Inserati n« sprejemajoin valji triatopna vrata:
8 kr., že ae tiska lkrat, 11 n II n ^ >i
u n n n ^ 'i
Pri večkratnem tiskanji ne teua primerno rmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema »pravništvo administracija) in ekspedicija na Btarem trpn h. »t. 16
Po pošti prejeman	veli«:
Za celo letu	. . 10	gl. — kr.
t* poi leta	. . 6	.. — ,,
t« četrt let«	. . S	,, 50
V administraciji velja: , *" »vjgf
Z» eeio leto . . 8 jfi. 40 krH.vS/^
ta poi leta ta četrt leta
20 1.0
Političen list za
mol!.
V Ljubljani na dom poailj^fei^ velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je na Bregn hišna štev. 190.
izhaja po trikrat na teden in iiicer v torek, četrtek in soboto.
# 0 zjedinjonji slovenskih časnikov.
(Dopis.)
Ko bi imeli zedinjeno Slovenijo z glavnim mestom Ljubljano, potem bi v kratkem vsi drugi listi veljavo zgubili, in ljubljanski listi bili bi merodajni v celi domovini. Dokler pa nismo v eni politični celoti, dokler smo raztrgani po raznih deželah, tako dolgo je tudi v vsaki deželici potreben poseben slovenski listič. Štajerski deželni zbor druge sklepe dela. štajerski namestnik druge ukaze daje, nego naš kranjski zbor in naš kranjski predsednik; razlika sicer ni zelo velika, ker smo v eni državi, vendar obstoji. Ljubljanski listi se pečajo navadno bolj s kranjskimi zadevami, tedaj je naravno, da Štajerci „Slov. Gospodarja" rajši bero , ki se peča bolj s štajerskimi rečmi. Trst in Gorica imata sicer enega namestnika, pa Trst ne spada pod goriški deželni zbor, in tržaški magistrat ima take pravice , da so slovenski Tržačani bolj na njega navezani, nego na c. k. namestništvo. Nasprotno pa Goričani niso od tržaškega magistrata prav nič odvisni, in njih tedaj ne zanima, če se „Edinost" z magistratom prepira. Mi tedaj vidimo, da so lokalni listi tako v Mariboru, kakor v Trstu in Gorici potrebni; čeravno mora vsak priznati, da bi bili veči in mnogo razširjeni, dobro vredovaui listi veče koristi za pisatelje kakor za občinstvo, in za narodno stvar sploh. Naša nezgoda iu nesreča je ravno to, da smo v toliko dežel
raztrgani; zato moramo zedinjenje vseh Slovencev v eno deželo vedno kot prvo točko našega narodnega programa povdarjati, in vse storiti, da to dosežemo.
Kar se tiče zedinjenja „Slovenca" in ,,S1. Naroda", se je o njem že dosti pisalo. Mi vsakako pogrešamo velikega političnega lista, kteri bi zastopal celi narodni program, podpiran od cele inteligencije , kakor je to pri Hrvatih „Obzor", katerega nam njegov dopisnik predstavlja v zgled za naš novi list, ki bi se imel vstanoviti po zedinjenju „Naroda" in „Sloveuca." Z ,,Obzorom," pravi, so vsi hrvatski rodoljubi zadovoljni. Pri verskih vprašanjih se je obnašal koretkno, pa nikdar vere ui stavljal nad narodnost. Na enaki podlagi, kakor ,,Obzor", bil je nekdaj vstanovljen tudi „Slovenski Narod." Glavni namen njegov ni bil, braniti in zagovarjati cerkve, ampak gojiti pošteno domačo politiko. Vsi rodoljubi brez razločka stanu so ga tedaj podpirali, prav kakor Hrvatje podpirajo „Obzor", in bi mu nikdar ne bili obrnili hrbta , če bi bil ostal pri svoji prvi nalogi. Ko se je pa iz glasila za ves slovanski narod preustrojil v list ene stranke, ki se ne more ponašati, da bi imela dejansko večino na svoji strani, bil je potreben drug list, čigar namen je bil nadaljevati) prvotni namen .,Slov. Naroda." Če bi se lir-1 vatski „Obzor" tako premenil, kakor se je bil tedaj premenil „Slov. Narod", bi več ne imel dosedanje veljave, in rodoljubi hrvatski bi
gotovo storili to, kar so storili rodoljubi slovenski, t. j. vstanovili bi nov list, da bi zagovarjal to , kar bi „Obzor" začel opuščati. Lahko bi bil tedaj pri nas „Narod" še dandanes list za celi narod slovenski, ko bi se ne bil enkrat dal zapeljati k nezasluženim napadom na duhovščino, kar mu je zaupanje spodkopalo tako, da ga še sedaj mnogi kot strankarski organ smatrajo in jih pretresa že samo ime njegovo, čaravno sedaj zmerno piše, iu se menda tudi noben duhoven čez njega ne pritožuje. Pa kedar je enkrat zaupanje zgubljeno, ga je težko zopet nazaj pridobiti. Vsak, kdor naše razmere količkaj pozna, bo moral priznati, da se pri nas narodna politika brez duhovnikov ali zoper duhovnike uganjati ne more, kajti oni so v mnogih krajih po deželi edini izobraženi zastopniki narodne stranke. Koliko pa da se smemo na učitelje zanašati, to vidimo vsi z žalostnimi očmi.
Pri zadnjih volitvah si učitelji in profesorji, ki se štejejo za velike narodnjake, večidel še niso upali se volitve vdeležiti, da bi ne imeli kakih sitnosti. Tu se pač vidi, da se nanje ne moremo opirati, in to tembolj ne, ker so večidel oženjeni, da so jim že iz tega uzroka roke zvezane. Duhoven pa je neodvisen, in mu ne morejo tako lahko do živega, in če ga prav skulajo pestiti, kaj se zmeni za to, saj je samec. Tudi narodni (?) uradniki so se slabo obnesli: boljši niso šli volit, mnogi pa so celo nemškutarje volili. Iz tega se vidi, da ni še zadosti, ako se kdo med
* Nektera vodila pri napravljanji novih zvonov.
