naš tednik
LETO XLIII. Številka 35 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 30. avgusta 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
PLIBERŠKI JORMAK
Ta konec teden spet vabi pliberški jor-mak. Najstarejše in največje ljudsko slavje v Podjuni je precejšnjega gospodarskega pomena za Podjuno. Če bo vreme držalo, pričakujejo letos daleč nad 30.000 ObiSkOValCeV.	Foto: Fera
Predsedstvo Narodnega sveta zahteva takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji zadnji seji zelo natančno obravnavalo položaj v Sloveniji in vprašanje takojšnjega priznanja Slovenije in Hrvaške. Mednarodno priznanje baltskih republik vpliva tudi na dogajanje v Jugoslaviji. Evropske države, med njimi tudi Avstrija, premišljujejo o mednarodnopravnem priznanju Slovenije in Hrvaške. Samo priznanje Slovenije in Hrvaške more dati konfliktu dimenzijo, ki omogoča efektivno intervencijo mednarodne državne skupnosti.
Narodni svet koroških Slovencev ostro obsoja reakcijo zvezne vlade v vprašanju ponesrečenega prevrata v Sovjetski zvezi. Reakcija vlade je dala vtis preventivnega aranžmaja s pučisti. Predvsem v socialistični stranki tudi v vprašanju Jugoslavije ni jasnih
stališč.
Zato poziva NSKS avstrijsko zvezno vlado, da takoj prizna Slovenijo in Hrvaško in da pride takoj do diplomatskih odnosov.
Naš tednik, Narodni svet, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza v novih prostorih
Ta teden so se zgoraj navedene ustanove preselile v skupne prostore v 3. nadstropje bivšega Slomškovega doma, lO.-Oktober-Str. 10. Vse ustanove bodo zdaj v enem nadstropju, tako da bodo seveda tudi znatno lažje dosegljive.
Telefonske številke:
NT: 0463/512528* 21-27 (faks: *22) NSKS: 0463/512528* 23, 28 EL: 0463/512528* 29, 30 KKZ: 0463/516243* 0
Naši kmetie so si enotni:
iSŠBiiid

Letos novembra bodo kmetice in kmetje spet volili svoje zastopnike v Kmečko zbornico. Skupnost južnokoroških kmetov je bila doslej zastopana z dvema mandatarjema v Kmečki zbornici. Z njihovim delom so bili kmetje povsem zadovoljni in so v povpraševanju, ki ga je napravil Naš tednik, izrazili tudi svoje želje in predstave za bodočnost. V enem pa so si bili v bistvu vsi enotni: lastno samostojno zastopstvo domačega kmeta je izrednega pomena, ker bi njegove interese in potrebe sicer skorajda nihče ne hotel slišati, niti upoštevati.
Prvič imajo tudi kmetice svojo ru, da bi dobila SJK 3 mandate, zastopnico na listi Skupnosti bi bila zastopnica kmetic Katja južnokoroških kmetov. V prime- Kert v Kmečki zbornici.
Südtiroler Volkspartei pride na
Delegacija Südtiroler Volkspartei (SVP) se bo na povabilo Enotne liste konec tedna mudila na Koroškem.
V petek bodo v Bilčovsu politični razgovori med zastopniki SVP in EL, na katerih bodo razpravljali mdr. o ustanovitvi združenja manjšinskih strank, o evropskem manjšinskem pravu ter drugih perečih manjšinskih vprašanjih.
SVP, ki jo bo vodil klubski šef
Koroško
dr. Hubert Frasnelli, pa se bo srečala tudi s predsednico koroškega deželnega zbora Susanne Kövari in z deželnim glavarjem dr. Christofom Zernattom. Tudi v teh pogovorih bo šlo za manjšinska vprašanja.
V soboto, 31. avgusta, pa si bodo gostje ogledali občino Dobrlo vas in obiskali pliberški jormak.
Glavna kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov, Janko Zwitter iz Zahomca in dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol pri Pliberku, sta se v zadnjih dneh močno zavzela tudi za volilno pravico starih kmetov, ki so spet enkrat po volji velikih strank ostali „na cesti“. Tudi volitev okrajnih kmečkih svetovalcev ne bo, ker sta se SP in naenkrat tudi FP izrekli proti.
Več na straneh 2 in 3
Delegacijo SVP bo na Koroško pripeljal dr. Hubert Frasnelli.
Kmetijstvo
STRAN q petek,
O 30. avgusta 1991
Kmetijstvo
Zbornica sama ima le funkcijo svetovanja in s tem niti nima direktnega vpliva na zakonodajo. K temu pride za manjše frakcije, kot je to na primer Skupnost južnokoroških kmetov, še žalostno dejstvo, da v zbornici niti nimajo pravice, da bi postavljale predloge; o katerih bi morali mandatarji pri občnih zborih sklepati. Interni red zbornice namreč diktato-rično določa, da ima frakcija pravico do stavljanja predlogov šele, če so v zbornici zastopani najmanj trije mandatarji. Torej je zbornica v tem oziru še kilometre oddaljena od demokracije. Prav tako manjše frakcije niso zastopane v predsedstvu in tako tudi ne dobijo najnovejših informacij, katere bi lahko posredovale naprej svojim ljudem na podeželju.
Kot rečeno pa so tudi kompetence Kmetijske zbornice minimalne, saj odloča o kmetijskih vprašanjih končno zveza kot zakonodajalec, deloma pa se dela kmečka politika že tudi v Bruslju, kjer je sedež Evropske gospodarske skupnosti.
Kakšen pomen ima torej še zastopstvo slovenskih kmetov v zbornici? O tem smo povpraševali naše kmetice in kmete. Pri tem so bili povprašanci vsi istega mnenja, namreč, da je nujno potrebno zastopstvo slovenskih kmetov v zbornici, saj so s tem koroški Slovenci na demokratičen način kot izvoljeni mandatarji zastopani na deželni ravni. Važno je, da si prisoten. In četudi je možno spremeniti le malenkosti, te priložnosti Slovenci ne smemo zapraviti, tako naši bralci.
Kako ocenjujejo kmetje in kmetice vpliv in delovanje slovenskih mandatarjev v zbornici ter kaj pričakujejo od svojega zastopstva, lahko razberete iz sledečih mnenj.
Pripravila Heidi Stingler
Že kmalu se bo pričel volilni boj za kmečkozborske volitve in stranke bodo investirale ogromno denarja s ciljem, da bi morda na račun konkurence dosegle še kakšen dodatni mandat.
Kako pomembno pa je pravzaprav zastopstvo v Kmetijski zbornici?
na kakšno predavanje. Želela Pnokoroških kmetov, saj se mora-bi si tudi redne informacije o dejo naši sodeželani tako soočati z lovanju Skupnosti južnokoroškfclejstvom, da na Koroškem eksi-kmetov. Idealen bi verjetno bil fetiramo tudi Slovenci. Nekoliko sten časopis, ki bi morda lahkpremajhna pa se mi zdi direktna izhajal enkrat mesečno.“ Povezava naših mandatarjev s
kmeti na podeželju. Mislim pa Krista Janežič, Leše: „Pr^tudi, da se slovenska mandatarja vesela sem bila, ko sem slišalfcnata premalo dobro prodati in da bo za prihodnje kmečk<posredovati javnosti, kaj sploh zborske volitve kandidirala delata. Osebno se že zavedam, tretjem mestu ženska, namreda sta Zwitter in Domej v zadnji Kati Kert. Še pred desetimi leti1'
Veselim se, da se je za to funkcijo odločila kmetica Kati Kert, od katere pričakujem, da bo marsikaj naredila za nas kmetice. Želela bi si pa tudi servisno službo, tako da bi lahko morda enkrat na mesec bil kakšen zbornični svetnik dosegljiv za nas in bi nam svetoval v raznih zadevah, kot to na primer dela tudi odvetnik dr. Grilc.“
lastofstvo slimsUli kmetov mulci mirne potonimo
Kmetje si želijo več povezanosti mandatarjev s podeželjem
Joško Müller, p. d. Šuln, Vogrče:
„Tudi če bi Slovenci v zbornici ne imeli nobenega vpliva, je tako zastopstvo na deželni ravni nujno potrebno, ker smo s tem koroških Slovenci prisotni tako, da se javnost zaveda, da še eksistiramo. Od slovenskih mandatarjev tudi pričakujem, da pri občnih zborih Kmetijske zbornice spregovorita tudi v slovenskem jeziku, tako da je prisotna tudi slovenska beseda. Zdi se mi pa, da bi bile nujno potrebne redne informacije o delovanju zborničnih svetnikov in tudi o delovanju Kmečke izobraževalne skupnosti. Sicer slovenski mediji deloma že poročajo o tem, kljub temu pa se mi zdi, da bi bil nujno potreben tudi kakšen poseben kmečki list, v katerem bi se obravnavala tudi strokovna vprašanja.“
Toni Tusch, Plešerka: „O pomenu zastopstva slovenskih kmetov v zbornici niti ni treba razmišljati — nujno je potrebno,

Od slovenskih mandatarjev tudi pričakujem, da pri občnih zborih Kmetijske zbornice spregovorita tudi v slovenskem jeziku, tako da je prisotna tudi slovenska beseda.
--------------mm
tako kot je potrebno, da se Slovenci pokažemo povsod, kjer imamo možnost. Vpliv zborničnih svetnikov je morda res majhen. Da Zwitter in Domej v zbornici niti nimata pravice postavljati predlogov, pa ta vpliv še zmanjša. Proti taki nedemokratični ureditvi bo treba na vsak način odločno protestirati. Pomembno pa se mi bi zdelo, če bi se zbornična svetnika v bodoče morda tudi še bolj trudila za stik z ljudmi na podeželju. Ureditev krajevnih odborov bi bila vsekakor smiselna, tako da bi kmetje tam povedali svojim zastopnikom, kakšne težave imajo. Prepričan sem, da bi bili kmetje veseli takih sestankov, predvsem še, če ne bi potekali samo pred volitvami."
