257
Naši dopisi.
A.
V Gorici 7. avgusta. — Groza nas je obšla pretekli torek (2. t. m.), ko se je bila kakor blisk raznesla novica o umoru in samomoru na tržaški cesti poleg Velikih Roj, 3/4 ure od tukaj. Čevljar Anton Faga-nelj iz Mirna je Franciko Komelovo, katera mu je bila po 2 - 3 letih ljubezen odpovedala, z velikim nožem na več mestih tako prebodel, da je čez kako četrt ure dušo izdihnila; potem je samega sebe z istim nožem tudi na raznih mestih tako nevarno ranil, da je 2 uri pozneje umrl. Ležala sta oba poleg ceste z nogami skoraj skup, dokler ni došla komisija. Prišla je bila nesrečna deklina z 2 tovarišicama okoli 7. ure zjutraj iz Stračic, kjer je v ondašnji fabriki po noči delala , kar zagleda na omenjenem mestu Faganela, ki jo — povrnivši jej molitvene bukve, katere mu je bila prejšnji čas ona podarila — zdajci zgrabi za vrat in grozovito dejanje izvrši. Uni dve deklini ste zbežali. Ne daleč od strašnega prizora je bil Mirenski gospod župnik,   ki se je peljal v mesto.    Ko izve,   kaj   se je
258
zgodilo, vrne se naglo po sv. olje in pripelje se še za časa k umirajoči K. Morivec je izprva prosil, da naj ga prebodejo, da hitreje umrje, pozneje pase je skesal, prejel tudi poslednje sv. olje in še v pričo komisije izustil besede: „Moj Bog, kaj sem storil!4< Da ni hoteia umor-jenka imeti s Faganelom več opraviti, prihajalo je od tod, ker je bil neki čedalje hujši. Deklinin oče mu je bil dal tiste dni prej 5 gold. kot nekako odškodnino s pogojem, da hčer pusti. Prav za ta denar pa je menda celo noč pred umorom pil in se na-nj pripravljal ! Sod-niji je F. sicer se svojo smrtjo nit prestrigel, ali dejanje njegovo in občno menjenje v nebo vpije: „Tako ni bilo nekdaj na kmetih; kam pridemo z razuzdanostjo, surovostjo, brezbožnostjo, ki je sad tistega semena, ki ga je zasejal nove dobe liberalizem?!" — Strašna suša tare našo deželo od gor do morja; od konec junija nismo imeli zdatnega dežja. Prva turšica je uže uni cena; Činkvantin , ajda, repa, zelenina po večem uže tudi. Karakteristično za nevarnost, ki preti našim kmetom, je to, da bomo imeli jutre v Gorici procesijo za dež, kakoršne nismo imeli od leta 1839. — procesijo ,,na že gen", to je, na (staro) pokopališče. Taka procesija je pri nas znamenje skrajne siie, kakor v Ogleji izredna procesija prihodnji torek z nekim staro-častitljivim sv. razpelom. Procesijo goriško ,,na žegen" leta 1839. imam še živo v spominu. Blagi šolski nadzornik Valentin Stanič nas je pod miliui nebom (bil sem jez takrat učenec 3. razreda tedanje normalke) učil peti pesem „Acb, sende Gott... den Regen bald herab!" Zbirali pa smo se v šoli za procesijo uže ob 4*^ uri zjutraj, Česar vtis je pri meni neizbrisljiv. — Politično društvo „Slogau bo imelo svoj občni zbor 11. avgusta t. 1. v čitalnični dvorani v Gorici. — Državni poslanec dr. Jos. Ton ki i vabi svoje volilce, župane, podžupane, duhovne, učitelje, posestnike i. dr. k javnemu zboru dne 24. t. m. ob 11. uri v dvorani čitalnični v Gorici, da opraviči svoje dosedanje delovanje in poizve želje svojih volilcev. — Tukajšnja vojaščina je imela včeraj in predvčeranjim posebne manevre na Lijaku in ostala zunaj tudi ponoči. V drugi polovici t. m. pa pojde k še večina manevrom na Tominsko. — Dr. Anton Mahnič je zdaj za trden profesor tukajšnjega bogoslovskega učilišča.