(Dalje.)
(Po A. G. Stein u posnel P. C.)
4. Kar smo govorili v trizvočnih zvonovih ravno kar v duru, to velja od takega zvonenja tudi v molu (A, c, e — h, fis — e, es g — d, f, a — d, g, h itd.) Dasiravno se včasi tako, dobro vlito zvonenje še dosti pošteno glasi, vendar nima viže ali melodije iu potem tudi ne more nas ganiti ali nam dopasti.
Vse druge sostave glasov za tri zvonove, kakor smo jih tu omenjali, so za zvonenje za-vržljive. Tu je bilo že od začetka govorjeuje le od zvonenja s tremi zvonovi, čitatelj [bi pa znal prašati: Kaj pa, če more ali hoče srenja napraviti le dva zvona? — Zvonenje z dvema zvonovama je vedno pomanjkljivo. Če pa ni drugače, voli naj se vselej ut. re, (1. in 2. stopnja kakor: c, d — d e — e, fis — g, a itd.), ker tako si ustrezata zvonova nar prijet-niši in se potem tudi zmirom še lahko napravi en zvon za en ton višji ali za en ton nižji, kar bi bila prva in nar boljši sostava, ki smo tu od nje govorili.'
Za bolj popolnoma zvonenje imamo zvonilo s šterimi zvonovi in sicer tudi po diatonični vrsti glasov ubranimi. Ut. Re. Mi. Fa
(= 1., 2., 3., 4. stopnja). Tu se vrste mične melodije, harmonije, disonance, konsonance, veličast in milota čudovito; zavoljo tega priporočamo za večji cerkve tako zvonenje nar bolj.
Samo po sebi se razume, da se naroče lahko večji ali manjši zvonovi tako ubrani; (tedaj pa imajo vedno druge tone; kakor jih pišemo na note, n.pr.: c, d, e, f — d, e, fis, g — e, fis, gis, a — f, g, a, b itd.; kakor je razvidno, imajo tu trije manjši zvonovi sostavo 2. re. mi. fa., ki je bila zgoraj manj priporočana, in le vsi štirje ali trije mali zvonovi vkup bi se dali dobro rabiti, mala dva vkup pa ne, pač pa drugi in četrti ali mali vkup. Pis.)
Navedemo naj v izgled nekoliko takega večjega zvonenja na nemškem. Pred vsem v veliki stolnici v Kbln-u-. G, A, II, C. Potem zvonenje v minstru v Bonnu. II, Cis, Dis, e. Zvonenje sv. Gereona v Koln-u kakor prejšnje, samo, da je privzet še peti zvon fis. Zvonenje nove farne cerkve v Mulhajn-u na Reni: G, d, e, f. Zvonenje sv. Severina in aposteljnov v Kiiln u: Cis, dis, eis, fis itd. Za čvetero-glasno zvonenje bi se tudi lahko vzelo Re, Mi, Fa, Sol (2., 3., 4,, 5 st. n. pr.: d, e, f, g — a, h, c, d; dasiravno to v lepoti in čutlji-vosti prejšnjemu zvonenju nikakor ni primerjati. Ako bi hoteli iz trizvočnega zvonenja
ut mi sol = 1, 3, 5 napraviti čveteroglasno zvonenje, bi bilo nar boljši četrtemu zvonu dati glas la = C. st., to bi bilo (n. pr, c, e, g, a.) Tako dobi zvonenje lepo vižo, kar dobro povzdiguje vse zvonenje. Tako zvonenje je v stolnici v Ahen-u (As, c, es, f.). Zvonovom z mehkim trizvokom (Re. fa. la = 2., 4., 6. st-, n. pr.: d, f, a) primernega četrtega ubrati ne da se lahko, razun ako bi hoteli velikega Ut na novo pridjati (Ut. Re. fa. la — 1., 2., 4., C. st. n. pr.: C, d, f, a), kar bi se dobro glasilo, vendar pa ne tako lepo kakor prejšnje.
Če se napravlja zvonenje za kako večjo cerkev (n. pr. stolnice itd.), priporočamo nar višji in nar lepši sostavo iz šestih zvonov. Pri tem pa ni treba se držati samo diatonične vrste, ampak diatonika vrsti naj se s harmonijo. Ako bi zvonili s šestimi zvonovi, ki so ubrani vseskozi po diatonični vrsti, bi bilo slišati več disonanc (glasov ki se ne ujemajo prijetno) kot konsonanc (glasi, ki se ujemajo prijetno), in zatopile bi se lepe melodije zvonov. Ako pa ubiramo četeri po diatoniki in druge s to v trizvočji, tedaj imamo lepo melodijo spremljano s harmonijo iu potem smo dosegli nar višji in nar lepši, kar se po naših mislih pri zvonovih da doseči.
Preden preidemo k drugemu poglavju.
narodno „inteligencijo" šteje, in ako je na „Narod" naročen; ampak treba je, da je neodvisen , in pa da se ob pravem času pokaže moža. Jaz nisem zoper to, da se ,,Slovenec" in „Narod" spojita v en glaven organ narodne stranke, pa ta list naj pusti potem strankarske iu stanovske ozire na stran, naj goji pa politiko, ki slovenskemu narodu naj bolje ugaja, naj piše za katoliško cerkev simpatično, ker je celi narod katolišk, naj pa tudi drugače mislečih ne žali, ako so sicer zmerni in pošteni narodnjaki. Pod temi pogoji, mislim, da bo tudi č. duhovščina naš prihodnji, razširjeni dnevnik rada podpirala. To zedinjenje bilo bi tudi v materijalnem oziru potrebno, ker ,,Slovenec" in „Narod" vsak zase težko izhajata, kajti naš narod je premajhen, da bi mogel vzdrževati dva veča časnika.
