Leto V.f štev. 119. V CeliUe sobota dine 20. okiobra 1923. Foštnina plačsna » gotosini. ^HBBM^^ ^^^H^^^^. ^^^B^H^h^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^_ ^_^^^^ ^^^^^^^^^. ^B^^B^^BM^^^^^^^^fc«^ ^^^^^^^^^^^—^ 9 ^^H ^^ ^ " '¦ "l'";"" n^K H^^r wL^v LJ HH ÄokUI Dv?-av'1 vu«w)ani si HB^ ^^pr BBI|y w^^B Sfane !etno 60 Din, mesei.,. v um, za fmfife$iwkL40 Din. O^Jzm zamm viSine stolpca 50 p. Reklame tried tekstom 1 Din. Poscmiezna $tevillnimi resorti se toliko časa pili in črta, da se pride do pravega ravnotežja in dobodki se krijejo 7. iz- datki. Nehote se nam vrine vprašanje, kako se računajo dohodki. Finančni minister je izjavil, da se mu je po- srečilo dobiti nove virc dohodkov, ki znašajo VI miiijarde. Povedat je tudi, ca je znaŠal lanski proračun 7 milijard, v resnici pa se je porabilo 10 milijard, kar velja za prekoračenje proračuna za 43 odstotkov. Pri upravi se je to bore malo a!i nič poznalo. Vprašamo se, kaj bo korisiila ta milijarda v letošnjem proračunu. Nove takse in davki povišujejo le draginjo, z drugimi besedami, kupna cena dinarja bo v lastni državi padla. S takozvano deflacijsko politiko so se vzeia narodnemu gospodarstvu sredstva za dc!o. Nova davčna bremena ti*čijo tako na vsa podjetjn, da bodo le malo pripomogla do zbuijšanja. Drngače bi na delala in producirala z veliko silo. Vrhu tega se je vlada pri Narodni banki zadolž-la in ne skrbi za to, da krije svoje dolge. Dokler se to ne zgodi, ima finančno ministrstvo malo upanja, da se dvigne dinar. Prava fi- nančna politika bi biia, da bi se p!a- čaio pri Narodni banki s slabim di- r.arjem, tuji dolgovi naj bi se pa pla- čali z boljšo valuto. O taki politiki dsnes pri finančnem minisirstvu ne opazimo nič. Obratno stojimo pred po- večanimi in direktnimi davki in pred rovo draginjo. Vlada je nastopila pot, ki je celo- kupnemu narodnemu gospodarstvu kvarna in zagrešena. Današnji narodno- ekonomski organizem tvori tako kom- plicirano bistvo države, kakor ga naSa j finančna uprava ne zna ceniti. ! Ne živimo veČ v časih, da se po- bira od državljanov denar in se nihče ne briga, od kod naj ga vzamejo. Na- vadno živino treba dobro krmiti, da temu primerno dela, kaj še pomagati državljanu. Država mora v prvi vrsti skrbeti, da se dvigne produkcija. ne pa da se izmozgava producente. Tega menda gospodje v Beogradu nočejo ruzumeti. Äko bi imel vsak državljan ugodno priliko, da zaradi, bo tu.ii rad, prepričani smo, da zelo rad, dal svoj obulus donui na oltar. Ako se bo pa moral boriti za svoj obstanek, bo pa vedna mržnja in nejevolja. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 21. Nedelja, »Pri belem konjičku«,Izv. Politične vestL Radikali trgujejo dalje z naštnii narodnlmi intereai . Glasilo naših ] Nemccv, novosadski »Deutsches Volks- blatt« poroča z due 16. tm. sledeče : »VČeraj predpoidan se je ministrski predsednik Pašič ilolgo razgovarjal z ministroma Trifunovičem in Vukiče- vičem o parlamentarni situe dvakrat toliko. Njegov ko5čen obraz ^e bil nagubančen in nepriljudcn. Bil je tako oduren, da se mu je človek v prvem trenotku nehote umaknil. Nekaj pa je bilo na njem, kar je omililo nje- govo grdo zunanjost. Njegove oči so ijile izredno velike in lepe. VCasi so se mu zasvetile in zaiskrile v ognju, ki je hotel vse prodreti; navadno pa so bile polne presunljive žalosti. Sedel je pri oknu svoje male de- lavnice, delal in popravljal obuvalo za celo vas. Koliko najrazličnejših čevljev je že glo skozi njegove roke! Živel je med svojimi čevlji, ki so ležali raz- kropljeni okoli njega, kakor na drugem svetu, ki ga je bil napolnil z osebami lastne domigljije, od katerih vsaka je bila v skladu s čevljem, ki ga je po- osebila. Ni imel