Prem 6. avgusta. (Suša.) Pomladi bilo je v preobilici mokrega vremena, a kar se je pa poletje pričelo, ta božji dar nas prav redko obiskuje, v mesecu juniju in prvi polovici julija bilo je v tem oziru še dobro; druga polovica julija postajala je pa vedno bolj suha, vročina čedalje veča, sem ter tje združena tudi s severnim pišem, kar se tudi vse dneve v avgustu neprestano ponavlja. Zemlja je same suše uže močno razpo-kana in zdihuje po dežji; vodnjaki in studenci so do malega vsi suhi; ljudem in živini manjka potrebne vode. Turšica po brežnatih njivah vene, fižol je do malega se posušil, krompir bode prav droban ostal, a še to malo ne bode dosti prida, ker mu za normalno dorast manjka potrebne vlage. Češplje — tukaj skoraj edini vir za kak soldek dobiti — so posebno na južnih, brežinastih legah vse splavele, in se močno osipajo. Res žalosten je pogled! Nasproti pa davki tarejo kmeta neznosno. Meseca julija t. 1. došlo je v tukajšnjo faro okolo 30 „oznanilu za prvi eksekutivni prodaj 24. dne t. m. na zaostalih davkih, čemur bode se ljudem zaradi pomanjkanja denarja skoraj nemogoče izogniti. In koliko ubogih očetov je za živež svojim gladnim družinicam uže do sedaj turšco na račun dobre češpljeve letine na upanje jemalo! Pomanjkanje in glad zopet se svojim strašnim pogledom tukajšnje prebivalstvo osorno straši. Vsak dan smo ta teden prosili milega Boga v sprevodih pohlevnega dežja; a nebo se ne preoblači, al upajmo v
božjo milost, katera uže ve, kaj dela, — saj ima vsega dosti, in lahko stori kedar in kar hoče , ter človeka v največi nadlogi tudi čudežno pogina otme, če si tudi sam pomaga !                                                 Matija Rant.
Iz Knežaka na Notranjskem 2.  avgusta.   (Klic po
pomoči.) Včeraj ob 10. uri vpepeul je strašen požar 38 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred — in vse v eni dobri uri! Vode nismo ime;i, ljudi ni bilo nič pri domu, ker še kosijo in gozdarijo, in braniti se ni prav nič dalo! Hvala prisrčna gre sosedom Zagorcem in tudi nekaterim Bačanom. Nesreča je grozna, zato se obračam do usmiljenih dobrotnikov za pomoč in si. vredništvo ,,Novic" za nabiranje milodarov in izročitev podpisanemu županstvu. *) Vse se bode z največjo hvaležnostjo sprejelo. Škode je za 50.000 gold. ali pa še več! Du sedaj ubogo, jako ubogo ljudstvo je sedaj popolnem uničeno! Bvg se usmili! Pomagajte dobrotniki, Bog sam vam bo plačal! Obupati je ljudem! Zgorela je deloma tudi šola, ki je bila še le konec lanskega leta dodelana!    Naj pomaga, kdor more!
Anton Požar, župan. NovomestO 4. avgusta. V. O. — 1. in 2. dne bilo je Novomesto, kakor navadno vsako leto o porcijunkoii, z Belokranjci prenapolnjeno. Ker smo pa 1. dne t. m. tudi tukaj živinsk sejrn imeli, prišlo je iz cele Dolenjske še mnogo druzega ljudstva. Med govejo živino bilo je največ tistega malega plemena, kateri se na hrvaški meji, na Hrvatskem m pa na Krasu nahaja; le tu In tam videli smo kako boljše in lepše pleme. V obče smo našli, da še zdaj kmet ne zna ali pa noče živine sna-žiti in da smo na Dolenjskem do sedaj še prav malo v živinoreji napredovali. Potreba je pač očividna, da bi se ali ljudska šola za kmetijstvo ustanovila , ali naj bi se kmečka mladina vsaj v navadnih ljudskih šolah v najvažnejših kmetijskih strokah podučevala. — Kar se poljskih pridelkov tiče, tožili so nam kmetje, da dandanes nobena reč prave cene nima in da so morali, na primer, mernik pšenice za 2 gold. prodati, če so hoteli nekaj soldov za davek vloviti. Tudi Beiokranjci, kateri so nekdaj v takem času jako veliko število čebulnih rest prodali, pripeljali so letos le malo čebule in še te malenkosti niso spečali. Sploh 3mo iz vsega sejma razvideli , da kmetijstvo kakor tudi kupčija s kmetijskimi pridelki čedalje bolj hira in da je v resnici uže zadnji čas, da dobimo na Dolenjsko uže davno obljubljeno železnico, ki bi oživila promet tukajšnji.