Melitta Reichmann, Bilčovs:
„Letos bom imela prvič volilno pravico pri kmečkozbors-kih volitvah, in se je bom seveda poslužila. Prepričana sem, da ima slovensko zastopstvo v zbornici velik pomen, pa tudi če je vpliv slovenskih mandatarjev morda le majhen. Pri vsem pa manjka večja povezava zastopnikov s kmeti in kmeticami na podeželju. Verjetno bi bili krajevni odbori Skupnosti južnokoroških kmetov smiselni, pri čemer pa že vidim tudi problem, ker se namreč za take funkcije oziroma za tako delo ljudje ne tepejo. Vsekakor pa bi bila večja ponudba raznih prireditev v posameznih krajih zaželena, tako da se kmeticam in kmetom ne bi bilo treba voziti vedno v Tinje na kakšen tečaj ali
Mandatni dobi marsikaj dosegla, dvomim pa, da se tega zaveda
verjetno absolutno ne bi bil^^ilo naših kmetov. Želel
možno. Prepričana pa sem, d^da b'bilo možno doseč, slo-bomo morale ženske same g&ko ^tran v strokovnem ca-dati, da bomo sodelovale ozir^0pisu Kärntner Bauer.
Raimund Greiner, p. d. Rošank, Podrojer „Pozitivno je, da smo slovenski kmetje zastopani v Kmetijski zbornici in je škoda, da skoraj ni možno doseči
ma sovplivale na razna dogaja nja. Vzrok, da si ženske dosl' ^ skoraj niso upale v politiko, vidif v tem, da so naše kmetice pra' zaprav trikrat degradirane: W ženske, kot Slovenke, potem P1 še kot kmetice. S tem socialni statusom ima le malokatera krrie tiča še kaj samozavesti. Po druS strani pa je tako, da kmetice p^ vijo, da imajo preveč dela. Misli"! pa, da je to vprašanje samozay^
sti, koliko dela si pustiš naloživeč ko dva mandata. Osebno ali pa da si sam znaš postaviniislim, da sem še kar dobro in-mejo. Kot rečeno sem vesela, formiran o delovanju SJK in je je sedaj v vodstvu SJK tudi Kefzame skoraj čudež, da dva man-tova in upam, da bo možno v sodatarja v takem gremiju sploh delovanju z njo najti rešitev, ^lahko toliko dosežeta. Kljub temu bi se zaposlila ženska, ki bi Wa mislim, da mnogo naših kme-odgovorna za delo na podeželj^ov ni dovolj informiranih, kaj slo-Mislim, da je ponudb dovorenska zbornična svetnika sploh manjka le oseba, ki bil bila vednjdelata, in bi bil zato poseben dosegljiva in bi imela stalen sfesopis gotovo potreben. Sicer s kmeticami na podeželju.“ Precej informacij dobivamo iz
Našega tednika, kljub temu po _ Ignac Kraut ml., Bistrica P'določene kmečke stvari, ki so Šmihelu: „Mislim, da se politi^morda bolj strokovne, bolj spa-v tem smislu ne dela v Kmetijs^dajo v poseben list. Od zbor-zbornici, ampak na Dunaju ali Pečnih svetnikov bi si želel, da bi celo v Bruslju. Kljub temu pa »večkrat prišli med naše kmete na mi zdi pravilno, da je v tem grert1]Podeželje, to pa ne le pred vo-ju zastopana tudi Skupnost ju^itvami."
99
Želela pa bi si tudi redne informacije o delo vanju Skupnosti južno-koroških kmetov. Ideale1 bi verjetno bil lasten časopis, ki bi morda lahko izhajal enkrat mesečno.“
Marija Wautsche, Letina:
„Prav se mi zdi, da bo odslej zastopala naše kmetice tudi Kertova, ki je zelo sposobna ženska. Doslej so si lastili pravico do javnih unkcij, sploh še v politiki, samo jj^ški, in so zato bili interesi kmetic le bolj slabo zastopani.
Franc Riedl, Nonča vas:
„Sam imam srečo, da sem doma blizu zborničnega svetnika Do-meja in sem zato tudi razmeroma dobro informiran o delovanju Skupnosti južnokoroških kmetov. Prepričan sem, da se tako Zwitter kakor Domej po svoje trudita za naše kmete. Žal pa je tako, da v zbornici nimata niti možnosti, da bi postavila kakšen predlog, o katerem bi morali mandatarji glasovati. Verjetno bo težko doseči spremembo tega reda, zato bo edina možnost, da se slovenska mandatarja v bodoče še bolj trudita za dobre stike z drugimi strankami, tako da morda tako najdeta podporo za svoje ideje.“
Andi Ošina, Lepena:
„Ali je pametno, da smo Slovenci zastopani v Kmetijski zbornici, to po mojem sploh ne more biti vprašanje. Potrebni pa bi bili krajevni odbori, tako da bi se lahko srečevali kmetje s svojimi zastopniki in jim tam povedali, kaj naj sploh zastopajo. Potrebno pa bi tudi bilo urediti neke vrste servisno službo, tako da bi bili slovenski mandatarji ob določenem času za naše kmete dosegljivi in bi jim lahko svetovali v raznih zadevah.“

Ureditev krajevnih odborov bi bila vsekakor smiselna, tako da bi kmetje tam povedali svojim zastopnikom, kakšne težave imajo. ^ ^
— mm
Kmetijska zbornica potrebuje več pristojnosti
• Zwitter in Domej za volilno pravico polkmetov in starih kmetov
Za večje politične pristojnosti Kmetijske zbornice ter za posebno pospeševanje posameznih regij sta se izrekla na tiskovni konferenci Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Žwitter in dipl. inž. Štefan Domej. Prav tako sta zbornična svetnika zavzela stališče do novelizacije zakona o kmečkozborskih volitvah. Zastopnika SJK sta mnenja, da naj bi po novem volilnem redu dobili volilno pravico tudi polkmetje, ki so zaposleni tudi izven kmetije, in stari kmetje, ki so na kmetiji po navadi še aktivni. Mladi kmetje in kmetice imajo po novem volilnem redu volilno pravico le, če so socialno zavarovani pri kmečki zavarovalnici. Največji del koroških kmetov, ki je primoran hoditi na delo, pa s to ureditvijo nima volilne pravice. Zwitter in Domej sta tudi mnenja, da bi bila ureditev krajevnih kmečkih svetov smiselna, a da bi ti morali dobiti več pristojnosti, kakor pa je bilo prvotno načrtovano. Zgolj pravica svetovanja je premalo, da bi bila ureditev takih kmečkih svetov na občinski ravni upravičena. Krajevni kmečki sveti so leta 1977 prenehali delovati. Še pred nekaj tedni je bilo jasno, da naj bi kmetje znova volili tudi svoje zastopnike na občinski ravni, istočasno z volitvami v Kmetijsko zbornico. Po novelizaci-ji volilnega reda dvojnih voli-
tev letos jeseni ne bo, tako da bodo kmetje kot doslej volili le svoje zastopstvo za Kmetijsko zbornico. Štefan Domej je zato alternativno predlagal, da bi se na občinski ravni uredili neke vrste politično neodvisni kmečki parlamenti, ki naj bi nadomestili agrarne odbore občinskega sveta.
Sploh pa bi bilo potrebno preoblikovanje Kmetijske zbornice. Vse premalo je na razpolago svetovalcev za kmete, prav tako pa primanjkuje tudi referentov za izobraževanje. Ker pa je kmetijstvo danes v fazi prestrukturiranja, ker je vedno manj ljudi na kmetiji in so zato potrebne večje investicije, bo potrebno, da bo Kmetijska zbornica nastavila še nekaj strokovnjakov, ki bodo lahko svetovali kmetom. Zaradi velikih investicij se je doslej zadolžilo že mnogo kmetij in grozi nevarnost, da bi prav zaradi tega moralo priti do razprodaje kmečkih posesti.
Glede načrtovanega vstopa Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost sta slovenska zbornična svetnika slej ko prej še zelo skeptična. Primerjave Avstrije z Južno Tirolsko, kjer kmetje še razmeroma dobro živijo, ni možno narediti. Na Južnem Tirolskem namreč dežela kmetom zagotavlja eksistenco z ogromnimi direktnimi podporami. Takih podpor doslej v Avstriji ni in je dvomljivo, če si bodo zveza in dežele direktne podpore kmetom v tej višini sploh lahko kdaj privoščile.
stih
Politika
Neodgovorno oklevanje
sledi priznanje. Ta argumentacija je perverziteta posebne sorte: če državne oblasti ni več, naj priznanje bo, dokler državna oblast je, pa ga naj ne bo. Da letala JLA bombardirajo hrvaška mesta, očitno še ni zadostna eskalacija, preko tisoč mrtvih ne zadostuje. Koliko jih mora biti, da eskalacija zadostuje za priznanje? 10.000? Milijon?
Hrvaška je delala napake, prepozno in preslabo avtonomijo je ponudila srbski narodni skupini. Zakaj bi naj Hrvaška bila centralistična in ne zvezna dežela z zveznimi deželami Krajino, Slavonijo itd., v katerih bi Srbi naj uživali obširno avtonomijo? Toda hrvaške napake za svobodno Evropo predvsem po padcu komunizma ne smejo biti več izgovor za oklevanje.