prijatelja, bil je samotar. Dasi je delal dobro, so ga vaščani pre- zirali: mladina ga je zasmehovala, za otroke pa je bil straäilo. Pritlikavec pa je delal in molčal, kakor da bi ne opazil vsega tega. Mati je šla mimo njegovega okna in ga hotfcla poklicati, da postraSi svo- jega otroka, ki ni ubogal. Dvignil je glavo in se žalostno in trpko nasmen- Ijal. Prestra5en otrok se je skril za njeno krilo. Šla sta mimo dva zaljubljenca. Pritlikavec je sliSal besede: »Ljubim te. Ostani pri menu« Naglo je od- skočil od okna, da bi ga ne videla, in da bi jima ne prinesel nesreče. Do- bro je vedel, kaj se je govorilo o njem in sam je 2e skoro verjel na to, da prinaSa njegov pogled zlo. Besede za- ljubljencev so mu presunile sree. »Nikdo mi še ni nikoli rekel kaj takega. Dve debeli solzi sta spolzeli po njegovem suhem in rumenem licu. Nekega dne se mu je zgodilo nekaj, kar mu je odprlo nov svet. Bil je lep poletni dan. Sedel je pri široko odprtem oknu in delal kakor navadno. Pred okno je stopila deküca, lepa ka- kot jutranja zarja. Ljubko se smeh- ljajoč se je nagnila na okno, da mu ponudi par majhnih, belih čeveljčkov. »Hočete li mi popraviti te čevelj- čke kakor hitro mogoČe?« lzrekla je te besede s prijaznim, očarljivim glasom. V njenih očeh ni bral groze, niti ni sliSal preziranja v njenem sladkem glasu. Za trenotek ga je Rledala in ni odmaknila takoj svojih majhnih rok od čevljev, ki jih je že bil prijel on s svojimi velikimi in mr- žavimi rokami. Polagoma pa je zagr- nilo njen obraz živo usmiljenje in zdelo se mu je, da vidi solze v njenih lepih, modrih očeh. Izginila je, kakor je prišla, pritlikavec pa je bil ves prevzet od tega nenavadnega poseta. Nikdo še ni govoril ž njim s tako dobrim, priia- teljskim glasom, nikdar še ni vide!, da bi bil kdo potočil solzo zanj ! Tako je bil ginjen, da je nepremično zrl na Čeveljčke, ki jih je že držal v rokah. Ko se je zavedel, so se mu začele tresti roke, iz njegovih zverišenih prs se je izvil pretresljiv vzdih. Pred oči so mu stopile naenkrat vse nadloge njegovega položaja in njegovo obupno stanje ... Dva mala čeveljčka ne bodeta nikdar več videla svoje gospodarice... »Napravim Vam nove«, je rekel 1 trepetaje pritlikavec, ko je prišla de- küca po nje in zvedela, da so njeni čeveljčki izginili. »Še lepše Vam na- redim, plesali bodete lahko v njih o praznikih». Deklica je bila zadovoljna. Od tedaj naprej so vaščani srečali pritlikavea večkrat. Videli so ga pri vsaki prireditvi. Sedel je v kakem kotu, ali pa je bil skrit za kakim stebrom ali drevesom in je opazoval vse. kar se je godilo okoli njega. Niti prezi- ranje, niti grožnje vaških lantov ga niso ovirale, da bi ne prisostvoval vaškim veseücam. Njegovo uho je po- slušalo le en glas, njegove oči so is- kale kretnje le ene osebe. Celo na njeni gostiji je bi!. V hrupnem veselju ni nikdo opazil izraza njegovih očii izraza silnih želj in žalostne resigna- cije . .. Nekaj let pozneje so ga našli mrtvega v sredini med njegovimi čevlji, V rokah je še držal in stiskal na svo- ja zverižena prsa majhen, zmečkan zavojček, Odprli so ga. Nekaj lahkega je padlo na zemljo. Bila sta dva bela čeveljčka j Si ran 2. > X 0 V A D O Ö A « Stev. 119 prcdmcte. Fitižgar, kaiton strooiic. Vsem darovalcem naša naj.iskrenejša zahvala. Cercle francals. Vsi oni gg., ki | so se javili za začetni tečaj fran- co šč ine, ali ki se še želijo vpisati, naj se zberejo v pondeljek, t. j. 22. trn. ob 18. uri v meščanski Soli pritličje, da se določijo ure. Žalna maša za padle v vojno, se je vršila v Župni cerkvi dne 14. t. m. Častniški zbor in druge korporacije so bile vse zastopane. Gremij trgovcev v Celju pozivlja vse absolventc trgovskih akadcmijev da sc zglasijo v