Iz Komende 3. avg. — Dovoli, predragi bralec, da ti tudi jaz iz naš ga kraja par vrstic pišem. — Letos se ni dolgo časa spolnoval pregovor, ki pravi: ,,ako na sv. Medarda dan dežuje, potem skoz 4U dni zaporedoma dež greu. Seno smo sušili v lepih solnčnih dnevih; ž;ta nažeh smo toliko, da ga nismo mogli spraviti v kozolce in je marsikdo moral poleg kozolca napraviti skladal-nico snopov. Ajda je uže tudi lepo rastla, in nam obilo zrnja obetala, al — kjer sreča, je tudi nesreča blizu. Včeraj popoludne pripodili so se gosti oblaki nad naš kraj , ki nič dobrega niso oznanovali. Jled gromom in vrišem vsuje se toča debela kot češnje. Največ trpela je uboga ajda, katera ie skoraj do čistega rasbita. NiČ bolje se tudi prosu ni godilo. Poleg toče bil je tudi hud veter, ki je podrl veliko kozolcevv Na Križu je celo z grajskih skednjev streho vrglo. Škode naredila je toča z vetrom res veliko. — Danes imajo učitelji kamniškega okraja v Mengišu svojo letno konferenco.
Komenčan.
Iz Kranja 8. avg. — Dne 2. t. m. okoli 2. ure do« poludne imeli smo tudi v Kranji .jOgenj".   Goreia je v
*) „Novice" bodo to prav rade storile;   naj  bi milodari tudi obilo dotekali!                                                       Vred.
259
farovži neka šupa, kjer so laški zidarji si polento kuhali- Zarad silnega viharja bila je nevarnost posebno za spodnji del mesta velika. Požarna naša bramba, ki je takoj na pomoč prihitela, obvarovala nas je zopet še veče nesreče, za kar jej v resnici gre vsa čast in hvala. Povdarjamo pa to še posebno zato, ker dopisnik v „Laibacherici" od 6. t. m. požarne brambe ne z besedico ne omeni. Ali so ga oči motile, da je videl le žandarje, ali pa jo je nalašč ignoriral?   ,,Man merkt
die Absicht....."    Požarna   bramba je v velike hvale
vrednih domačih rokah, in je li zato za nič?! Kedaj vendar pride vredništvo vse ,,Laibacherice" v druge roke, da tudi krajne notice ne bodo na čelu nosile pečata enostranskega nemčurstva!
Iz Bohinjske Bistrice 7. avg. —- 6. dan t. m. je bil
dan grozne nesreče naši fari, ki na veke zapisana ostane v zgodovini njeni. Namesti stare, veliko premajhne cerkve smo imeli dobiti novo, prostorno, ki po dovršenem večletnem zidanji bi se bila blagoslovila še ta mesec, — a zdaj je zvonik razvalina, ki se je podrl 6. dne t. m. zjutraj pred 9. uro, in na cerkev padel ter deloma njen strop prodrl, pa več ljudi ubil. 6 delavcev, ki so na turnu delali, je v cerkev padlo in ondi zasutih bilo, 2 pa je ven vrglo. Po nesrečni naključbi je gosp. kaplan Jerala isti čas cerkev od znotraj ogledaval in pri tej priči ga je sila zidovja tako zasula , da ga še danes niso mogli izkopati. Koliko je mahoma mrtvih bilo, koliko pa na smrt ranjenih, ni še danes gotovo. Posebna milost božja je varovala gosp. župnika Mesarja, da je par stopinj oddaljen stal od smrtonosnega mesta. *) Nesreča grozna, — škoda pa velika, kajti večletna skrb in trud neutrudljivega gosp. župnika leži zdaj v razvalini , ki se bo komaj poravnala s kakimi 30.000 gold. Vzrok tej nesreči se pripisuje preslabemu podnožju zvonikovemu in pa potresu, katerega so zvečer pred to nesrečo čutili neki tudi v Radoljici in v okolici. Deželni predsednik je takoj iz Ljubljane poslal vladnega svetnika grofa Chorinskega in pa zdravnika dr. Zupanca na mesto nesreče, prišlo je pa tudi iz Bleda in Radoljice več zdravnikov. Komisija zdaj preiskuje, od kodi ta nesreča in kdo je je kriv.