Kaže, da Evropa iz dveh razlogov stavi predvsem na notranjeju-goslovansko rešitev. Če bi priznala Hrvaško brez pristanka Srbije, bi morala Hrvatom tudi pomagati, morda celo v vojaški obliki. Tega nihče noče tvegati. In nihče ne ve, kako bi v tem primeru lahko Srbijo spet vključili v krog civilizirane evropske družine narodov. Da trenut-
no v ta krog ne spada, Srbija ne dokazuje samo s terorističnimi napadi na Hrvaško, temveč tudi z nacionalizmom, ki presega vse, kar je Evropa na tem področju doživela od zloma fašizma naprej. Na Kosovu so odstavili vse albanske zdravnike, tako da za Albance, ki ne obvladajo srbščine, ni več zdravniške oskrbe. Odstavili so vse albanske učitelje, tako da se bo jeseni na 90-odstotno albanskem Kosovu začel izključno srbski pouk. Oboje, vojaško nasilje na Hrvaškem in civilno^nasilje na Kosovu, je genocid. Če se Evropa, srbski agresiji končno postavi v bran, obstaja nevarnost, da bo Srbija kot edina propad komunizma občutila kot lasten poraz in ne kot zmago svobode. Narod, ki se čuti po krivici tepen, pa je nevaren, kot so to po zgubljeni prvi svetovni vojni zgovorno dokazali Nemci. Že sedaj srbski voditelji povsod vidijo samo sovražnike in očitno res verjamejo vsem lažem, katere sami spravljajo v svet.
Kako takemu narodu spet dati občutek dostojanstva in prijateljstva do sosedov, najbrž nihče ne ve, in zato je evropsko oklevanje vsaj nekoliko razumljivo.
Zahodne dežele sedaj tekmujejo, katera bo hitreje priznala baltske države. Seveda za ta korak sedaj ni potreben več poseben pogum. Zaenkrat zaman pa čakata na priznanje Slovenija in Hrvaška. Sicer je avstrijska izjava, da priznanje teh dveh držav ni več samo možnost, temveč namen, gotovo korak naprej. Medtem, ko je še pred desetimi dnevi bilo skrajno neverjetno, da bo katerakoli država priznala Slovenijo in Hrvaško še letos, se je ta možnost sedaj močno povečala. In vsaj pravkar rojena Litva je Slovenijo že priznala.
Kljub temu je sedaj, ko nobena Sovjetska zveza iz strahu pred lastno usodo ne ščiti več enotne Jugoslavije, oklevanje s priznanjem v primeru Slovenije neprijazen akt, v primeru Hrvaške pa neodgovorno čakanje na čudež, ki dan za dnem stane na desetine in stotine življenj.
Poglejmo: če so, kot uči mednarodno pravo, kriteriji za državo teritorij, narod in državna oblast, potem ni vzroka, zakaj Slovenije ne bi priznali. Saj najpozneje od zmage nad JLA te kriterije izpolnjuje celo v večji meri kot še danes baltske države. Drugače je pri Hrvaški; toda tu Evropa tudi drugače argumentira: če pride do eskalacije vojaških napadov, naj
PISMO IZ SLOVENIJE
Totalna vojna
Besedi, ki sem ju zapisal v naslov, izhajata iz slovarja brkatega kaplarja štiridesetih let našega veka. Pa vendar še niso pozabljene — celo več, ude-janile so se v vsej svoji strahoti te dni na tleh nekdanje Jugoslavije: v hrvaški Slavoniji, Ba-niji, Baranji, Liki in sončni Dalmaciji. Tam divja vojna z vsemi svojimi okrutnostmi. Četniška jugo armada, ki je postala povsem srbska, bombardira civilne cilje — bolnice, šole, otroške vrtce, domove ostarelih. Število beguncev iz hrvaških vasi se povečuje na stotisoče. Srbska imperialistična politika nič več ne izbira sredstev za dosego svojih osvajalskih ciljev. Namen Miloševičeve klike je povsem razviden: ustvariti veliko Srbijo, ki bi obsegala večino hrvaškega ozemlja, nato še Bosno in Hercegovino ter na koncu Makedonijo.
Hrvaški predsednik Tudžman je razglasil splošno mobilizacijo, tamkajšnja industrija z vso svojo infrastrukturo se je preusmerila na vojaško proizvodnjo. V dveh dneh so Tudžma-
nove sile sestrelile šest vojaških letal, uničile enaintrideset tankov ter onesposobile vrsto transportnih vozil in vojaških kamionov. A nezadržni val srbskega pohoda se širi kot požar. Najhuje je v Vukovarju, kjer vsako minuto eksplodira ena granata, mesto Osijek je v popolni blokadi, vendar je tam ujeta tudi številna vojaška enota s srbskimi rezervisti. Hrvaška država je jugoslovansko armado razglasila za okupatorsko (Kdaj bi že to morali storiti!), kasarnam odklapljajo elektriko, vodo, telefonsko napeljavo, onemogočen je dovoz hrane in drugih potrebščin. Bojna morala vojakov četniške jugo armade naglo popušča. Marsikje, podobno, kot njega dni v Sloveniji, so se začeli množični prebegi, dezerterstva in božanja z bojišč. Mladi fantje v tankih ter strelskih jarkih preprosto ne razumejo in nočejo razumeti, zakaj bi ob koncu dvajsetega stoletja krvaveli za preživelo imperialistično politiko srbskega „imperija“.
Vrenje v
slovenskem kodu
Medtem pa v Sloveniji, kot da
smo že malce pozabili, kaj je vojna. Stranke se med seboj veselo mikastijo, znotraj Slovenske demokratične zveze se je pojavila velika razpoka, vroče je v parlamentu, ko so si poslanci skočili v lase zaradi zakona o lastninjenju in privatizaciji, proizvodnja upada, nezaposlenost pa kar narašča. Svobodni sindikati Slovenije so na sredini izredni konferenci napovedali val stavk in protestov, pod geslom „Nočemo biti hlapci, ampak ljudje“, afera Drobnič se vleče v nedogled. In tako dalje, po stari kranjski maniri. . .
Tudi naša diplomatska aktivnost ne miruje. Dr. Dimitrij Rupel je imel vrsto najvišjih državnih stikov z avstrjskim zunanjim ministrom Mockom, pa z italijanskim De Michelisom in nemškim Genscherjem. Iz njegovih izjav je moč izluščiti, da je priznanje Slovenije s strani Evrope samo še tehnično vprašanje. So se pa stvari nekolikanj zapletle na zvezi Ljubljana — Zagreb. Zunanji minister Republike Hrvaške dr. Zvonimir Separovič je izrazil svojo zamero slovenskemu zunanjemu ministrstvu, rekoč, da Slovenija ne predvideva več skupnega nastopa s Hrvaško nasproti preostalim republikam. Stališča dr. Rupla so za Hr-
Vidim pa še tretji, manj razumljiv razlog. Mislim, da ni slučaj, da se v Avstriji ravno SPÖ najbolj boji priznanja Slovenije in Hrvaške. Prav tako ni slučaj, da ravno SPÖ blokira ustanovitev hrvaškega in češkega sosveta ter trojezične gimnazije na Gradiščanskem. Prav tako ni slučaj, da je verjetno SPÖ povzročila sramotno vladno izjavo ob poskusu stalinističnega prevrata v Sovjetski zvezi, ki nam je v nekem moskovskem radijskem oddajniku prinesla častni naziv poslednje socialistične bratovske dežele. Na evropski ravni vlogo SPÖ z blokiranjem priznanja Slovenije in Hrvaške, restriktivno manjšinsko politiko in nerazčiščenim odnosom do v primerjavi z demokratičnim kaosom preglednih komunističnih struktur igra Francija. Obakrat gre za centralistične strukture, ki imajo vrhu tega težave z razlikovanjem med nacionalizmom in za preživetje kulture potrebno narodno zavestjo. Bodočnost Evrope pa prav gotovo ne bo centralistična in prav gotovo bo treba upoštevati vsako narodno kulturo, najsibo še tako majhna. Če Francija in SPÖ ne bosta pohitela, utegne tudi zanju nekoč veljati tista o zgodovini, ki kaznuje.
Rudi Vouk
Piše Tadej Bratok
vaško nesprejemljiva. Namreč, po oceni slovenske diplomacije, naj bi bila Hrvaška s preostankom Jugoslavije v nekakšni konfederaciji, medtem ko bi bila Slovenija samostojna država. Hrvaška stran meni, da tak položaj za Zagreb sploh ne pride v poštev. V zvezi s tem se je takoj javno oglasila Socialistična stranka, meneč, da zadržanje slovenskih uradnih oblasti do krvaveče Hrvaške ni pravilno. Zahtevali so, naj se Slovenija kot soseda do Hrvaške obnaša vsaj tako prijateljsko ter podporno, kot se je v dneh vojne obnašala Avstrija do Slovenije. In res je prvo potezo povlekel predsednik Milan Kučan, ko je v sredo poslal predsedujočemu v Evropski skupnosti, nizozemskemu zunanjemu ministru Hansu van den Broeku pismo, v katerem ga poziva, naj Evropa prizna samostojno republiko Slovenijo, s čimer bi najboljše pripomogla k vzpostavitvi miru v krvaveči Hrvaški.