pisarni tajništva (Sa- vinjsko nabrežje št. 3) radi praktičnc izvedbe načrta Čehoslovaško-jugo- slovenskegaudruženja v Pragi, po ka- tcrem bi se poskusilo namcstiti število absolventov jugoslovenskih trgovskih akademikov v Češkoslovaško in ob- ratno. Gremij trgovcev Celje in gremij trgovcev okrajnega glavarstva Celje naznanja vsem svojim članorn, da se pri Livozu in izvozu blaga, izvzemši poštne poSiljatve, napiačuje 2% od vrednosti kot davčno varščino od vsa- kega, ki ob priliki carinjenja ne pred- loži carinarnici dokaz, da je plačal vse | davke. Davčno varščino pošlje cari- \ narnica pristojni davkariji, da jo za- računa na davčne zaostanke in vsaka reklamacija na carinarnici je potem brezuspešna. Avtomobilska nesreča. Avtomobil je povozil sinčka g. Knavsa v četrtck popoldne na Kralja Petra cesti. Po- škodovanca so prepcljali v tukajšnjo javno bolnico. Proračun tnestne občine celjske za upravno leto 1924. Na podlagi §-a 52 zakona z dne 21. januarja 1867, dež. zak. štev. 7 se razglaša, da je od mestnega magistrata izdelani proračun o dohodkih in izdatkih mestne obČine celjske za upravno leto 1924 pri mest- nem knjigovodstvu ob navadnih urad- nih urah razpoložen občanom na vpo- gled skozi 14 dni, računši od dneva objave pričujočega razglasa na tuk. uradni deski, t. j. od 17. tm. do vključno 30. tm. V tem času se zamorejo vlo- žiti pri mestnem magistratu glede pro- računa morebitni pomisleki in more- i bitne pritožbe. ! Koncert klavlrskega virtuoza g. Antona Trosta z Ounaja priredi »Glasbena Matica« v Celju v mali dvorani hoteia Union« v soboto, dne 3. novembra tl. g. Trost, ki ga prište- vamo k najboljšim slovenskim nmet- nikom, je celjski koncertni publiki že dobro poznan. Spored koncerta, ki ga priobčimo prihodnjič, je izredno srečno sestavljen. V veliko zaslugo moramo šteti g. Trostuposebno, da nas ob vsa- kem svojem koncertu seznanja z veli- kimi ruskimi mpjstri, ki so nam bili, Če izvzamemo Čajkovskega, do najno- vejše dobe popolnoma neznani- Pri tern koncertu nastopi g. Trost sam. »Glasbena Matica« v Celju apelira na vse občinstvo, ki je dovzetno) za umet- niške koncerte na najviSji stopnji. da počasti našega rojaka z napolnjeno dvorano, in prosi obenem vsa celjska druStva, da se izvolijo ozirati na to umetniSko prireditev. Potnl list! za Jzseljence, ogias »Mediator]a«. Izseljenički komisarijat v Zagrebu je sporočil, da je objaviia zasebna posredvalnica »Mediator« v Beogradu v hrvatskih novinah oglas, v katerem se ponuja za posredovaica izseljeniških potnih listov proti nagradi 90 Din, ki se mora plačati v vsakem posredovalnem slučaju naprej. Izselje- nički komisarijat je razglasi! sledeče opozorilo : »PooblaŠčeni smo opozoriti s službenega mesta, da se reSuiejo prognje za izseljeniSke potne liste točno v zmislu zakonskih in naredbenih pred- pisov brez vsakoršnega posre- dovanja. Izseljenci naj torej v last- nem interesu ne nasedajo oglasom raznih posredovalnic. ne ponudbam pri- vatnih oseb, nego naj prosijo pojasnil pri pristojnih oblastvih (pri okrajnem giavarstvu, pri polic. ravnateljstvu v Ljubljana, pri polic komisarijatu v Ma- riboru, odnosno pri pokrajinski upravi, oddelku za soc. politiko v Ljubljani) ali pa s pismeno vlogo neposfedno pri izseljenifikem odseku ministrstva za socijalno politiko v Beogradu. 0 tern se opozarjajo interesenti, da se obva- rujejo nepotrebnih stroSkov.