Cerklje. (Prošnja.) Trikrat uže nas je letos huda nesreča zadela. V dan sv. Jožefa je pogorelo na Spodnjem Brniku sedmim posestnikom vse poslopje: velikonočni ponedeljek je razen dveh številk pogorela vsa vas Polica in včeraj v dan sv. Jakoba je v Cerkljah pogorelo 38 hiš z drugimi poslopji. Veči del so zadeti bajtarji, katerim ni ostalo druzega nego lačna družina. Prvi dve nesreči smo zmagovali in nesrečnim sami pomagali, al o tretji največi nesreči smo primorani klicati dobrotnike na pomoč. Vsak dar bode s hvaležnostjo sprejet, in vsakemu darilcu kličemo uže naprej: Bog povrni stoteroo!
Andrej Vavken, župan.          Anton Golobic, župnik.
Vredništvo „Novic" je pripravljeno prejemati darove ter jih pošiljati omenjenima gospodoma.
Iz Vinice na Dolenjskem.   — Pri volitvi občinskega
starašinstva 21. dne u. m. bili so izvoljeni: za župana Peter Malic iz Vinice, — za svetovalce pa^ Josip Malic iz Vinice, Peter Balkovec iz Preloke, Jurij Spebar iz Belčjega Vrha in Miha Žalec iz Nove Lipe.
Iz Dobrove. 7. avgusta imeli smo slovesno novo mašo, katero je pel Kocjanov gospod s Kozarij Fr. D o lin ar. Cerkev je bila lepo okinčana, ljudstva pa, da se je vse trlo in se soparica stekala od cerkvenih sten. Pri kosilu je bilo v farovžu pri 2 omizjih nad 100 raznovrstnih
*) Gospod prof. Mam, ki uže več dni na počitnicah biva v farovžu, piše ,,Slovencu", da je isti čas k sreči v lo-pici na vrtu bil.                                                           Vred.
gostov. Nazdravila je novomaŠniku prva v lepi obširni deklamaciji Bobenčkova deklica v občno pohvalo; potem vodiški župnik g. F. Kaj d iz, tretji dr. Poklu-kar, kateri je novomašniku posebno priporočal kmečki stan, dodal pa Še naznanilu žalostinke z Bohinjske Bistrice — prošnjo, da se hudo zadetim BistriČanom od zbrane družbe naznani živo milovanje in v znamenje srčnega sočutja zloži nekaj podpore; v malo minutah nabranih je bilo 37 gold. (ena sama dobra roka darovala je 4 tolarje) in v pondeljek se je odposlalo pismo in darilo do g. župnika Mesarja. — Upamo, da vsa domovina naša in vnanji dobrotniki hitro in z obilnimi darovi na pomoč prihite tako sila hudo prizadetim rojakom Bohinjskim.
Iz spodaje Šiške 8. avg. — Naša čitalnica priredi prihodnjo nedeljo 14. avgusta veselico pri g. Matijanu v zgornji Šiški ,,pri kamnitni mizi". Program obsegal bo razun petja, berila in deklamacije tudi tombolo.