Naš gost
ZadPMznlsko delo — važen delavnik za obstoj koroških Slovencev
Gregor Krištof je rojen leta 1920. Danes je upokojenec in živi v Dvoru pri Šmihelu. Bil je po sili vojak v nemški vojski, kjer je bil od leta 1940 do konca vojne. Vrnil se je v domači kraj in delal skoraj tri desetletja v Zadrugi v Šmihelu, kjer je bil poslovodja. Zdaj je v zasluženem pokoju ■n ima čas za razglabljanje o trenutni situaciji ter nadaljnjem razvoju koroških Slovencev. Rad se spominja tudi nekdanjih časov.
S gospodom Gregorjem Krištofom se je pogovarjala Angelika Mlinar.

NT: Rodili ste se leta 1920, se Pravi tik po prvi svetovni vojni in kratko pred drugo svetovno v°jno. Kako ste preživeli svoja rniada leta?
Gregor Krištof: Po šoli sem delal doma na majhni kmetiji s starši, brati in sestro. Leta 1940 pa sem bil vpoklican v nemško vojsko ln bil po sili vojak. Poslali so me na severno fronto, kjer je Hitlerjeva vojska pripravljala prvi napad na Sovjetsko zvezo. Tam sem bil do leta 1944, ko je Rdeča armada na-Snala Nemce. Prišel sem na drugo fronto v Francijo, kjer sem prišel v ujetništvo Amerikancev. Tam je bila že velika množica ujetnikov in Prehrana je bila več ko pomanjkljiva. Pomisliti je treba, da smo dobili na dan približno liter in pol tekočine ter kos kruha, ob tem da smo 2iveli pod milim nebom, ker ni bilo nifi barak in so naša telesa bila že 'zmučena od naporov na fronti. Pijansko so bile nečloveške okončine. Zaradi tega je v ujetništvu anirlo ogromno ljudi in veliko sreče ssrn imel, da sem to prestal in se vrnil konec junija 1945 domov.
NT: Kaj Vas je čakalo doma?
. Gregor Krištof: Nič preveč pri-{etnega. v naši hiši so bili še tujci, jih je naselil v te kraje Hitler. Mati ln oče sta bila še v taborišču Ha-9enbüchau v bližini Nürnberga. Bil sem odvisen od pomoči sosedov. °bčina nam je uredila vsaj to, da srno dobili v lastni hiši eno sobo, Nsr smo živeli oče, mati, sestra ter dva brata, ko so se še oni vrnili. Sele jeseni se je položaj potem sPet normaliziral, tujci so odšli in smo dobili spet svojo hišo.
NT: Kako je šlo potem naprej? Gregor Krištof: Gospodarska
situacija je bila seveda obupna. Ker smo imeli samo majhno kmetijo, sem šel delat v opekarno v Ko-novece. Tam sem delal do leta 1954, ko so začeli graditi v Šmihelu Zadrugo. Pomagal sem pri gradnji in ker sem edini imel traktorski izpit in so nujno potrebovali koga s tem vozniškim izpitom, so mene nastavili za poslovodjo.
NT: Kakšen pomen je imela takrat Zadruga?
Gregor Krištof: Koroški Slovenci smo se že tedaj zavedali pomena lastnega razvitega gospodarstva. Zavedali smo se, da je za preživetje potrebna finančna moč. Zato se je že pred prvo svetovno vojno začelo formirati zadružniško delo. Eden izmed prvih pobudnikov je bil duhovnik dr. Podgorc. Zadružniško delo je v bistvu njegov otrok. Ustanovili so nekaj postojank na dvojezičnem ozemlju.
V	Podjuni je to bila JUGOZA Uužno-koroška gospodarska zveza). Tukaj ima velike zasluge kom. svet. Franc Rutar, ki se je posebno zavzemal za to delo.
To so bili začetki. In kot povsod je bilo tudi pri zadružniškem delu od začetka zelo težko. Ni bilo tako kot danes, da bi dobil kredit kar na lepe oči. Delili so kredite, vendar teh ni vsak dobil.
V	začetku je bila Zadruga neke vrste podjetje za posredovanje kmečke in strojne ponudbe. Potem se je počasi razvilo v to, kar pojmujemo danes kot Zadrugo.
Vendar je bilo v začetku zelo veliko nezaupanje. Veliko ljudi se je balo kupovati pri nas. Potem so polagoma le ugotovili, da dobijo pri nas stvari za isto ceno kot pri „Genossenschaft", le da pri nas lahko govorijo po domače in pozna pro-
dajalec kupovalca in obratno.
Š tem pa so dobili potem Nemci konkurenco. Slovenski kmet se je začel zavedati važnosti zadruge in honoriral je tudi domačnost, ki je pri nemških ustanovah ni našel. Tako je raje nakupoval pri svojih.
NT: Kakšno je bilo takrat delo v Zadrugi?
Gregor Krištof: Največ je bilo idealizma. Delo je bilo popolnoma drugačno kot danes. Vreče so bile težke po 100 kg. Vsak, ki je kdaj dvigal vreče, ve, kaj to pomeni. Zlasti če dodam, da smo vse na roke dvigali. To se pravi: vrečo iz vagona na hrbet, v skladišče, iz skladišča potem spet na hrbet in kupcu na voz. Upoštevati je treba tudi, da se je po vojni potrebovalo ogromno žita. Tako smo znosili nekaj sto ton na naših hrbtih. To se nam danes vrača z uničeno hrbtenico.
Danes se v primerjavi s takrat dejansko igrajo. Saj imajo tudi vse tehnične pripomočke.
Čisto od začetka je bilo res hudo, šele čez nekaj časa so uvedli vreče po 50 kg, s tem se je delo malo olajšalo; kljub temu smo morali vseeno prevažati vreče ročno.
NT: Kako ocenite važnost za-družniškega dela za današnji čas?
Gregor Krištof: Mislim, da je to delo danes zelo važen faktor, oziroma bi celo trdil, da je danes morda še važnejši kot v preteklosti. Mnenja sem, da je to ena možnost, da zaposlujemo svoje ljudi in jih tako varujemo pred nasilno germanizacijo. Po mojem, društvo, kot je KHD tukaj na Koroškem, nikoli ne bo nehalo z germanizacijo. Čeprav se je danes položaj že veliko izbolj-
šal. Če pomislim samo na akcije okoli leta 1955, po podpisu državne pogodbe: ko so tako imenovane „Wurfkommande“ motile pri slovenskih prireditvah in nagajale.
Tega hvala Bogu danes ni več, vseeno pa nas je vedno manj. Po vojski je bil položaj na vaseh — kar se tiče slovenščine — popolnoma drugačen. Na naši vasi je bil samo eden, ki ni znal slovensko, in ta se je priselil. Danes je že skoraj obratno. Spadam med ljudi, ki v tem vprašanju na žalost ne gledajo optimistično v bodočnost.
NT: Kaj pa bi lahko ukrenili proti temu negativnemu razvoju?
Gregor Krištof: Mislim, da je važno, da ustvarjamo, delovna mesta, kjer_ lahko zaposlujemo svoje ljudi. Še nekaj let nazaj je bilo tako, da so delodajalci posredno ali neposredno vplivali na delojemalce in jim delali težave, če so na primer prijavili svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Dejansko je bilo tako, da je tam, kjer je bil kruh, bil delavcem zavezan jezik. Gotovo danes situacija v nemških podjetjih ni več tako napeta in naperjena proti Slovencem kot še nekaj let poprej, vendar smo v preteklosti zgubili toliko pripadnikov, da moramo zdaj nekaj nuditi in to predvsem mladini. Zato mislim, da ima gospodarstvo in s tem tudi zadružniško delo za nas dvojno važnost. Na eni strani dobimo s tem finančno moč, na drugi strani pa lahko zaposlujemo svoje ljudi. Mladina vidi, da je slovenščina kvalifikacija in da ima tako boljše možnosti za zaposlitev kot nekdo, ki ni vešč slovenskega jezika. Tako lahko preživimo!
NT: Hvala za pogovor!
Rož — Podjuna — Zilja
Koncerta v pomoč Sloveniji
Dobro obiskan je bil dobrodelni koncert za pomoč žrtvam ob vojaški agresiji v Sloveniji. Skupaj z Domom v Tinjah so pripravili ta koncert umetniki Michiko Kobayashi (sopran), Johanna Petrischek (sopran) in Bruno Pe-trischek (klavir). V koncert je uvedla melodija slovenske himne, Prešernove Zdravljice. Pokrovitelja tega koncerta sta bila dipl. inž. Feliks Wieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. V svojem slavnostnem govoru je Jože Kopeinig rekel tudi naslednje besede: „V dneh vojnih spopadov smo čutili, kako je vest o preizkušanem malem slovenskem narodu šla po vsem svetu.
Za nas rojake in sosede pa bi bilo premalo, če bi samo sočustvovali z žrtvami te vojne preizkušnje. Želimo jim tudi pomagati — ne zgolj z besedami, temveč z dejanji, ne samo z obljubami, temveč z dejansko podporo.“ V Tinjah je bilo zbranih nad 20.000 šilingov.
Nekaj dni za tem je bil v Beljaku v Kongresni hiši dobrodelni koncert, na katerem je bilo zbranih nad 600.000 šilingov. Pokrovitelj tega koncerta je bil koroški deželni glavar dr. Christoph Zer-natto. Koncerta se je udeležil tudi ministrski predsednik Lojze Peterle in vodja Biroja Republike Slovenije na Dunaju Karel Smolle.
PISMO BRALCA
Slovensko šolsko društvo odgovarja!
V opombi k citatom tajnika ZSO dr. Marjana Sturma, sprašujete, „zakaj je ZSO . . . gradilaMladins-ki dom skoraj samo s podporami iz Slovenije in se odpovedala milijonskim podporam s strani Avstrije“ (NT štev. 34/91).