« Vodja oddelka : Dr. Senekovič, polic. svetnik. Javna knjlžnica Spi. ženskega društva v Celju se je otvorila v nedeljo 7. oktobra 1923 v Strossmayerjevi iilici St. 3. ZadruŽna Zveza, 1. nadstr. Poslovalo se bo vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne in vsak četrtek popoldne od 18. do 19. (6. do 7.) ure. Vpisnina znaša 5 dinarjev za osebo. Za vsako izposojeno knjigo se plača 1 Din kot ižposoJGvalnina. KnjiŽnica je •založena z vso moderno slovensko li- tefaturo, ima pa' tudi večje Stevilo hr- vatskih, srbskih in nemških knjig ter večje 5tevilo mladinskih spisov. Vabi se si. občinstvo naj ne zamudi ugodne prililce in naj si pridno izpcsojuje knji- ge iz edine moderno urejene knjižnice v Celju. Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru Udruženja tobačnih trafikantov, kateri se vrSi v nedeljo, dne 21. okt. tl. ob 1. uri popoldne v hotelu »Balkan« v Celju s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Pomen nstanovljene orga- nizacije. 3. Čitanje pravil in volitev odbora. 4. Določitev enkratne pristop- nine. 5. Določitev mesečne članarine. 6. Slučajnosti ter razni drugi predlogi in nasveti. Ker je navedeni občni zbor za trafikante velevažnega pomena, Vas prosim zanesljive in točne udeležbe. Pripravljalni odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Celju. T. č. predsednik prip. odbora Fr. Špegllč 1. r. NAROČNIKOM »NOVE DOBE«. Ker Se nekaterl narocn'.ki niso po- slall naročnlne po i/.polnjenih polož- nicah kl smo njlm poslali, prosimo dotične, da to prej ko mogoče store, da ne nastane nerednost v pošiljatvi Hsta. Upravnlštvo »Nove Dobe«. Prosvcta. Anton Novačan: Samosilnik. De- set povesti. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 156 str. Cena broš. Din 40"—, vez. Din 48"—, s poStnino Din l"50 več. Avtor ->Naše vasi; je zbral deset povesti, ki se od- likujejo po izredno krepkem in pristno domačem jeziku, kakoršnega piš^ da- nes malo slovenskih pisateljev. V u- i metniSkem in »deinem oziru bi se »Samosilnik« mogel nazvati nadalje- vanje »Na5e vasi«. povesti »Muri pre- ganja vrane«, »Čamarjeva krčma« in »Peter Kobula« so najboljše slovenske kmetske novele, kar jih je bilo napi- sanih v zadnjih letih. Iz knjige puhti vonj domače zemlje. S svojo svežo sočnostjo in neposrednostio si bo zbir- ka osvojila prav tako inteligenta, ka- kor tudi neukega čitatelja. Toplo pri- ! poročamo ! H. Sienklewlcz: Z ognjem in mečem. Povest iz davnih let. Iz polj- ščine prevedel dr. R. Mole. Z ilustra- cijami 10. in 11. snopič (konec). Zalo- žila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnemu snopiču Din 18"—. Knjigo- tržna cena celemu romanu. ki obsega 684 strani velike osmerke in 22 ilu- stracij, znaša Din 106.—, vezanemu pa Din 120"—, po pošti Din 4'50, oziroma Din 5*50 več. — Z 11 snopičem je nova izdaja velikega Sienkiewiczevega romana Z ogniem in mečem končana. Prepričani smo, da bodo Slovenci tudi to izdajo čitali z istim zanimanjem kot so prvi dve in da zlasti ne bo nobene knjižnice, ki bi si znamenitega romana ne nabavila. Tiskovna zadruga isto- . Ustvari se skupni Savez društev sta- novanjskih najemnikov cele države. Savez izda centralno. glasilo vseh or- ganizacij in se prihodnji sestanek Sa- veza obdrži v Zagrebu v drugi polo- vici meseca decembra tl. Razposlal se bo razglas vsem najemhikom, da se organizirajo v svoje organizacije in pristopijo SaveziL 7. Osnujejo se grad- bene zadruge za gradbo malih/stano- vanj v vseh krajih, kjer se nahajajo dmStva stanovanjskih najemnikov. 