Slednjič naj spregovorim še o lepoznan-skih listih. Tu pa ne najdem nobenega ugovora proti, ampak vse le za zedinjenje. Mi imamo tri lepoznanske liste: „Zvon", „Zora", in „Besednik" ; pa vsi trije nam ne zadostujejo, ker nam je vsak posebej prepičel. Mi bi želeli, da bi izhajal namesto treh en sam lepoznansk list v Ljubljani, vsak mesec po dvakrat, v obliki morda kakor „Alte und neue Welt", z lepimi ilustracijami. To bi bilo pravo veselje za vse Slovence, posebno za gospodične in gospe, katere za politično berilo ne marajo! Če bi bil prav drag, verjemite mi, da za tak list se nobenemu ne bi denar smilil! Sprejemali pa naj bi se spisi vseh slovenskih pisateljev brez razlike na stan ali na prijateljstvo. Za risanje pa naj bi se pridobil kak dober domač risar, kajti da bi se nam pošiljale podobe iz tujega, tega ne maramo ; mi bomo hoteli videti enkrat narisan Bled, drugokrat Grintovec, ali Triglav, tretjekrat Ljubljano, sploh lepe in historično znamenite kraje po Slovenskem, poleg tega pa tudi podobe in životopise naših odličnih mož, mrtvih in živih. List bi se oziral tudi na druge slovanske dežele, in soznanil nas z našimi brati, kakšne so postave, kako se nosijo in kako prepevajo, z eno besedo, slovensk lepoznansk list, pisan v slovanskem duhu. Gradiva bi se mu ne manjkalo, ako ga bomo dobro podpirali, da bo za-
povemo naj o melodičnem in harmoničnem zvonenju še to. Dvoje je namreč mogoče. Ali so ubrani veliki trije zvonovi trizvočno (harmonično) drugi od teh višji pa diatonično melodično, ali so pa veliki zvoni ubrani diatonično melodično, na ktere se naslanja z manjšimi zvonovi trizvok ali harmonija. Ilazmere pri zvoneh bi bile te le: Ut. mi. sol. Ia. si. ut (= 1., 3., 5., 7., 8. st., n. pr.: G, e, g, a, h, c), ali pa: Ut. re. mi. fa. Ia, ut (= 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8. st., n. pr.: C, d, e, f, a, c).
Katera teh dveh sostav bi bila boljša, je težko določiti. Opomnimo le toliko, da bi morali biti pri drugi sostavi drugi, tretji in četrti zvon večji in težji in tedaj bi tudi dražje prišlo zvonenje kakor pri prvi sostavi (kjer bi bil drugi zvon za en cel ton, tretji za en in pol tona in četrti za dva cela tona višji, tedaj tudi primerno lažji in tako tudi vse zvonenje dosti cenejši. Pis.) Po prvi sostavi bi se dalo zvonenje v stolnici v Ahenu z dvema (malima) zvonovoma (g, as) dopolniti; potem bi se zvonenje glasilo: As, e, es, f, g, as. Po drugi sostavi pa bi se dalo zvonenje v stolnici v Kiiln-u dopolniti z dvema malima zvonovoma e, g; zvonilo bi potem bilo: G. A. H. C. e. g in težko bi ga kako drugo zvonenje v moči, lepoti iu veličasti presegalo. V Kranji napravili so zvonove II, d, fis, h, d; ako bi prišel
mogel obilne stroške pokriti. Morda bi se „Slov. Matica" lotila tega dela in ga izdajala namesto znanstvenega časnika.
Če se o zedinjenji slov. časnikov govori, zdi se mi to zedinjenje lepoznauskih najbolj vspešno za naš narodni razvitek. Sicer pa bi bilo koristno, ko bi se tudi „Narod" in Slovenec" zamogla zediniti. Manjši lokalni listi ostanejo, ker oni so vsak v svojem kraji potrebni, in bi glavnemu organu, ki bi se naredil iz „Slovenca" in „Naroda", tudi ne mogli škodovati. Premislimo si vse to, rodoljubi, in delajmo naprej za srečno prihodnost, našega naroda; enkrat nam bo naše delo vendar sad doneslo, in če ga mi ne bomo vživali, ga bodo pa vživali naši potomci.
t Thiers. *
Iz Pariza je v sredo došla telegrafična novica, da je bivši francoski prezident Louis Adolphe Thiers 3. t. m. za mrtudom umrl. Rojen 1. 1797 v Marseilleu kot sin ključarske rodbine študiral je pravdništvo v Aixu, ter se po dovršenih študijah tam naselil kot odvetnik. Ker pa ni imel dovolj posla, podal se je v Pariz, da bi tam deloval kot časnikar. Leta 1824 postal je z Laffitteom sovrednik in solastnik najimenitnejšega opozicijonalnega lista „Constitutionnel." V tem času je tudi spisal zgodovino francoske prekucije , ki mu je pridobila ime slavnega zgodovinarja. Ko je kralj Kari X. Polignaca poklical v ministerstvo , ki pa liberalcem ni bil po volji, vstanovila je 1. 1830 liberalna stranka pod vodstvom Thiersa in Garrela nov list „National", ki je zarad svoje ojstre pisave kmalo postal eden najve-ljavnejših listov. Ko se je meseca julija v Parizu vnel vstanek, pobegnil je Thiers v Mont-morency, pa se je že 29. julija vrnil v Pariz in je sostavil oklic, kteri narod francoski opo-zoruje na vojvoda Orleanskega Ludvika Filipa, kteremu je ob enem v spomenici razodel vzroke, zakaj da mora sprejeti krono francosko. Ludvik Filip postal je res kralj francoski ter je 11. avgusta Thiersa imenoval za državnega svetnika in glavnega tajnika, meseca novembra pa ga je minister Laffitte imenoval kot pod-
med d in fis še e, imeli bi nar lepši zvonenje, ki se da misliti.