Mladinski dom je gradilo Slovensko šolsko društvo in Zveza slovenskih organizacij je to dejavnost spremljala in verbalno podpirala. Obenem je bila dolga leta posrednik namensko vezanih sredstev, ki so prihajala za redno dejavnost društva iz Socialistične republike Slovenije.
Ko se je Slovensko šolsko društvo leta 1979odločilo za gradnjo Mladinskega doma, je storilo vse korake, da pridobi čimveč finančnih sredstev iz avstrijskih virov. Zaprosilo je pri Zveznem ministrstvu za
pouk in umetnost za subvencijo, pri Uradu koroške deželne vlade pa za kredite. Kolegij deželne vlade je 24. februarja 1981 pod predsedstvom deželnega glavarja Wagnerja sprejel sklep, da naj se kreditira le gradnja novega dijaškega doma Družbe svetega Mohorja. Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost pa je 24. februarja 1982 sporočilo načelen sklep, da bo podprlo le izgradnjo 70 ležišč, ki jih je društvo v tem času imelo v starem dijaškem domu. Najkasneje po teh odločitvah smo vedeli, da bomo mogli gradnjo dokončati le z izdatno podporo iz Slovenije.
Društvo se ni odpovedalo nobenim milijonskim podporam z avstrijske strani in se je zanje z uspehom borilo do konca leta 1990 ter ta prizadevanja za del svoje dejavnosti še nadaljuje.
dr. Avguštin Make predsednik SŠD
IVI
82. rojstni dan je na Zgornjih Rutah na Radišah slavil Martin Mikel. Za visok življenjski praznik vse najboljše ter mnogo zdravja!
Na Obirskem je obhajala osebni praznik Marija Hribar. Tudi njej vse najboljše in še na mnoga leta!
*'
V	Šmarjeti je slavil rojstni dan Bartolomej Broman. Ob tem
prazniku vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
65-letnico življenja praznuje Hermann Jäger iz Škofič. Pevci cerkvenega zbora mu iskreno čestitajo ter želijo trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
50. rojstni dan je v Borovljah slavil Ludvik Dovjak. Ob tem jubilejnem življenjskem prazniku vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja in zadovoljstva!
V	Selah na Šajdi praznuje osebni praznik Nužej Dovjak. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
Pevke in pevci Mešanega in
moškega zbora Slovenskega prosvetnega društva Bilka čestitajo za rojstne dneve dr. Hanziju Gas-serju iz Podgrada in Hanziju Gasserju iz Bilčovsa. Vse najboljše!
V Selah je slavila 70. rojstni dan Užnikova mama Milka Olip. Ob tem visokem življenjskem prazniku vse najboljše, predvsem mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita za osebne praznike Jožetu Štorniku iz Leš, Mathildi Maier iz Bistrice in Justi Janežič. Vsem slavljencem vse najboljše ter še na mnoga leta!
60-letnico življenja je v Goselni vasi slavil Rajmi Hudi. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova!
22. avgusta je v Šmarjeti v Rožu praznovala 77. rojstni dan Margareta Woschitz. Ob tem visokem življenjskem prazniku vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Osebni praznik je v Kortah pri Železni Kapli slavila Elizabeta Rapold. Iskreno čestitamo!
Zegnanje sv. Lovrenclja na Obirskem
V	nedeljo, 11. avgusta, so v mali cerkvici sv. Lenarta pod Obirjem obhajali sveto mašo in istočasno počastili novi kip sv. Lovrencija.
V	tej cerkvici častijo sv. Lovrencija, diakona mučenca, in sv. Lenarta Opata.
Pred leti so iz te cerkve ukradli kip, katerega farani nikoli niso dobili več nazaj. Zdaj pa so si oskrbeli drugega. Novi kip je stal 18.000,— in večinoma so ga financirali fa-
rani s svojim ofrom, nekaj pa je dodala še fara.
Domači župnik Holmar je bil zadržan, ker je v eni fari v Sloveniji na Dolenjskem ponovil slovesnost svoje biserne maše. Zato je skrbel župnik Zergoi iz Kazaz za lepo oblikovano slavje.
Po procesiji okoli cerkve je agapa, ki jo je pripravil cerkveni svet, poskrbela za lep zaključek tega praznovanja.
A. M.
V sliki
Pliberški „jormak“ ima dolgo tradicijo. 23 let po razglasitvi Pliberka za mesto je dobil Pliberk 16. marca 1393 sejemski privilegij tako kot Št. Vid.
Pliberški jormak
Pliberški iormak spet vabi
Preden se poslovi od nas poletje, ima Pliberk svoj znani jormak—veliko podjunsko ljudsko praznovanje, ki traja tri dni in je za mesto izrednega pomena. Jormak se začne na nedeljo svetega Egidi-ja, torej prvo nedeljo v septembru.
Letni pliberški jormak je bil že takrat na travniku, in sicer zato, ker so drugače trgovci s kramami popolnoma onemogočili promet v mestu. Sejem je bil na trav-
niku gospodov Von Gutenstein, za mestnim obzidjem. Zaradi uporabe travnika je prišlo do spora med bratoma in mestom. Spor so rešili tako, da mora dati mesto vsako leto lastnikom travnika kot priznanje rdečo žametno mošnjo s 14 dunajskimi pfenigi in dva spajka muškata. Če bi „mestni gospodje“ slučajno pozabili na to obveznost, bi občina izgubila pravico do uporabe travnika.
Tega zgodovinskega običaja se še danes strogo držijo. Na sejemsko nedeljo občinski svet mošnjo svečano preda lastniku travnika.
In tako kot v starih časih poteka tudi danes vsako leto „jormak“, samo da se zdaj prilagaja modernemu času. Kar pa je značilno za ta sejem, so stari običaji, ki so z njim povezani.
V nedeljo, 14 dni prej, se postavi ob spremljavi zvonov ob 11. uri „Freiunga“ na Glavni trg pred Marijinim stebrom. Zadnje dni pred začetkom sejma se na trav-
nik že priselijo prvi razstavljala', vrtiljaki, streljarne in podobno. Kmalu zraste majhno mesto šotorov. Tukaj lahko kupiš vse. Od nalivnega peresa do pralnega stroja, traktorja in obleke.
Na sejemsko soboto je slavnostna povorka vseh trgovcev, obrtnikov in razstavljalcev na travnik. S tem naj bi bila upodobljena nekdanja predsejem-ska doba, ki je trajala 14 dni. Pravi začetek jormaka pa je šele naslednji dan, v nedeljo. Takrat pridejo od blizu in daleč kupci, ki si ogledajo razstavljeno blago, ali pa se zabavajo.
Tretji dan sejma, v ponedeljek, je na travniku tudi živinski jormak. Nekoč je bil ta semenj velike pomembnosti za celo okolico, saj je pred prvo svetovno vojno trgovina z živino še zelo cvetela. Danes ta del sejma nima več nekdanje veljave. Zato pa dobiva vedno več pomena zabavišče na travniku.
Ti trije dnevi so važen del gospodarskega življenja v Pliberku. Ne samo za gostilničarje in razstavljalce, temveč tudi za mestno občino in njeno okolico.
Pliberški jormak v prejšnjih časih in danes
Pliberški jormak
Pliberški sejem na travniku
največje in najstarejše ljudske slavje južnih predelov Koroške
| od sobote» 11. avgusta, do ponedeljka» 1. septembra 1991 |
Mesrno občino Pliberk Vos prisrčno vabi na
598. PLIBERŠKI SEJEM NA TRAVNIKU
SPORED za soboro, 31. avgusra 1991
10.00: Sv. mašo no površini ovrodroma fa. „PRECHTL" z duhovnikom razsrovljolcev Josefom Franzlom
14.00: Slavnostni sprevod s sejemskim znamenjem in odhod z vprego in spremstvom (zbirališče Grenzlandheim)
14.30: Postavitev sejemskega znamenja in razglasitev sejma po sejemskem referentu ■
15.00: Simbolična otvoritev sejma na travniku
z načetjem sodčka piva v šotoru Libuške godbe
21.00: Velik ognjemet v bližini sejemskega travnika
Johann
Firütem
Ausführung der Heizung- und Wasserinstallation
Johann Findenig
Heizung - Sanitär • Lüftung
Gartenweg 6 9150 Bleiburg Tel. (0 42 35) 22 12 Tel. C 0663 / 48 4 53
BERATUNG - PLANUNG - AUSFÜHRUNG
PORTALBAU - STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN KUNSTSCHLOSSERARBEITEN
JOHANN KURNIK
SCHLOSSEREI Ges. m. b. H.
A-9150 Bleiburg / Pliberk, Graben 7, Telefon 31 71
Hotel „BREZNIK“
PLIBERK / BLEIBURG, GLAVNI TRG / HAUPTPLATZ
•	Izvrstna kuhinja	i/aš ob\sk na pliberškem
•	Izbrana vina	sejmu nas bo
•	tujske sobe s komfortom prisrčno veselil!