8. Druilva morajo zahcevati od vlade in občin podporo tako glede brezobrestnih posojil, kakor gradbenih prostorov in prevoza gradbenega niaterijala. Profesorski Izpit je položil znan slovenski pi^atelj dr. Ivan Lah. Glavna predmeta sta slavistika in filozofija. Odličnemu prosvetnemu delavcu is- kreno čestitamo! Klerikalni poslanec Geza Stifter prestopil k radlkalom. Klerikalni po- slanec Geza Stifter je vstopil 17. t. m. formelno v rsdikalnb stranko. Tako so si sedaj radikali angažirali enega slo- venskega poslanca, ker so pri volitvah propadli.Ni tako sigurna in trdna kle- rikalna polit'ka, kakor to razlaga, »Straža« in njeni prijatelji. List za li- stom pada in vene, saj smo v jeseni. Nov) vojaški zakon izide prihod- nje dni kot posebna knjižica v Zbirki zakonov pri Tiskovni zadrugi v Ljub- ljani. Masaryk v Parizu. Masaryk je imel s Poincarcjem daljšo konferenco, na kateri se je še bolj utrdilo pri- jateljsko razmerje med ČeŠkoslovaško in Francijo. Vsa politika se da izraziti v enem stavku: ČeSkoslovaška je za- veznica Prancije in soseda Nemčije. Še ni dovolj gorja! Razvrstitev uradništva na kategorije v smislu do- ločb nove službene pragmatike daje vladi dovolj posla. Poleg tega pa se baje že istočasno vrše v ministrskem svetn razprave, ki se tičejo znižanja uradniških draginjskih doklad. V to svrho je finančni minister dr. Stojadi- novič že imenoval komisijo, ki je iz- delala načrt za 25°/0 znižanje doklad drž. nameščencem. Istočasno ko je skupščina prišla do prepričanja, da po- slanci s svojimi dosedanjimi dijetami ne shajajo, hoče radikalno-turškonem- ška vladna večina odvzeti bednim drž. nameščencem 5e tisto drobtinico kruha, ki bi ga morali po novi službeni prag- matiki dobiti. Gotovo je to najboljša metoda za redukcijo in najboljši način, kako se ubija v naši državi pravo in poštenje. Nov atlant kraljevins SHS je iz- dalo društvo slov. profesorjev v Ljub- ljani. Vsebuje 7 kart. Zastava vojne momarlce. V voj- nem ministrstvu so izgotovljeni načrti za nove zastave vojne mornarice ter pomorskega in rečnega brodovja. Požar. V Radvanju pri Mariboru je izbruhnil v nedeljo zjutraj pri go- stilničarju Šlaverju iz neznanega vzroka požar, ki je uniči! gospodarsko po- slopje. Mariborska požarna bramba je zamogla rešiti samo hiSo. Avtomobilske nesreče. V nedeljo se je odpeljal baron Ghiczy iz Čubra s privatnim uradnikom VidoŠom z av- tomobilom v Ljubljano. Pri Škofjivasi so srečali kmetski voz brez svetiljke, na katerem je bilo več vinjenih oseb. Kljub Soferjevemu opominu je voz vozil sem in tja. Šofer je z vso silo zavrl avtomobil, pri tem pa zavozil s prvimi kolesi v cestni jarek. Avtomobil se je prekucnil na v avtu nahajajoče se osebe. Vido5 je poškodovan na desni roki, ostaii so nepoškodovani. Istega dne se je ponesrečil pri Benovcih v Sremu ravnatelj beograjske podružnice Slavenske banke dr. Ljubomir Milin. Pri nekem ovinku je zadel avtomobil v kamen in se prevrnil. Ravnatelj Mi- lin je bil takoj mrtev, šofer in sopotnik lahko poškodovana. Otrok utonil V Dobrini, v ro- gaSkern okraju je pusttla posestnica Ne.^a Čanžek 10-letno hčerko pri ne- zagrajenem vodnjaku. Vsled neprevid- nosti je otrok pade! v vodnjak in utonil. Čanžek se je morala zagovar- jati pred celjskim okrožnim sodiščem in bila obsojena na 48 .'ur zapora. Nov slatinsk! vrelec. Dunajska tvrdka Kraus je pri vrtanju v Žetincih pri Radgoni naletela na močan slatinski vrelec. Tvrdka nadaljuje z vrtanjem. Samomor fz strahu pred osle- pelostjo. V Zagrebu se je dogodil v nedeljo straSen samomor. Neka Marija Horvat je trpela 2e dalje üasa na očesni bolezni ter je postala iz strahu, da oslepi popolnoma melanhoučna. V ne- deljo pa ie skočila iz drugega nad- stropja skozi okno klinike na ulico in ostala na lieu mesta mrtva. Start oče dal življenje za svoje vnuke. V Kosovski Mitrovici je napadlo deset oboroženih roparjev hišo Stevana Čuča. Ko so vse poropali in domače zvezali, so vprašali 70-letnega starčka, koga naj usmrte, njega ali otroke. Starček je odgovoril, ako mora eden 2ivljenje dati. na| njega usmrte. Umo- rili so ga na najogabnejši način- otroke so pa dalje časa mučili. Za roparji ni dosedaj še nobenega sledu. Novi vlceguverner Narodne banke. Due 