojo preljubo nepozabljivo soprogo Franciško Ničmau-ovo 6. t. m. v tako obilnem številu spremili k pogrebu, kakor tudi p. n. gg. pevcem čitalničnim, ki so ji tako ginljive nagrob-nice peli, izrekam najtoplejšo in najpri-srčnejšo zahvalo. Henrik Ničman. Listnica opravništva. C. g. A. V. župn. v H.: Dva lista sta nazaj prišla zaporedoma in — pošiljanje smo ustavili. Ktere liste Vain smemo doposlati? Gg. kapi. A. F. v S. in M. V. v M.: Ne-došle liste še enkrat pošljemo; pošiljali pa smo redno vse. Čudno, da nekteri pot znajo, drugi ne! G. župn. M. J. v S.: Naročeno bi bili že lahko trikrat dobili, če še niste . . . ! Kupite si ,,Olikanega Slovenca"; ne stane veliko, pa včasih prav pride. G. A. II. gostiln, v S.: Nismo pozabili in se bo kmalo popravilo, ko bodo naslovi naročnikov vnovič tiskani. Udom družbe sv. Mohora: Nabira novih družnikov in letne plače starih udov se sklene z zadnjim dnevom meseca februarija. Zato prosimo vse, ki želijo v družbi ostati, ali kot novi udje pristopiti, naj blagovolijo kmalo se oglasiti, da se potrebni zapisniki o pravem času napravijo. Opravništvo „Slov." (Stari trg hš. št. 163.) VrleKi-iiflrne l.i« r Trstu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (-t-2) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. P u ve c. Natisnili Blazuikovi dediči v Ljubljani.