MIZARSKO PODJETJE (Silvo Kuschei ständig gerichtlich beeideter Sachverständige^ )	IHR TISCHLER \ m) ^PERSÖNLICH	
9150 BLEIBURG / PLIBERK, Telefon: (0 42 35) 21 63		
Ihr Funkberater
elektyo
eruzi
bründlweg 2
9150 bleiburg/pliberk
telefon (0 42 35) 22 92
ČEPIČE tel. (04230) 271
Neu bei der Gurkerbrücke
H J. Stroissnig
Verkauf und Service 9131 Grafenstein b. Klagenfurt Rain 2, Tel. 0463/301197
(gg'iS^Vertragshändler
Verkauf - Service
orig. Ersatzteile - Kfz.-Überprüfungsstelle
J. Stroissnig
9100 Völkermarkt, Griffner Straße 9
Büro: Tel. 04232/3613 Privat: Tel. 0463/33363
Original
Anfertigung Hochzeitsdirndln nach Wunsch
MODEDIRNDL
iiää
Bahnhof Straße 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (042 35) 21 32
Bahnhofstraße 38/b 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. (0463) 51 2303
STRAN q petek,
J 30. avgusta 1991
Pliberški jormak
Če iščete družabnost, obiščite gostilno in picerijo
RÖSSLWIRT
in naš šotor na travniku, kjer Vam nudimo dobro kuhinjo in hitro postrežbo
Zabaval Vas bo znani ansambel
„DIE FIDELEN LAVANTALER“
Restavracija in picerija sta odprti od 11. do 24. ure
HEVERJETNE
PONUDBE ZA JORMAK^
ZADRUGA
■ IM;l!Un PLIBERK
PRIDITE VSI NA PISCANCA V ZADRUGO MARKET
Razstavljamo na Pliberškem jormaku
KRIVOGRAD
9143 ŠMIHEL / ST. MICHAEL, Telefon (0 42 35) 25 37
Lesena termo okna.
60x60 80x60 60x90 80x90 100x90 120x90 140x90 180x90
1100,-
1260,-
1300,-
1420,-
1800,-
1980,-
2270,-
2970,-
80x120 100x120 120x120 140x120 180x120 80x140 100x140
1830,-
1990,-
2270,-
2520,-
3690,-
1990,-
2290,-
120x140 140x140 180x140 80x210 80x220 140x210 140x220
2520,-
2760,-
3880,-
2620,-
2700,-
4190,-
4260,-
in lesena vhodna vrata
od 3500,— šil. do 8000,-
šil.
O	P0S0JMI&-BAM PLIBERK KREDITBANK BLEIBURG
Vredna Vašega	
	zaupanja
	Poslovalnice: Globasnica, Šmihel in Zvabek
Letos otvlc n „PLIBERŠKEM JORMAKU“!

Pivovarna HIRT — edina privatna pivovarna na Koroškem
Edina privatna pivovarna Koroške in Štajerske je v rokah Astride Riegler Matchett, Nelly Möller in menečmenta pod vodstvom dir. Gutmüllerja.
Pivovarna Hirt je najstarejša pivovarna Avstrije in ima več kot 720-letno tradicijo. Skozi leta je uspelo pivovarni Hirt postaviti kakovost vedno na prvo mesto.
Da kakovost tudi v bodoče lahko zagotovijo, so odprli vsega skupaj 24 gorskih vrelcev za preskrbo z vodo. Odlične surovine in voda dajo Hirter-pivu barvo in enkraten okus.
Investicije v višini več milijonov šilingov so pripomogle k temu, da podjetje lahko zagotovi približno 100 sodelavcem delovna mesta. Zgradili so novo hišo za vretje ter novo klet za kisanje in novo skladjšče.
Tanki v skladišču obsegajo 55.000 litrov.
S tem lahko pokrijejo vse večjo priljubljenost in vse večje povpraševanje po Hirter-pivu. Ena najmodernejših naprav za polnenje sodov v Evropi je začela letos z obratovanjem.
Pliberški jormak
Pliberški sejem na travniku
največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
| od sobote, II. avgusta, do ponedeljka, 1. septembra 1991
Rep.-Werkstätte maschinen-Fadihai Elektrowaren

J TIHOJA 2. (ST. PHILIPPEN) 9141 EBERNOORF. KÄ.. Tel. 04237/2246
Vsako leto je na pliberškem jormaku navzoča tudi trgovina KRIVOGRAD iz Šmihela pri Pliberku. Tudi letos bo razstavljala mdr. lesena okna in vrata.
Das Bad. I Die Heizung.
Wir planen + bauen
V TRENDU:_____________________________________
Kurilne naprave, ki štedijo energijo
KOMPLETNI SISTEM:_____________________________
Nova kopalnica po Vaših individualnih željah
VAŠ STROKOVNJAK:______________________________
Werner FINDENIG 6222
Gut... besser...
Pivo Gösser — višek pivovarniške umetnosti
Voda, ki prihaja iz pivovarni pripadajočega vrelca, zagotavlja že nekaj generacij najvišjo kvaliteto tega avstrijskega vrhunskega piva.
Najboljši hmelj in najčistejša slad se uporabljata po prastarih receptih.
Mera po-znanosti tega legendarnega piva znaša 97 %. Zato se lahko pivo Gösser mirne vesti smatra kot najbolj priljubljeno avstrijsko pivo.
Gösser — das Bier. Die Krönung vollendeter Braukunst
Das Wasser aus der brauereieigenen Quelle bürgt seit Generationen für die höchste Qualität dieses österreichischen Spitzenbieres.
Bester Hopfen und feinstes Malz werden nach uralten Brau-Rezepten für jenes legendäre Bier verwendet, das sich mit einer Bekanntheit von 97 % zu recht als beliebtes Bier Österreichs bezeichnen darf.
Out... besser... Oössei
STRAN
Libuško žegnanje
Tudi letošnje, šesto, libuško žegnanje preteklo soboto in nedeljo je bilo enkratno doživetje. Rekordno število obiskovalcev iz domače občine, njenih sosednjih krajev ter iz sosednjih občin onstran meje, številne nastopajoče skupine — med njimi ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna — ter odlična organizacija domačega društva MoPZ „Kralj Matjaž“ pod vodstvom Jurija Mandla so poskrbeli za vzdušje, kakršnega v Libučah še ni bilo.
venske vlade prof. Lojze Peterle. Poleg njega so prišli na libuško žegnanje mdr. tudi župana mag. Raimund Grilc in Janko Pajank, podžupan Jože Partl, mestni svetnik Fric Kumer, glavna kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej, direktor Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Nabernik, direktor Mohorjeve tiskarne Hanzi Isopp in direktor Posojilnice Celovec Aleš Šimenc.
ža“ (pomagalo je — brezplačno — nad 80 ljudi!) naše iskreno priznanje in zahvala za ves njihov trud, ki ga vlagajo v zahtevno organizacijo libuškega žegnanja! S svojim idealizmom omogočajo prireditev, ki ni samo preprosta veselica in pristna domača družabnost. Libuško žegnanje je predvsem tudi prireditev na visoki kulturni ravni.
Tiste, ki si tega ne morejo predstavljati, pa že danes prisrčno vabimo, da se o tem prepričajo prihodnje leto — na 7. libuškem žegnanju.
Klovn Jako navdušil staro in mlado
Pridne kuharice so poskrbele za okusno okrepčilo Sonja in Mirjam Biažej presenetila poslušalce
Radio/Prireditve
T
A
T
E
D
E
N
V
D
I
U
8. septembra bo minilo 150 let, odkar se je rodil ćeški skladatelj Anto-nln Dvorak, eden najbolj priljubljenih skladateljev 19. stoletja sploh. Kdo ne pozna vsaj glavne melodije iz njegove 9. simfonije? V večerni oddaji 4. septembra boste slišali kaj več ne samo o njegovi glasbi, temveč tudi o Dvorakovi življenjski poti.
PETEK, 30. avgust
Iz ljudstva za ljudstvo.
SOBOTA, 31. avgust
„Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
NEDEUA, 1. sept.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (J. Krištof iz Šmihela).
18.10—18.30: Dogodki in odmevi..
PONED., 2. sept.
Gost v oddaji: mag. Marjan Pipp, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev.
TOREK, 3. sept.
Partnerski magazin.
SREDA, 4. sept.
Glasbena sreda. 21.05-22.00 150-letnica rojstva skladatelja A. Dvoraka.
ČETRTEK, 5. sept.
Rož — Podjuna — Žila
SRD „EDINOST“ Pliberk vabi
ob jormaku v svoj šotor
sobota, 31. avgusta 1991: od 15. do 16. ure godba na pihala Šmihel od 16. ure naprej
ansambel DRAVA
nedelja, 1. septembra: od 10. do 14. ure
ansambel Korenika od 14. ure naprej ansambel Vinoteka s pevcem E. Fliserjem
ponedeljek, 2. septembra: od 10. do 14. ure
citrar Karli Gradišnik od 14. ure naprej Podjunski muzikantje
Za dobro jedačo in žlahtno kapljico je poskrbljeno!
ZWEISPRACHIGE BUNDESHANDELSAKADEMIE DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA
Prof.-Janežič-Platz 1, A-9020 Klagenfurt/Celovec
INFORMACIJA
Ponovni sprejemni izpit na Dvojezični zvezni trgovski akademiji
11. septembra 1991 ob 9. uri
Prijave so možne še do 11. septembra 1991.
SPREJEMNI POGOJI:
—	uspešni zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije
—	uspešen zaključek sprejemnega izpita
—	dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku
—	dijaki morajo znati vsaj deloma slovensko
Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-trg 1, tel. 0463/382400.
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Mikschallee 4, 9020 Celovec telefon (04 63) 32 3 85
Knjižna zbirka „S prvo malo enciklopedijo do učenosti“
Na kolesih in krilih. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr.
Narava. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr.
Nebo in zemlja. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr.
Neutrudne živali. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr.
Od jutra do jutra. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr.
Življenje v vodi. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr.
OBVESTILO:	Slovenska študijska
knjižnica je meseca avgusta zaprta!
BILČOVS
TENIŠKI TEČAJ
Vodi: Borut Okorn iz Ljubljane INFO: 04228/2983
Cena: 10 ur — 300 šil. (za dve do štiri osebe), za člane popust!