12. tm. je izvolil upravni svet Na- rodne banke dr. Dragutina Protiča, od- vetnika v Beogradu za viceguvernerja. Protič je pristaš radikalne stranke. Šiudij na mariborskem bogo- slovju se razšlrl. V prvi letnik rnari- borskega bogoslovja so vstopili letos samo štirje kandidati. Škof dr. Karlin, ki se je sedaj vrnil iz Rima, je določil, da se razširi Studij od štirin na pet let. ObČinski zastop trga Mozirje razpuščen. »Uradni list« razglaša, da je občinski zastop trga Mozirje raz- puščen. Za gerenta je imenovan nad- učitelj v pokoju Franc Praprotnik. Potopljen italijanski parnlk. Na italijanskem parniku »Ferrara«, ki je bil na potu iz Jave preko Kalkute v Italijo, je nastal silen požar. Parnik se je z moštvom in blagom vred potopil. Na krovu je imel za 32 milijonov lir opija. 11 milijonov mrtvih v svetovni vojni. Carnegiejeva ustanova je izdala knjigo, v kateri so natanko zaznamo- vane izgube v svetovni vojni. Število mrtvih v vseh armadah zna§a enajst milijonov. Požarl. V Račju pri Mariboru je izbruhnil 14. tm. požar pri posestniku lvanu Pasernerju, ki je bil vsled sil- nega viharja nevaren za vso okolico. Gasilno druStvo je po dveiirnem briz- ganju preprečilo nadaljnje razSirjanje ognja. — V Novem Vrbasu je začelo goreti v predilnici. Ogenj se je razširil tudi na strojni oddelek, ki je popol- noma pogorel. ReSili so le skladišČe. Škoda znaSa več milijonov dinarjev. — V selu Slatnica pri Valporu je požar uničil hiše in gospodarska poslopja štirim posestnikom. Skoda se ceni nad 650.000 dinarjev. Brivnica KoŠtoma] se priporoča ! Razae vestL Oil:Hura! Sodnik: »S tem pozdravom se vam hoče mladenič go- tovo prikupiti.«: Tožnica: >Smatrarr, da ima ta pozdrav edino ta nameri, da me žiili. Mladcnič se je pričel iz deklice norčevati in ji }c rekel, da bo pripeljal še 6 mladeničev, da jo bodo pozdravljaii s klici: »Hural« Smeh- ljaje je odgovoril sodnik: To bo pa prava svcCanost.- Obtožba je biia končno zavrnjena, ker se sodnik ni mogel uveriti, znači li ta pozdrav spoštovanje ali draženje. 0 doinačih in tujih zavarovalincah. Zavarovauiu in zavarovtt-liii'oaii? posveča rwSe ljudstvo še vse premaJo pazornostK Zi\xi\roviwte jim jo potrebna zlo. Zato tudi no-benUi dajittev talu> ne- radi ue pl-acujcjo kot zavarovalnine. Ko- liko je PTi nas na kmetih posloipij. ki sfplo.li ni«> zavarovana. Ali pa so smeJi- no nizke predvojne svoüce, ki v sluča- ju nesrcče niti stroškov strehe nc kri- S?tr«R 4, » N 0 V A DOB A * Stev. ;: ¦¦ CL^I ""I CUP/3 IPs/"%L!!*s^k^l 11 riRro V*Ll*Ji wl\lk 1 L* \JšJf v/*J I Lil 11 v*l I Stemje hr&nllnlfri vlog Cesc K 70,000.000-- slarodni dom (no oglu u pritličju) Stonje Hranilnih vlOff Cea K 70,000.000*- Sprejema tiraisiUne vlogre n«s iirasiilne Rrcjlzice In tekoči račun ter jih olbrestuje od l.avg.tj. naprej po 6%brez odpovedi, 67.% do 8% as odpo- vedjo, veCJe stalne naložbe In naložbe denarnlh zavodov po dogovoru. Otaavlfo vse dftnarne, kreditne in posojilne transakcije najlciilaritneje. jeji). Naše dohro. venio ljudstvo se rctj- šc zanaša na sv. Hori'jana! Ako pa se pripct' nesr'eca, uiorata i/.dati domac' /iipiüi in župnik priporoeilno pis mo zn javno bcračcnje. Ako hi, se ljudstvo po- nčevaJo in Tiavajalo k zavaro'vanju, bl tesa in vsoKa poniževahre.ica bcračenja iie bi!o putreba. Kdor tcclaj ostanc nc- zava.rovan ter trniast, v slučaju jissrc- cc iisiiiilji'iiia ter pomoč» ni vreden. .- Kiiretn it. pr. je treba proilat» le par ko- koši1 al'i vrečo poliskih pridelkov in za eelf> leto je brez. skrbi. O našMi Prekniurcili so trd', da so zn našiiui pokrajiii;i 111' v vsakem posledu rnnogo zaostalJ. k'cs. da tiul' oiii ii'majo prave^a zaupanja do zavarovalmc. Tn- •da zavarovani so vsaj nekako liicdsc- bojno po posameznili vasch. Vsj vasea- :)' sc {)ra\'nniočno zavežejo, da bodo v shičajii požara prizadetcinu sosedu po- UTa.ccaii v bhvti'ii in denarju. da si zopet postavi svojc domovje. Seyeda, čc i>o- tfori cefa vas. kar sc ka.i rado z^odi. zjj'Orr tu-di ta liiibczen do bliznjo.