Iz Ljubljane. — „Laib. Zeitg." nas je v soboto iz neDadila z novico, da je deželni zbor kranjski sklican na 24. dan prihodnjega meseca septembra. To novico moramo smatrati za rešitev prošnje narodnih poslancev od 18. avgusta leta 1879. za razpust nepo-stavno voljenega deželnega zbora, in pa za odgovor si. ministerstva na izjavo, s katero so narodni poslanci stopili v lanski deželni zbor, reksi, ,,da so prišli le iz patriotičnih, v izjavi razloženih ozirov še v ta zbor, ki se glede na ogromne nepostavnosti, katere so se pri volitvah godile, in z ozirom na kranjski narodni zastop v državnem zboru nikakor ne more imenovati pravi zastop naše domovine". Koliko je ustavoverni stranki nasprotni sedanji vladi in ravnopravnosti naroda slovenskega, mar za mirno spravo narodov, kazale so zopet in zopet obravnave lanskega zbora, zapisane v stenografičnih zapisnikih, katere preočitno pričajo, da s to ustavoversko zborovo večino ni moči nič tega doseči, česar zahtevajo bistveni interesi naše dežele. Po vsej pravici je tedaj dotične kroge osupnila novica, da deželni zbor kranjski n i razpuščen. Vlada sedanja pod vodstvom grofa, Taaffe-a se v državnem zboru opira na večino, ki jo veže princip avtonomije, in po takem na veliko avtonomistično stranko, za katero stoji večina narodov avstrijskih. Cela ta avtonomistična stranka, kakor posamezni njeni oddelki imajo pač pravico , od vlade pričakovati, da deželnim zborom svojo posebno skrb naklanja in jih zbudi v novo , deželam koristno življenje. Vsaj so deželni zbori personifikacija onega principa, katerega representant je sedanja vlada in večina državnega zbora, ki pa se, žalibog, v sedanjih zborih ne more tako razvijati, kakor deželna korist zahteva. Ker to še posebno velja o kranjskem dežel* nem zboru, zato grof Taaffe narodnim našim poslancem nikakor ne more za zelo vzeti, da ostanejo na istem stališči, ki so ga v predlanski peticiji in lanski izjavi si. ministerstvu izrazili. — Kdo se imenuje za deželnega glavarja, utegne narodne poslance le v tem slučaji zanimati, ko bi narodni poslanci imeli večino v zboru.
—   (Likvidacijski odbor banke »Slovenije'') je svoje delo toliko končal, da je vse dolgove pošteno poplačal , in da bo v kratkem vse računske knjige po kupčijski postavi c. kr. ljubljanski deželni sodniji izročil. Daljega doplačevanja se tedaj nikakor ni bati, marveč se sme pričakovati, da se delničarjem nekoliko vplačanega plačila povrne.
—  Pogorelcem v Cerkljah je deželni zbor dovolil 500 gold. podpore.
— (Abendrothovi vozniki) vendar le dobe del svojega zaslužka. Državni poslanec gosp. Obreza v ,,Narodu" naznanja , da je z Abendrothovim naslednikom, bankirjem Rusom, 17. julija sklenil pogodbo, pri kateri
260
Be je Rušo zavezal, voznikom na Kranjskem plačati 20.000 gold. Denarji bodo kmalu došli in g. Obreza jih misli razdeliti tako-le: Sostavi se odsek 3 zaupnih mož, ki bodo po zapisnih knjigah Abendrothovih in po knjižicah voznikov sostavili, koliko ima vsak voznik tir-jati, in po primeri te tirjatve se bode poslani denar potem razdelil.
— (Narodna svečanost v Logatci), katero so preteklo nedeljo popoludne napravili notranjski rodoljubi v spomin prvega občnega praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v prid Jurčičevi ustanovi, se je sijajno izvršila. Nad 3000 vdeležnikov svečanosti , prijazni sprejem gostov po odborovem načelniku g. Grun-tarji,   tehtni slavnostni   govor   g. Resmana,   lepo   petje,
f>rijetna idrijska godba — je s kratko besedo obris ve-ikanske veselice, katero je le, ko se je tombola začela, zbegala ploha, zapodivši goste v krčme in pod kozolce. Koliko čistega dohodka je tombola donesla ustanovi Jurčičevi, ni še znano,
—   (Javna zahvala.) Podpisani odbor izreka v imenu vsega društva svojo najiskrenejšo zahvalo slavnemu odboru narodne svečanosti v Dolenjem Logatci, katera se je sijajno izvršila dne 7. t m., sosebno pa vrlim Dol. Logaškim Slovenkam za nepričakovano ljubeznjivi sprejem ter krasni lavorov venec s trakom, katerega pripeti so nam blagovolile omenjene krasotice v vedni spomin na našo zastavo in nas vse obilo obdarile s šopki. — Navdušenih src podali smo se med Vas, dragi, mili nam notranjski Slovenci, vrle nam Slovenke, radostnim srcem sledili smo Vašemu preprijaznemu vabilu, in danes nam srce polno radosti kipi, ako se spominjamo kratkega, a prelepega Časa našega bivanja ter razveseljevanja med Vami. Bodite preverjeni, da i mi čutimo z Vami, da i mi smo z Vami enih misli. — Narodna svečanost v Dolenjem Logatci pa nam vsem ostane v najlepšem spominu in zapisati hočemo jo z zlatimi črkami v kroniko našega društva. — Navdušeni z enim glasom kličemo Vam tedaj: Živeli notranjski Slovenci, stebri naroda našega, živele ondašnje Slovenke!  Živijo narod!