Prireditelj: SPD .Bilka" v Bilčovsu
POHOD NA MAČENSKO PLANINO Prireditelj: SPD Bilka Čas: v nedeljo, 1. 9.
Zbirališče je ob 8. uri zjutraj pred Zadrugo v Bilčovsu Voditelj: Toni Valentinič
BRNCA
Premiera igre: „ČRNA KOMEDIJA / SCHWARZE KOMÖDIE“ (Peter Shaffer) Čas: v petek, 6. 9. 1991, ob 20. uri Kraj: kulturni dom na Brnci Ponovitev igre: v soboto, 7. 9. 1991, ob 20. uri v kulturnem domu na Brnci Nastopa gledališka skupina SPD .Dob-rač" na Brnci. Režija: Iztok Valič
SVEČE
OTVORITEV SLIKARSKEGA TEDNA IN PIKNIK — Kočne
Čas: v nedeljo, 1. 9., ob 16. uri Kraj: Galerija Gorše-Sveče Program: blagoslovitev ateljeja in obnovljenih kipov; predstavitev brošure SPD .Kočne/Sveče", Galerija Gorše, Dom Einspielerjev
Prireditelj: SPD .Kočna"
Društvo upokojencev v Št. Jakobu
vabi na
KULTURNO
PRIREDITEV
v nedeljo, 15. sept. 1991, ob 14. uri
v farni dvorani v Št. Jakobu
Nastopali bodo:
MoPZ Jepa-Baško jezero" Smrtnikovi fantje Trio „Slavčki" iz Trbovelj Franci in Mici (citre in harmonika)
Nato bo sledilo družabno srečanje!
Za jed in pijačo je poskrbljeno, vsi (tudi taki, ki še niso v pokoju) so prav prisrčno vabljeni!
KATOLIŠKA OTROŠKA MLADINA išče od 1. 9. tajnico oz. tajnika
Morda iščeš tudi ti
•	zanimivo dejavnost, polno sprememb, pri kateri lahko razvijaš svoje sposobnosti (npr. izdeluješ pripomočke za otroško delo, pripravljaš prireditve oz. otroške praznike, prirejaš šolanja voditeljev, gojiš stike s sodelavci v farah, s škofijskim vodstvom . . .)
•	delo s skupino častnih sodelavcev
•	naloge, ki te izzivajo in bogatijo
•	možnosti za samostojno delo
Iščemo nekoga, ki
•	je kreativen in ima fantazijo
•	ima zaključeno šolsko oz. poklicno izobrazbo
•	ima praktične izkušnje z otroškimi skupinami
•	najvažnejše pa je: da ima veliko veselja in energije za delo!
Zveza koroških partizanov vabi na
7-dnevno potovanje na MADŽARSKO ob Blatnem jezeru
od 9. 9. do 15. 9. 1991 z ogledom Budimpešte in drugih zanimivosti.
Cena 7-dnevnega potovanja znaša 3350,— šil. za osebo na bazi polpenziona v dvoposteljnih sobah.
Prijave sprejema in podrobnejše informacije daje Milka Kokot, tel.: (0463) 51 43 00 / 40 ali (0463) 32 91 05
Prijavite se čimprej, najkasneje pa do srede, 28. avgusta 1991.
SODALITAS
, ^ Dom v Tinjah
*4* • Telefon:
* Ji (C 42 54! 26 4]
9121 Tinje
v nedeljo, 1. septembra
Vožnja na ogled pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem
v četrtek, 5. sept., ob 19.30
Razstava likovnih del Miloša Lavrenčiča, akademskega slikarja iz Ljubljane (Ob tej priložnosti je tudi koncert Roka Klopčiča, violina in Vlaste Doležal-Rus, klavir)
v soboto, 7. septembra
Vožnja na razstavo „INKA PERU“ v Schloßmuseum Linz (indijanska kultura preko tri tisočletja)
Prijave: do 20. avgusta
v sredo, 11. septembra, ob 19.30
Začetek serije prireditev: NOVO OBLIKOVANJE EVROPE — ugodna priložnost ali nevarnost? Neugestaltung Europas — Chance oder Bedrohung?
Predavanje v nemškem jeziku: KOROŠKA IDENTITETA — POSEBEN EVROPSKI PROBLEM Koroška: Nemška, avstrijska, ali kaj drugega?
Nekaj pripomb k posebno razburljivi problematiki.
Predavatelj: univ. prof. dr. Anton Pe-linka, univerza Innsbruck Vodja diskusije: dv. sv. dr. Reginald Vospernik
od sobote, 14. septembra, od 10. do 19. ure do nedelje, 15. septembra, od 10. do 15. ure
Intenzivni tečaj:	ZDRAVSTVENA
MASAŽA, nem.
(Shiatsu, akupresura . . . )
Voditelj: mag. dr. med. Christian Ko-bau, Beljak
„Pesem in pokrajina“ v oddaji „Kärntner Streifzüge“
NASTOPA TUDI MePZ „PODJUNA“
Znana je ljubezen Korošcev do pesmi, povezane z domačo pokrajino. Tako sta se pesem in pokrajina že zdavnaj na Koroškem vključila v vsakdanjo življenjsko skupnost. Pokrajinske pesmi se ozirajo na gore, jezera, na posebne doline ter istočasno tudi na ljudi teh krajev. Pesmi so novega in starega izvora, enostavno ljudske.
Televizijska oddaja . Kärntner Streifzüge" predstavlja nekaj zborov ter njihove pesmi, med drugim tudi MePZ „Podjuna" iz Pliberka. Oddaja bo na drugem avstrijskem televizijskem programu (ES 2) v soboto, 31. avgusta, med 16.00 in 16.45.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: druStvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil . Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8.— šil. (20,— Din.).
Oglasi
OBJAVA
Ravnateljstvo Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru sporoča, da je jesenski termin za
SPREJEMNI IZPIT
v ponedeljek,
9. septembra 1991, ob 8. uri.
Pogoji za sprejem:
—	osnovno znanje obeh deželnih jezikov
—	zaključena 8. šolska stopnja — predložiti je treba spričevalo v originalu
—	pozitivno opravljen sprejemni izpit na kaki drugi avstrijski šoli enakega tipa.
Prijave možne:
—	osebno v šolski pisarni,
—	po pošti ali
—	po telefonu.
Informacije pri vodstvu šole
—	pisno na naslov:
Št. Peter 25,
9184 Št. Jakob
—	telefonsko: 0 42 53 / 343
Ravnateljstvo
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) prireja
SIRARSKI TEČAJ
v petek, 13., in v soboto, 14. septembra 1991, vsakokrat od 9. do 17. ure pri družini Marko v Horcah pri Št. Vidu v Podjuni
Tečaj vodi že znani sirarski mojster Walter MÜNSTER.
Prosimo za čimprejšnjo prijavo, ker je število udeležencev omejeno. Prijave sprejmemo pismeno ali po telefonu na naslov: KIS — Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, tel. (0463) 38 24 38.
Gebietsinspektor/ krajinski inšpektor
Otto MISCHITZ
tel doma: (0 42 37) 26 11 biro: (0 42 32) 31 65
Cela družina
v varstvu alianse
(§>
WIENER ALLIANZ
Dr. Štefan Jelen
Železna Kapla
od 25. avgusta 1991 do 8. septembra 1991
NA DOPUSTU
DOPUST
Praktični zdravnik
dr. Franc Wutti
(Borovlje)
je od 2. do 9. septembra na dopustu
GUSTAV
JANUŠ
Neue Bilder - Nove slike 13. 9. - 11. 10. 1991
Renate Falke - Reiner Kuhn Galerie - Schulweg 17
Loibach - A-9150 Bleiburg -Telefon (0 42 35) 3600 Di-Sa 17.00—20.00 Uhr -torek-sobota 17.00—20.00
SELE-BOROVNICA
GLASBA je ADUT
Alpski klub „OBIR" na Obirskem vabi
v nedeljo, 15. septembra 1991,
ob 14. uri
v gostilno TRKL
(Sele-Borovnica)
na koncert .GLASBA je ADUT"
Nastopil bo svetovno znani Takeo Ischi z Japonske in „Orig. Kärntnerland Trio“
SOLA SE ZAČENJA
jOLLV BA&ltfji:
12 kom-
m
PO
MOHORJEVA KNJIGARNA
Viktringer Ring 26, Tel.: 0463 / 56 5 15 - 17 9020 KLAGENFURT / CELOVEC
PR/ NAKUPU VAS ČAKAJO LEPA DARILA!
Šport
Kapelčani že 17 tekem neporaženi
Le prečka in vratar Čeplak sta onemogočila dve točki
Št. Andraž — Bilčovs 1:1 (0:1)
Žrelec — Železna Kapla 2:2 (1:0)
Železna Kapla: Rus 4, Rozman 4, Köck 4, Grubelnik 5, Kukoviča 5, Germadnik 3 (46. Ošina 4), Baloh 4, Reinwald 5, Jenschatz 4, Wicher 4, Šporn 4 Žrelec: 400 gledalcev Sodnik: Hambaumer (dober)
Strelca: Wicher (77.), Jenschatz (78. 11-m)
Kapelčani so iz Žrelca povsem zasluženo odnesli točko, čeprav so domačini vodili že z 2:0. Vendar se je borbena in dobra igra Kapelčanov obrestovala. Wicher in Jenschatz sta namreč v eni sami minuti rezultat izenačila in tako zagotovila Kapelčanom nekoliko presenetljivo, a zasluženo točko. S tem so Kapelčani že 17 prvenstvenih tekem neporaženi.