^a in njcjin poinoč. Da ninia naše ljudstvo do zavaro- valnic prav'ega zauipanja, temu so vec- krat krivi zastopniki in njihovc lasino- st'. Tu pa jj zopet krivda zavaroval.nih drii?vb. posebno žrdovskih. ki v svojejii skoparenju sprejemaio za zavarovalnc potnike tud'1 temnc eksistcnce, samo Ja jim poccni pomagajo kupic'ti premožc- ii.jc. S])fo"h je zavarovalna stroka pri has se na prccej priniitivni nizki stop- nji, dasi spada nied najvažneisc .U'ospo- '.larske panoffL1. Vsled tega hi jo moral! zastoipati adnunistraUvno in' na zunaj ic strokovniaki, mo'/.jc spiosiiega iij?letTa in poštenja. Zavaro\-alnih strokovnjn- ;kov pa n a in sil.no prnnanjkiijc. kcr ni- maitio stro:kovnih izobrazevaHsc. Slo- venci imanio le ))ar v zavarovadni teh- niki v iiiozcnistvu izsolanMi niož. Vsi . 68 MÄKS ZÄBÜKOSEK krojaSki mojster Celjc — Cankaijcva ulica 2 se priporoCa. 10 — 10 Priporoča se fotografski in umotno allkarskl atelje za modern portret in Industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta Stev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi rar g led ni- ce od 1000 kom. naprej v eno- in tribarvnem tisku. Restavrira stare slike, nmetnino za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Pridem tudi na dom. (Za fotografe popust). Slike za legi- tlmacije se dobe najhitreje! 18—7 Posebnost A. Černe, patent slikarstvo. IETIKA! Dr. Pečnik zdravi bolne na pljučah v Cclju, Cankarjeva u'. 11/11, vsaki petok in tudi Četrtek. čilajte njegovc 3 HnJIge o felikl. I o JH. stauch, Cefje priporoSa svojo bogalo zalogo ste- klenega in porcelanskega'blaga ter svetilke, šipe itd. Stavbeno'in umet- no steklarstvo en gros - en detail. 6-3 Proda se črna zimska suknja srednje velikosti, z baržunastlm ovrat- nikom, nepremoOjiva. Gaberje gt. 102, I. nadstropje, vrata 5. 2—2 Pr.-in Ko'.siomsj. Na žalai dan. Z okinčsnirni klobuki in c.vetkami na prsih no prih&jali iz mest in dežcle i. 1914. fantj« in možje v mestne vo- jaSnico in v nekaj urah so postali vsi aktivni branite'ji naše domovine. Kniah«. so biii bojno opremljenK ter korakali trumoma na kolodvor. Že enkrat roko v slovo rnaieri, ženi in malemu otroku, medy živio klici 5e z?dn\\ poljub (pa morda nlV-oli vef.) in vlak jeoddrdral, ija v dn'jno tnjino, proti . . . na fron it». Na svidfiije moji dragi, na svidenje Ijubi Cyljfiiii in vlak je odhajal, in zv,- grnila ga ]?. temna noč .... Komaj so si vojaki nrkoliko od- počili, kontaj so se jim posušile soIzp slovesa na njihovih licih, ¦/.•?. so bili na fionti pred skritim sovražuikom, s smrtonosno puško v roki so korakali naprej, naprej, da se borijo za donio- vino ter lahko kmalo vrnejo, -okipčani z liworikarni zmngc, zope(> nazaj k svojim ljubim. All »hura siurrn« (e be- sede so jih vzdrarnile iz.globokih misli na dom. Boj besni, vsak strelja po svoji tnoči na sovražnika. Človeka, ki nikdar so vidcl nisi in si nista drug drug-emu nič žale^» storila, moraš uni- Čiti, ker drugace zabode on tebe. Oj, človekoljublje kje si? Kolje se na okrog. Na levi mrlič, tvoj najboMSi prijstelj se bori Že s smrtjo, na' desni letijo noRe in roke po zraku. Oj grozal Pozna jo snnio tisti, lei je bil sam navzof, ali vsreno, nič zatc, gre se naprej, strelj», rnori in obvezuie celo mrzlo zimsko nof. In drugo jutro 1, StraSen prizor, nobeua veliko naj da obiio, kdor ima malo pa od tistega svoj obol. Te vrstice naj bodo temu spo- minskemn dnovu v spominu. Domovina pokaži nam