V Ljubljani dne 9. avgusta 1881.
Odbor ,,Sokola".
—  (V orgljarski soli) je bila 28. dne julija konec-letna preskušinja. Učencev je bilo pri skusinji 14, ki so se skoz leto učili v treh oddelkih. Izpraševal jih je najprej čast. gosp. J. Gnjezda iz liturgije in nekoliko iz zgodovine cerkvene glasbe, potem gosp. vodja A. Forster iz glasbene teorije, na to so vsak nekoliko igrali na orgijah, potem so pod vodstvom čast. o. Angelika nekateri posamesni in slednjič vsi skupaj nekoliko koralno peli. K sklepu je bila še poskušnja na glasoviru v gimnazijskem poslopji. Kakor čisto izučena sta dva zapustila šolo za to leto.
—   Gosp. profesorja dr. V al en to in njegovo ro-dovino je zadela britka izguba, da mu je po mučnem tifusu smrt vzela starejega sina Edmunda, učenca v 5. realki.    Jutri popoldne ob 6. uri je pogreb.
—   Od si. poštnega urada ljubljanskega smo prejeli sledeči dopis:
„Slavno uredništvo ,,Novic"! Št. 31. Vašega cenjenega lista prinaša pod naslovom ,,Ljubljanski poštarji pa slovenski jezik" dopis, v katerem se , razun krive obdolžitve, da se je neko pismo namesto v Col pri Vipavi , poslalo iz Ljubljane v Čoln pri Renu, nahaja še več druzih pomot.
Z   ozirom   na   §. 19.  tiskovnih   postav Vas   tedaj uljudno prosimo, da izvolite objaviti naslednji popravek:
Kakor priča zavitek, se poslatev pod navkrižnim zavitkom (a ne pismo) ni dala na pošto 3.,  ampak 20.
julija, in je dospela 27., ne pa 25. julija nazaj v Ljubljano. Dalje se ta poslatev ni iz Ljubljane odpravila v Čoln , ampak na vozečo se pošto (ambulanco) Dunaj-Trst, ker tukajšnji urad nima niti s Čolnom, niti s Co-lom nobene neposredne izročitve pisemsko-poštnih reči. Napačne odprave ni tedaj nikakor zakrivila ljubljanska pošta, ampak pošta ambuianca med Dunaj Trstom, s katero se vozijo dunajski uradniki. V izgovor naj jim veljd to, da ti niso zmožni slovenskega jezika, in da je na zavitku beseda „v Colu" tako nerazločljivo pisana, da bi jo na prvi pogled vsak čital za Čoln, kajti predlog »yU je tak° postavljen nad r>o", da se vidi kakor „o", in čerka „u" je enaka ,,n".
C. k. poštni urad v Ljubljani 6. avgusta 1881.
Pressl, c. k. poštni nadoskerbnik."
Spolnivši željo si. ljubljanskega poštnega urada, da objavljamo njegov „popravek", izrekamo dvombo, da je ta „popravek" poročilo „Novic" kaj popravil. Stvar je ostala, kakor se poročilo glasi, kajti Giontinijeva bukvarnica je pod adreso ,,gosp. Anton Furlan v Colu pri Vipavi" tukajšnji ljubljanski pošti (ne pa neznani jej ambulanci) izročila podobo svetlega cesar-jeviča Rudolfa; tukajšnji poštni uradnik je tedaj kriv pomote, da je ambuianca vzela paket v Čoln amRhein namesti v Col pri Vipavi. Na datumu, ki je po večdnevnem romanji po svetu zelo zamazan, ni prav nič ležeče.