Mnogo cerkva imelo je od začetka lepo zvonenje, a zgubilo je sčasoma ta kinč. Znabiti imajo še toliko zvonov kakor prej, a ti niso v lepem razmerju ubrani. Malokedaj je zvonenje že od začetka slabo napravljeno. Večidel se vidi, da so zvonovi bili v raznih dobah ubiti in zdrugimi znabiti s prvimi slabo ubranimi nadomeščeni.
Gotovo se večkrat primeri, da pri cerkvah k prejšnjim enemu ali dvema zvonovoma na-pravljajo na novo enega, dva ali več zvonov. To pa je zvonarju dosti težji posel, kakor če bi imel vse zvonove ob enem vlivati. Treba je toraj, da cerkvena predstojništva ravnajo previdno, kadar določujejo glasove novih zvonov in se zavoljo teh pogajajo z zvonarjem.
Ako je bilo od začetka zvonenje pravilno, bodi si diatonično ali trizvočno (hamonično) in en zvon se ubije, tedaj se mora na to gledati, da dobi novi zvon natanjko ravno tisti glas, kterega je imel prejšnji. Kako se je z zvonarjem pogajati, bomo poznejši povedali.
Ako pa je bilo zvonenje dozdaj nepravilno ali slabo, gledati je treba, da se pri taki priložnosti, kolikor le moč, popravi. Novemu zvonu je treba dati tak glas, da pride z drugimi kolikor le moč v pravilno sostavo. Ni
tajnika v denarnem ministerstvu. V tistem času bil je tudi od mesta Aix izvoljen za poslanca narodne skupščine, v kteri si je kot izvrsten govornik kmalo pridobil velik vpliv. Po smrti Kasimira Periera, ki je bil naslednik Laffit-teov, postal je Thiers 1. 1832 minister notranjih zadev, ter je potem opravljal razna minister-stva do 1. 1836, ko je postal celo ministerski predsednik. Ko je moral meseca avgusta odstopiti, ker kralj ni hotel pritrditi, da bi bil na Špaujskem podpiral liberalizem, stopil je na čelo opozicije. L. 1840 zopet izvoljen za ministerskega predsednika, prizadeval si je, da bi Egipt postal neodvisen od Turčije, in da bi se mesto Pariz vtrdilo. Kralj je vtrjenje Pariza dovolil, tega pa ni hotel privoliti, da bi se zarad Egipta delale priprave za vojsko, zato je Thiers že čez tri mesece zopet odstopil in je hotel javnemu življenju dati bIovo in spisovati zgodovino Napoleona I. V ta namen obiskal je vsa bojišča na Italijanskem in Nemškem.
Vrnivši se domu, vstopil se je zopet opoziciji na čelo, pa vendar ni mogel vseh nasprotnikov vlade zediniti. Ko se je 1. 1848 pričel vstanek, hotel je kralj Tiersa zopet poklicati v ministerstvo, da bi bil potolažil ljudstvo; ker je bilo pa vse prizadevanje zastonj pregovoril je Tlrers z nekterimi prijatelji kralja, da se je odpovedal kraljestvu. Ko se je okli-cala republika, umaknil se je Thiers iz Pariza, ter se je še le povrnil, ko je bil v i krajih izvoljen za poslanca.
V obeh zbornicah bil je Thiers voditelj večine in se je krepko ustavljal radikalnim levičnikom kakor tudi bonapartovcem ter je najbrže nameraval rodbino Orleansko zopet spraviti na prestol francoski. Kot hud nasprotnik Napoleona III. bil je zaprt, ko se je Napoleon I. 1851 polastil prestola cesarskega, potem pa iz Francoske izgnan ter je prihodn leto živel na Angleškem, v Švici in Italiji dokler mu ni bilo dovoljeno vrniti se na Francosko. Odsihmal pečal se je samo znanstveno do 1. 18G3, ko je bil v Parizu izvoljen v narodno skupščino, kjer je stopil na stran opozicije. Pred vojsko, ktero je cesar Napoleon III. 1. 1870 napovedal Prusiji in ki je bila tako
se ustrašiti stroškov, ko bi bilo treba morda preliti tudi še en zvon, ki znabiti ni še ubit, da se le dobi kolikor moč pravilno in lepo zvonenje, ker priložnost za to je redka, v časih tudi ne vselej ugodna; zvonenje pa je kinč za srenjo, ki bode razveseljevalo še pozne unuke.
Navedimo tukaj nekoliko primerljejev ali zgledov.
Cerkev ima na pr. tri zvonove: F. as. b (re. fa. sol.) To ti je pomanjkljivo, vendar ne nar slabši, kakor se nahaja. Primeroma, ko bi se eden teli zvonov ubil in bi imel nadomeščen biti z drugim, se praša, kakšen glas bi moral imeti novi zvon, da bi bilo zvonenje dobro ubrano?
a)	Če bi se ubil veliki zvon (F), tako bi se zvonenje popravilo, ako bi se napravil novi zvon pa ne F, ampak pol tona višji Ges. Tako bi se naredila diatonična vrsta: Ges. As. B. = Ut. re. mi.
b)	Če bi se ubil drugi zvon (As), potem kaže s tem še mali zvon B preliti pa ne v prejšnji As, B, ampak v G, A; tako bi dobili zopet diatonično vrsto, ki smo jo že od začetka za nar boljo spoznali.
c)	Če bi se pa ubil mali zvon (B), potem naj se napravi na mesto tega, ako sta druga dva še dobra, zvon z glasom G, ker tako postane druga diatonična vrsta: F, G-. as =
osodopolna ne samo za Napoleona, ki je pri tej priliki zgubil prestol, ampak tudi za deželo francosko, je Thiers svaril, in je šel, ko je bil Napoleon odstavljen, celo v Petrograd k caru, da bi pomagal nesrečni Franciji. Pa ker je bil car v zvezi z Nemčijo, bila je pot njegova brez uspeha. Tudi do drugih vlad se je bil obrnil, pa nič ni opravil. Ko je bil sklenjen mir, izvoljen je bil za prezidenta, in je svojo posebno skrb obračal na to, da je kakor hitro mogoče Prusom plačal vojno odškodnino in jih spravil iz dežele. Ker se je pa začel nagibati k radikalcem, bil je od zedinjenih konservativcev prisiljen, da se je umaknil Mak Muhonu. Njegova stranka se je bila jako skrčila, in Thiers je bil zgubil svoje prejšnje zaupanje.