nc-kaj ljubezni, ker skromni so invaSidi in drugi prizadeti. pros'ino le, da se nam olajSa ?.e itak kratko življenje. S ponosom smo šli v bran za domovino, veliko jih je dalo zanio življenje in mi na§e Ijübo zJravji«. Prosimo, domovina, izkaži se nam hvaležno I ^^^ ____ _ ^p _^H ¦ * ' . " ¦ regisirovaita kretitftna it& siavbena zadraga z omejeno zavezo, Pre&eraova uL IS« Sprejenta lira», vloge in fih otor. po 67A *o J« 6 50 Din ©d »Jo» proll odpovetis do 3 Din od aio. Prl večjih naložbaft podogovoru Renfnl tfttvek plztča xu^ii^ ler se ne zaračsm! vlagatcEjeml 1 om:ua, 1 težkt voz za par konj, 1 ločni mlin zu zrnje mleti, 4 karnine, 1 kompletna konjskfi oprsna oprema, 1 težkesani, 1 umi- valnik, 1 stara, dobro ohranjcna vijolina, 3 dobro oliranjene možke obleke, 1 moška suknja, 1 krasen stavhcni prostor ob ?.c- leznici, 10 min. oddaljcn od postajein ineri 18 a 08 in-. Odda se tudi dobro urejena mesnica na zelo promctneni kraju pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje lastnica omcnjcncga v LaSkem, Komes. 3—3 Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Ste imecki, kjer kupite letos SUKNO za moške in vohieno 7/\ Zcnske ob- leke, pailieal, belo, pisano in rujavo platno, kalcor tudi vso drugo matiu- fakturno robo po üudovito iiizkih ce- nah. V lastnem intercsu sc vsakemu pripoioi'ti, da enkrat poskusl kupiti v vcletrgovini R. Stcrmecki, Celje. . Trgovci engros - cene. Na prodaj j« inaio posestvo na Blagovni, s krasnim drevoredom. Več se izvc pri Kučandji Florijan, Št. Jurij ob južni železnici. 6—5 w X ¦f .j-i^iv. {?&«*, r^!?:^ fivs «s»k /pa ' ¦ :¦. ¦ .-¦.' *J I- ' ' ' " *' i kupuje in pabi >• celt svet. / 1 QSP.&M | O5RAM H. i)liiiQsl$Gli!iei>. ümß\ß\ Csljei Gosposica lalica &4. Pozlatiti! Posrebriti! Zaloga zlatnineinsrebrnine, China srebra, ur itd. Lastna popravljal- nica. Poročne prstane po nieri tekom štirih ur. Kupuje se staro zlato in srebro. 1116 6—2 HALO! HALO! Stavbeno in pohištveno mizarstvo Xys&:hl Berk : - : Ti>noi?lje pi?i Celju : - : Solidno delo po uizkih cenah ! Pclaganje paiketa. :l~\ Dopisnica zadostuje. Razprodaja vozov polkritih, lovskih, družinskih eno in [dvovprežnih, radi velike zaioge po zelo Z99ižanih cenah Jos. Stupica, Ljubljana Slomškova ulica 6. Istotam se proda tudi več avtomobilov in 3 denarne blagajne. Oglejte si manufakturno trgovlno GaberjeSt.3 (gostllna Plevčak) nasproli Mestnega milna NA DROBN0I 55 50-44 NA DEBELO3 PRIPORGČA •wojim oenjenlm odjemaloem veliko mno2ino Ino- cemskcga blagn k«ke>f eukno in moöke in Len* *kc obleke, cefir, fcifon, voe krojaöko pOtrcbždi- ne tor raxnovrstno mnnufaktuvno bfago po zelo nlxklh cenah. Poprayiia nikdo ni 7.a nienc poslan E. Pečnik, Celje 15 najboljgih kakovosti v najpopolneiši dovrSenosti Olavm trg št. 15. Ceije Ivan Mastnah Celje Kt*älja Pets«a cesta 15 24-3 piiporoCa cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkega ju ang-leS- kega blaga. Debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefiis belo platno in vse krojaške potrebžčine. Veüka zaloga gotovih povrSnikov (Raglan, Schliefer, SUitzer), gumi plašče, lepe moderne obleke za gospode in decks po zelo nizkih cenah. V imenu vseh sorodnikov naznanjamo žalostno vest, da je j umrl danes ob *U'2. uri zjutraj po muCni bolezni, v 62. letu sta- i rosti in previden s svetirni zakramenti, gospod | Jože Dolinšek : posestüHc, gostllnlčar, čevlj^rski mojster ltd. Pogreb predragega rajnkega se vr§i v nedeijo, 21. cktobra 1923 ob pol 10. uri. iz hiSeVža.losti na Dolsko pokopaliSÜe. Sv. maSa zadušnica se bode "brala v pondcljek -lv župni cerkvi v Dolu. Pokojnega rajnkega očeta priporoSamo v molitev in blag spomin. Hrastnik-Dol, dne 19. oktobra 1923. Žalujoči ostalL