Da bi svojo nekdanjo veljavo in svoj vpliv zopet pridobil, pobratil in sprijaznil se je s svojim najhujšim nasprotnikom Gambet-tom, kteremu je zveza s Thiersom jako dobro došla, ker je sprevidel, da bode na ta način najbolj vtrdil svojo lastno stranko. Združeni stranki začele ste rovati zoper Mak Mahona, ki je nekoliko časa mirno gledal in voljno prenašal vse to, potem pa, ko mu je bilo že odveč , ne le odslovil liberalnega ministerstva, ampak razpustil celo narodno skupščino. Pri novih volitvah, za ktere se Gambettovci pripravljajo na vso moč, nadejajo se sijajno zmagati, in v tem primerljeju je Gambetta že napovedal , kaj da se bode zgodilo: „Mak-Ma-honu, je rekel, ne bode ostalo druzega, kakor vdati se (Gambettovcem namreč) ali pa odstopiti." V tem slučaju nameravali so Thiersa zopet posaditi na predsednikov prestol, ker je Gambetta v preslabem glasu, da bi to čast zase zahteval, vendar pa je bil prepričan, da bi bil dejansko vladal on, če bi bil 80 letni Thiers prišel na krmilo.
Smrt Thiersova je Gambettu in njegovi stranki zmedla štreno , in marsikaj se bo za-suknilo drugač, kakor če bi bil živel Thiers. Zlasti je pričakovati, da se bodo tisti možje konservativne republikanske stranke, ki so bili samo iz stare prijaznosti do Thiersa ž njim pobegnili v Gambettov tabor, zopet oklenili zmerne stranke, kteri načeluje sedanji
prezident Mak Mahon. Ker ga nimajo moža, ki bi se bil toliko trudil za Francosko, in pri narodu toliko veljal, kakor ranjki Thiers, bo tedaj tudi ponehalo tisto rovanje, ki se je bilo pričelo zoper prezidenta Mak Mahona, iu ki je žugalo lepo deželo francosko spraviti v novo nevarnost.
Razne stranke bodo razno sodile umrlega moža, v tem pa bodo gotovo vse edine, da je bil Thiers eden naj večjih in najbolj zaslužnih mož, kterega se bode slavno spominjala zgodovina francoska!
* Z bojišča.
Turki začeli so Ruse prijemati od vseh strani. Menda bi jih radi potolkli, preden jim dojdejo garde na pomoč, ki dan za dnem odhajajo na bojišče. Rusi se sedaj le branijo in junaško odbijajo napade turške. Ko pa pridejo sredi tega meseca vse pomožne čete na bojišče, in se Srbi povzdignejo na noge, začeli bodo tudi oni prijemati Turke iu pričeli se bodo boji, ki bodo odločili osodo uaših jugoslovanskih bratov. Upajmo, da bodo Rusi pri teh bojih srečnejši, kakor so bili dozdaj. Zmaga se ve, da ne bo lahka, ker se Turki branijo na vso moč, kakor obupen človek, ki mu gre za življenje in smrt. Vso pozornost obrnili so sedaj na bulgarsko bojišče, kamor pošiljajo vse vojake, ki jih še kje imajo.
Tudi Črnogoro mislijo Turki zopet hujše napasti in kakor poroča neki telegram iz Ko-tora, stoji že 7 do 8 000 Turkov pri Nevesinji. Črnogorci so vsled tega pomnožili vojno v Dugi soteski. Drugih poročil pa ni, razun da je turška vojna zapustila Suhumkale in da so Turki vsled zmage (?) pri Karahasankioiu zasedli Popkivi. Iz Petrograda se pa naznanja, da so Rusi 3. t. m. vzeli Lovčo, 1. t. m. pa Suhumkale. Poveljništvo rumunske armade pod knezom Karolom prevzame general Cernat.
Sulejman paša v soboto poroča, da so Turki šli na ogled proti Gabrovi in Baltiču. Rusi so v Ješilogaču. Pri Šipki še vedno grome topovi, pa klanec je neki tako vtrjen, da gaturki ua nobeu način ne bodo mogli vzeti.
Re. mi. fa; če bi pa nehoteli ali ne mogli težjega in dražjega zvona, napravil naj se bi c in imeli bi trizvočno zvonenje: F, as, c. Če bi pa bila druga ostala zvonova neubraua ali že zlo obtolčena, potem kaže tudi tukaj vse tri preliti in napraviti zvonenje ubrano po diatonični vrsti Ut. re. mi., kakor je po prostoru po denarnih in drugih okolišinah mogoče.
Postavimo, zvonovi bi v neki cerkvi peli: e, g, b (si. re. fa), kar bi bilo jako slabo; ubil bi se en zvon in moral bi se preliti, a po nobeni ceni se mu ne sme dati ravno tisti glas, kakoršnega je imel pred, ampak zvonenje se mora zboljšati namreč tako le:
a)	Če se ubije večji zvou e, kaže napraviti za pol tona nižjega z glasom es, tako dobimo trizvok es, g, b. (ut. mi. sol).
b)	Če se ubije mali zvou b, tedaj kaže napraviti novi zvon z glasom h, tako dobimo trizvok e, g, h; — ali pa vlil naj bi se fis in postavil za druzega, prejšnji drugi pa za tretjega, io imeli bi diatonično vrsto, e, fis, g, ktera je bila od začetka sicer manj priporočana, pa je vendar dosto bolji, kakor gori omenjeno zvonenje.
c)	Če se ubije zvon g, potem ni druzega, kakor ob enem preliti še enega onih zvonov in le boljši zvon prihraniti. Se ima veliki zvon e preliti, imata naj nova ges, as, da se
napravi z b diatonična vrsta ges, as, b; se pa ima mali zvou b preliti, potem naj imata zvonova glas fis, gis, kar stori zopet diatonično vrsto lis, gis, ais, cis, b. Tako se da vsako zvonenje popraviti, če se prelije eden ali pa dva zvonova, k ostalim pa se napravljajo novi, kakor zahtevajo glasovi, da so ubrani, če je blago tako, da je vredno ga po pravljati; če pa ni, popravi se naj boljši z betom ali s kladvom.
Kdo bi bil vstani vse mogoče kombinacije tukaj navesti 1 Poglavitna reč je to, da dobro ali lepo zvonenje sloni na principu melodije in ta na diatoniki; kdor pozna glasove zvonov in je količkaj glasboveden, pomagal si bo in sostavljal sam. Sicer pa je to tudi zvonarjev posel, on mora umeti ubirati zvonove kakor godec gosli. Čudno je, da je na Kranjskem, kar se spominjam, in znabiti tudi po drugih avstrijanskih deželah, (kar bomo pozvedali in naznanjali poznejše, kako imajo avstrijanske, večji cerkve ubrane zvonove —) samo trizvočno ali harmonično zvonenje, dasiravno mi je enkrat ranjki gosp. Gr. Riharz začudenjem pravil, da je slišal svoje dni (če se ne motim, na sv. Gori) zvonenje ubrano po diatonični glasbeni vrsti, ki je bilo, kakor je sam rekel, veličastno.
(Konec sledi.)
Turki so od vseh strani začeli napadati Ruse, in hočejo na vsak način imeti omenjeni prelaz, ter so poveljnike, ki so se umaknili, vjeli in postavili pred vojaško sodnijo.
Bitva pri Lovči bila je silno huda. Turki so hoteli pri Selviu prijeti Ruse , pa so prišli med dva ognja in so se morali umakniti nazaj proti Lovči, kjer so dobili nekoliko pomoči ter se zopet ustavili. Pa Rusi so pridrli za njimi ter so jim po hudi bitvi, ki je trajala 12 ur, z naskokom vzeli Lovčo in jih zapodili proti Plevnu. Rusom sta pri tej bitvi zapove-dovadala generala Imeretinski in Skobelov II.; vdeležili so se je pa tudi Davidov in Dobro-volski pa general Ilazgildjajev, ki je bil pri tej priliki ranjen. Pri Plevnu je sedaj okoli 70.000 Rusov, kterim se bodo pridružili še Itumunci. Tudi Srbi so se začeli gibati. Narodni brambovci prve vrste se morajo do 13. t. m. zbrati, in enako povelje dojde kmalo tudi brambovcem druge vrste. Višje poveljništvo bode prevzel knez Milan sam. Drugi poveljniki so morali 6. t. m. oditi iz Belgrada, in sicer se bodo nastavili: Ilorvatovič proti Vidinu, Lešjanin proti Nišu, Nikolič proti Sjenici. Za načelnika armade ob Drini, ki se bode pa le branila, je imenovan vojni minister Belimarkovič. Tudi vstaška deputacija zapustila je Beligrad ; en del poslancev se je vrnil v Bosno, en del pa se je podal v glavni stan ruski na Bulgarskem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Avstrijske dežele. Ccsarjcvič lludolf je 2. t. m. v
Splitu obiskal in ogledal stolnico in muzej, potem pa se je odpeljal v Solin ; 3. t. m. je ob treh zjutraj odjadral proti Visu , kjer je došel okoli šestih. Okrajni glavar in mestni župan sta ga pričakovala na obrežji, da se mu poklonita. Cesarjevič je ogledal pokopališče, ter revežem podaril 200 gld., potem pa je odrinil v Šebenik. 4. t. m. zjutraj je došel v Zader, zvečer pa v Reko.
V Zadru je ogledal cerkve in počastil tudi ženo ces. namestnika barona Ilodiča. Okoli 10. ure je odrinil proti Reki, kjer je bil od prebivalstva navdušeno sprejet. Še tisti večer je obiskal gledišče, potem pa se je peljal po sijajno razvitljenem mestu.
Državni zbor je sprejel nasvet poslanca Dubskega, da naj se obravnava o dav-karskih predlogih za nekoliko časa odloži, češ, da poslanci o tej reči še niso dovolj podučeni Govori se celo, da bode vlada te predloge še le izročila zbornici, kadar bo pogodba z Oger-sko že sklenjena. Pa kedo ve, kako in kedaj da se bo ta pogodba dovršila?
UiTa Hrvatskem so generalu Molli-uaryu pred odhodom na kolodvoru napravili sijajno demonstracijo, ki najbolj jasno priča, kako da cenijo zasluge njegove za hrvatsko granico. Vradni ,,Fremdenblatt" piše, da se general gotovo več ne povrne na Hrvatsko, in da bode že v enih dneh moravski višji poveljnik, baron Franc Filipovič imenovan za njegovega naslednika, od kterega se nadejajo, da madjarski vladi ne bode delal nobenih preglavic.
Vnanje države.
Vraiicoska vlada je sklenila Thiersa pokopati na deželne stroške. Slovesnost se bode vršila v soboto 8. t. m. v invalidnej stolnici, ktera čast se je dozdaj skazovala le vojakom. Prezident Mak Mahon je vsled tega odložil svoj odhod v južne okraje na nedeljo.
Tudi so pričeli nabirat, darove za spominek, literega mu hočejo v Parizu napraviti. Mak Mahon je ženi njegovi telegrafično sporočil svoje sočutje. Tudi iz mest francoskih in dežel vnanjih je dobila mnogo takih telegramov in pisem. — Novi poslanec amerikanski, general Noyes je prezidentu izročil svoja pisma.
Turškil zbornica se bode sošla l. uo-vembra. Volitve so že razpisane. Ravnoprav-nost turško najbolje pojasnuje to, da 2 milijona Turkov voli C>0 poslancev, 12 milijonov kristjanov pa le 47.
*	I/, ICiinti poroča Gazeta Narodowa, da so papež zvedivši zmago Turkov pri Karsu rekli: Vselej sem neizmerno vesel, kadar slišim, da so bili Rusi premagani, in v Rogu upam, da bodo tudi konečno potolčeni. Iskreno molim, da bi se to zgodilo. Ta bedarija je ravno tako izmišljena, kakor je bilo izmišljeno obrekovanje, da so papež 1. 1848 blagoslovili laške vstajnike, ki so šli v boj zoper Avstrijo, ali da so nedavno blagoslovili orožje turško, nad Ruse pa klicali srd božji. Nckteriiu časnikarjem neizrečeno dobro de če morejo očrniti papeža. Komaj ovržemo eno laž, že drugo spravijo na dan.
Izvirni dopisi.
Oil !%'«<ranjsko - |>riinoi'Nk<"
meje. 2. septembra. Že dolgo časa ni nikdo ničesa poročal, kako se imamo v tem osamelem kvaju ; da kdo ne bo mislil, da tukaj ne živimo Slovenci, zato pišem nekaj vrstic. Toda kaj bi pisal, da bi bralce zanimalo poleg rusko-turške vojske? Ta vojna zanima vsacega, tudi priprostega Slovana , ni tedaj čuda, da tudi pri nas vse poprašujo, kako je z vojsko, kako gre Rusom? Kakor blisk se je bil po vsem okraji raznesel nesrečni poraz Ruški pri Plevnu, in če le govorim s kterim o tej reči, že vprašuje: gre li kaj bolje Rusom, se tudi zdaj bojujejo? Rahločuteče žen-stvo pa miluje nesrečo vbozih Bulgark in njihove revne nedolžne dece. O turkofilstvu tukaj ni ne duha ne sluha, ker takih zvijačnih tičev, kakor jih imate pri vas v Ljubljani in še marsikje, tukaj, hvala Bogu, nemarno, da bi rogo-vilili in zdražbe delali med nami. Vrh tega pa tudi samo ime „Turk", kot zaznamek najstrašnejšega sovražnika krščanskega imeua, zadostuje, da je vsaki količkaj previdni Slovan in še posebno Slovenec odločen nasprotnik naroda, kteri je v prošlih časih prelil toliko slovenske krvi. V resnici, ko bi tudi slovenski časniki simpatizirali s Turki, slovenski narod bi mogočno zagromel: „Ne!"
Naj le tedaj Madjari in judovska druhal vika in krika, kolikor hoče in more zoper Rusa, Slovana ne bodo spravili v svoje zanjke nikdar, kdor ne verjame, prašat naj gre v najbornejše koče slovenskega kmeta in zvedel bo, s kom drži slovenski narod.
Letina še precej dobro kaže, kjer ni toča pobila, žito, ktero po hribih še le zdaj žanjejo, je posebno lepo, ajdo, krompir pa je bila suša hudo zamorila , k sreči prišel je ne še prepozno hladni dež namočivši suho razpokano zemljo.
Kerme za živino smo pa po hribih precej manj dobili kakor druga leta.
Hribovski.
*	1% llol>r«*|iolj, 31. avgusta. Po veliki nesreči imeli smo danes prvi veseli dan; bila je namreč razdelitev od Njih Veličanstva poslanih 1500 gld. med pogorelce v Kom polj ah. Ob 9. uri bila je sv. maša z blagoslovom. Po
sv. maši je c. kr. deželne vlade tajnik gospod Fr. PfefTerer v farovžu vpričo domače duhovščine in zastopništva županije Konipoljske razdelitev pričel. Marsiktera solzica hvaležnosti se je vtrnila lepo obdarovanim iz oči, ko sta gospod Fr. Pfefferer in domači gospod župnik opomnila, da so bili premilostljivi cesar prvi, ki so kakor dober oče svojim otrokom v sili z lepim darom na pomoč prihiteli. Spisalo se je pismo, v kterem domača duhovščina in županstvo Kompoljsko Njih Veličanstvu vimenu obdarovanih za poslani dar izrekajo najtoplejšo zahvalo.
Naj se očitna zahvala izreče tudi c. kr okrajnemu glavarju v Kočevji vis. čast. gosp. Dolhofu, ki si veliko prizadeva pogorelcem pomoči sprositi, in c. kr. deželnemu predsedniku vis, č. gosp. Widmanu, ki je Njih Veličanstvu nesrečo tako hitro naznanil, ter revežem pomoč naklonil.
Po razdelitvi cesarskega daru se je razdelilo še 307 gld.; 200 gld. je daroval gospod Martin Hočevar iz Kerškega, 30 gld. gospod c. kr. okrajni glavar v Kočevji, ostali znesek pa c. kr. vradniki okrajnega glavarstva v Kočevji, in drugi c. kr. sodnijski vradniki Kočevski, Ribniški in Veliko-Laški. Bog živi in ohrani Njih Veličanstvo! Bog stotero povrni vsilil dobrotnikom I
Domače novice.
V Ljubljani 8. septembra.
{Zadnja štev. 9!) „Slovencau od ti. t. m.) je bila od slavne policij e zapečatena zarad članka ,,Poguben mir V." Z * zaznamovane reči so v današnjem list ponatisnjene.
* (Prihodnje Šolsko leto) se prične 17. septembra. Učenci, ki hočejo na gimnazijo ljubljansko na novo sprejeti biti, se morajo od staršev ali njihovih namestnikov spremljani oglasiti pri gimnazijskem vodji 13. in 14. septembra. Učenci morajo seboj prinesti krstni list pa spričevala prejšnjega leta, in plačati sprejemščine 2 gld. 10 kr., pa 30 kr. za knjižnico. Izpraševanje učencev za I. razred se bode pismeno vršila 15. septembra, ustmeno pa prihodnje dni. Drugi učenci se morajo oglasiti vsaj do IG. septembra. Ravno to velja tudi o realki. Ker je pa na realki ljubljanski slovenščina le za tiste učence obligaten predmet, kterih starši ali staršev namestniki to naravnost zahtevajo, morajo starši ali jerobi sami vpisati otroke ali pa svojo dotično željo vodstvu pismeno naznaniti. — Tudi vse ljudske šole, v Ljubljaui prično prihodnje šolsko leto s 15. septembrom.
(Otoni zbor) banke „Slovenije" bo 12. septembra ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani. Kakor slišimo bo dosedanje doplačilo popolnem zadostilo, in upati je, da se delničarjem po končani likvidaciji še nekoliko povrne. Banka tedaj ni „zahlungsunfiihig", kakor ji pri vsaki priliki hudovoljno očita „turški list", kteremu naj ob enem povemo, da 2. t. m. pogorela duhovnišnica v Krškem ni bila več pri „Sloveniji" zavarovana. Nedavno je tudi pisal, da si jo zastonj prizadevajo zopet o/.iviti, kar priča, da ta list o likvidaciji nobenega pojma nima.
Razne reči.
— Duhovske spremembe: V La-vantinski školiji: Č. g. Miha Rakoše je pre-zentiran za Žusemsko faro. 0. g. Jožef Ulčnik
je prestavljen za kaplana v Luče in čast. g-Anton Inkrt za II kaplana v Vitanje. Za kaplana [sta vmeščena novoposvečena čč. gg.; Ivan Nedelko za II. pri Sv. Martinu poleg Slov. Gradca in France Slavič na Muti.
—	Ogenj. Duhovnišnica v Krškem je 2. t. m. pogorela.
—	j Anton II a n s g i r g, starosta čeških gimnazijskih profesorjev in narodnih pisateljev, je umrl 31. pret. m. v 71. letu svoje starosti. Učil se je pridno različnih slovauskih jezikov, budil mladino, kteri je bil pravi oče in gojitelj, in pisaril v mnogotere časopise, popisal posebej češke knjige od I. 1774—1839. Deloval je učitelj od 1. 1841 v Litomeric>h, od 1. 1851 pa na akademični gimnaziji staromeški v Pragi, kjer je v prijateljski zvezi s sedanjim proštom V. »tulcem, s jirof. Zikmundom, pa z ranjkim ravnateljem J. Nečaskom veliko storil v po-speh češke slovesnosti do I. 1875, kedar je umaknil se bil v stalni pokoj. Pokopan je bil na Višehradu.
—	f Krištof de Be 11 i, isterski deželni poslanec, je v Kopru umrl.
—	Cesar so darovali za pogorelce v Klesu na Tirolskem 500. gld., za novo šolo v Obdachu na Štajatskem 150 gld., požarnemu društvu pelinskemu na Ogerskem 300 gld., cesarica pa so dekliški šoli v Ilatsegu podarili 250 gld.
—	F z m. Koller, bivši vojni minister in c. namestnik na Ceskem, obhaja 501etnico svojega vojaškega službovanja. Cesar so mu pismeno k tej slovesnosti čestitali.
—	Baron Reyer je 100.000 gld. volil za vstanove (štipendije), in sicer polovico za vbožane osebe kttpčijskega in mornarskega stanu, polovico pa za dijake, ki se uče mor-narstva in ladijodelstva.
—	Samo umorov bilo je na Dunaji meseca avgusta 34, med njimi 3 ženskega spola. V velikem Varadiuu se je pa 1. t. m. obesil 15 leten pobalin, ker ga je bil oče nekoliko pokaral. Daleč smo že prišli v svobodni eri I
Eksekutivn« dražbe.
10.	sept. 3. Tekaveie iz Brezovega Dola v /uženberku. 3. Pankovc, 3. Koglic, 3. Ravnikar in 3. Oelcšnik iz Ponoviča, 3. Adamič iz Smatna, 3. Praprotnik, 3. Rojack iz Rašice, 3. Pregel, 3. Ambrož iz Javorja, 3. Sknfea iz Stange, 3. Mohor iz Kresnic vsi v Litiji. Cvajevjeve reči v Ljubljani,
11.	sept. 3. Goatinčič iz Poštenjaka, 3. Bar-bie iz Topolea oba v Bistrici. 3. Sivic iz Gercnjc ttške vode, 3. Slraec iz Stopič, 3. Pl. Pajk iz Gabrija, 3. Franc Pajk iz Gabrija, 3. Stangel iz Dolž, J. Pire iz Malonsko vaai vsi v Novem mestu. 3. Farič iz Radobovo vasi v Postojni. 3. Pajsič iz Vidošic, 1. OrliiS iz Križevsko vasi, oba v Metliki. ■'(. Danic iz Volesovega, v Kranji. 1. Premru z Vrlipolja v Vipavi. Skvarc iz Vidma v Krakom.
llmrli ho:
Od 2. do 3. sept. : Jobana Malcr, del. žena 71 I., za prenlajcnjem drobovja. Lorenc Mlinar, goslač 51. 1., za vtriplj. možganov. Franc Zidan, miz. potn. 22 1., za psoro. Marija Klana, del. 36 1., za jetiko. Marija Jamnik, gostinja 81 I., za vtriplj. pljuč. Amalia Gregorc , jetn. kontrol, hči 93L V za pljučnico. Janez \Volf hišni oskrb. v Šolskem poslopji 58 1., za jetiko- Otonu Dcnzlerju, gledišč, igralcu novorojeno deto, za božjastjo.
TolcjtruilčiiP (Jcnnrut« ccne O.*septoinbru.
Papirna renta G't.30 — Srebrna r.Mitu 07.20 — Zlata renta 74.00. — lHOOletiio državno posojilo 112 — Hankin« »ItoijeHIIG — Kreditne akcije 200.26 — London
119.--Srebro 10/145. — Oes. kr. cekini 6.69 — 20
frankov 9 50.