TRENER FERA
Opaziti je bilo: Preden je Wicher zadel prvi gol, ga je trener Fera mislil že zamenjati, vendar stranski sodnik na svojem listu ni imel zapisanega Kucharja, ki naj bi šel na igrišče. Medtem je Wicher zadel prvi gol in preden se je trener Fera pomiril, so igralci rezultat že izenačili. Sreča v nesreči!
Trener Fera: „Končno so vsi zdravi!“
Preschern, Kuchar, Kaschnik, Jenschatz in Grubelnik, se je glasil listek težav trenerja. Poškodovani, izključeni in bolni igralci pa so končno trenerju le na razpolago, tako da je sam z veseljem sporočil: „V soboto, ob 17. uri (derbi proti Žitari vasi), bom končno lahko črpal iz polnega.“ Razen Pre-scherna so mu vsi igralci na razpolago, tako da se bo razvil pravi boj za majice, je dodal Fera.
Bilčovs: Katnik 3, Partl 4 (67. Hobel 0), Rauter 4, Scheliander 4, J. Kuess 4, Schaunig 3, Weichboth 3, W. Kuess 4, Hartl 3, Fischer 4 (58. Krainer 4), Ouantschnig 4
Št. Andraž: 100 gledalcev Sodnik: Kronlechner (dober)
Strelec: Fischer (14.) oz. Wagner (67.)
Bilčovščani so takoj prevzeli igro v svoje roke ter v 14. minuti zasluženo povedli na 1:0. Nato so se vrstile priložnosti, vendar jih niso znali izrabiti. Po prekršku nad vratarjem Katnikom so domačini presenetljivo izenačili, kar pa poteka igre ni spremenilo. Bilčovščani so namreč hudo ogrožali domača vrata, vendar brez sreče. Tokrat bi si Bilčovščani res zaslužili dve točki!
Bo tudi Žrelec čutil borbeno igro Bilčovšćanov? V nedeljo gostuje v Bilčovsu moštvo iz Žrelca, kateri je
Dobrla vas zmagala s 7:1
Dobrla vas — Labot 7:1
Dobrla vas: Hofstätter 3, Jörg 4, Wegscheider 4, Huber 3, Sturm 4, Mišic 4, Štucin 4 (Pasterk 0), Marin 5, Herbürger 3 (Nemetz 3), Pichler 5, Appe 5 Dobrla vas: 150 gledalcev Sodnik: Winkler (dober)
Strelci: Appe (3), Pichler (2), Marin, Štucin
Tokrat navdušena igra Dobrolčanov. S štirimi napadalci so si priigrali možnost za možnostjo ter zadeli tudi potrebne gole. V drugem polčasu pa so kljub štirim zadetkom še zapravili najmanj toliko resnih priložnosti.
Predsednik EAC Internorm Franc Ha-schej: ,V Dobrli vasi se je mnogo spremenilo. Z novim odborom se je tudi moč nogometne ekipe bistveno okrepita. To kažejo trenutni uspehi in tudi tabela (2. mesto). Ponosno lahko povem, da si našega cilja, ki se glasi — povzdig v pod ligo, le nismo previsoko zastavili. Ze v naslednjem kolu proti Reichenfelsu zopet pričakujemo dve točki!“ S|ike/NT Fera
KRATKI ŠPORTNI VESTI
•	Igra naraščaja SAK:
Mladinci: SAK — Dobrla vas 8:1 Strelci: Možina 4, R. Oraže, N. Wie-ser, S. Müller, M. Nachbar
1. EAC Internorm turnir naraščaja v Dobrli vasi — Športno društvo v Dobrli vasi je 25. avgusta vabilo na 1. turnir naraščaja, katerega se je udeležilo 13 moštev iz bližnje okolice. Predsednik EAC Franc Haschej je skupno z županom Pfeiferjem podelil mladim zmagovalcem nagrade.
Rezultati: pionirji (pod 10 let):
1. Sinča vas 1, 2. Dobrla vas, 3. Velikovec 1,
4.	Velikovec 2, 5. Globasnica, 6. Žitara vas, 7. Pliberk, 8. Sinča vas 2; šolarji (pod 12 let):, 1. Velikovec, 2. Klopinj, 3. Dobrla vas, 4. Pliberk,
5.	Globasnica
•	Pokal: FC Stahl Linz gostuje v Plibekru
V tretjem kolu avstrijskega pokala bo v Pliberku gostoval prvoligaš FC Stahl Linz, ki šteje trenutno med najboljše ekipe v Avstriji. Na tej tekmi Pliberčani pod vodstvom trenerja Jagodiča sicer upajo na senzacijo, na vsak način pa pričakujejo rekordno število gledalcev.
Šmihelčani se bojijo zmage
Šmihel — Št. Pavel 2:2 (1:1)
Šmihel: Vodivnik 3, Buchwald 3, Schein 4, Holler 3, Lutnik 3, Klančnik 3, Figoutz 3 (87. Eberwein 0), Gros, Rup 3 (79. Krewalder 0), Wries-nig 3, W. Motschilnig 3 Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Fanzott (slab)
Strelci: Klančnik (27. 11-m). Rup (63.)
Brez standardnega vratarja Leit-geba (izključen), so Šmihelčani tekmo začeli zelo zbrano ter v 27. minuti zasluženo povedli na 1:0. Vendar so tik pred polčasom gostje izenačili. V drugem polčasu so si Šmihelčani ponovno priborili vodstvo, vendar so gostje spet izenačili. Trener Gostenčnik: „Dvakrat smo vodili in dvakrat je nasprotnik izenačil. Zdi se mi, da se moja mlada ekipa boji zmage. Vrhu tega smo zapravili nekaj resnih priložnosti za gol, tako da smo točko izgubili in ne zmagali!“
Bo v Labotu spet branil Leitgeb?
Moštvo iz Labota zaseda zadnje mesto na tabeli, kljub temu so trener in igralci le nekoliko previdni. Gostenčnik: „Tudi zadnjega moraš šele premagati!“ Na vsak način bo ekipi spet na razpolago vratar Leitgeb, ki je moral zaradi rdečega kartona počivati dve tekmi.
Sodnik Globašanom ni prisodil enajstmetrovke in jasnega gola!
Globasnica — Grebinj 2:2 (1:1)
Globasnica: Pretienegger 3, Wautsche 3, Fera 4, Zanki 4, G. Sadjak 3, Pleschgatternig 2 (80. P. Sadjak 0), Pajančič 3, Ch. Micheu 2, Kor-desch 3 (70. Silan 3), Hren 4, Schatz 3 Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: Kollmann (izredno slab)
Strelci: Kordesch (18.), Silan (77.)
Slab začetek gostov so Globašani takoj izrabili ter v 18. minui povedli na 1:0. Nato so zapravili številne priložnosti, vrhu tega sodnik drugega Kordeschovega gola ni priznal. Gostje pa so svoje priložnosti takoj izrabili in celo vodili z 2:1. Igralec Silan, ki je zamenjal Kordescha, je Globašanom v 77. minuti le še rešil točko. V zadnji minuti pa slab sodnik Kollmann ni prisodil Globašanom, po prekršku nad Hrenom, enajstmetrovke.
Železna Kapla odnesla točko. Trener Hobel: „Vsi igralci so telesno in tudi duševno dobro pripravljeni, tako da se Žrelca na domačih tleh ne bojim. Sam pa še ne bom igral, kajti poškodba me še preveč ovira!“
Podliga vzhod:
1. Velikovec	4	4	0	0	7:0	8
2. Žrelec	4	3	1	0	11:3	7
3. Železna K.	4	1	3	0	5:3	5
4. Bilčovs	4	1	3	0	4:2	5
5. Kotmara vas	4	2	0	2	8:6	4
6. Mostič	4	1	2	1	7:6	4
7. Vetrinj	4	1	2	1	5:6	4
8. ASV	4	1	2	1	8:11	4
9. Žitara vas	4	1	1	2	4:5	3
10. Št. Andraž	4	0	3	1	3:5	3
11. Liebenfels	4	1	1	2	3:6	3
12. Št. Lenart	4	1	1	2	3:7	3
13. Borovlje	4	1	0	3	2:6	2
14. Oberglan	4	0	1	3	3:7	1
Slabemu začetku je sledil uspešen zaključek
Sele — Techelsberg 3:1 (0:1)
Sele: E. Oraže 4, Radosavljevič 5, H. Jug 4, Božič 5, F. Oraže 4, Z. Oraže 4, M. Mak 4, A. Mak 4, Travnik 4, M. Oraže 3 (76. D. Oraže 0), A. Oraže 4 (46. P. Čertov 5)
Sele: 200 gledalcev Sodnik: Vogt (dober)
Strelci: A. Mak(70.), P.Čertov(82.), M. Mak(89.)
Legionar Hren — nogometaš Izrednih zmožnosti
Novi legionar Globasnice, Franc Hren (slika), se je že presenetljivo dobro vključil v moštvo. Čeprav je med igro zelo miren, ga kljub temu soigralci popolnoma razumejo. Po mnenju nogometnih poznavalcev šteje med najboljše nogometaše v 1. razredu, kar njega in tudi celo ekipo še bolj krepi.
Trenutno pa že vsi hrepenijo po naslednji tekmi proti Metlovi, kjer je trener Djurič (zdaj v Globasnici) prej vodil treninge. Cilj Globašanov je točka, čeprav na tihem pričakujejo celo več.
2. razred E:
Nezbran začetek obeh ekip ni dopustil lepih nogometnih potez. Višek v prvem polčasu je bil zaslužen zadetek gostov. Po pridigi trenerja Travnika ter z novim napadalcem P. Čertovom se je v drugem polčasu predstavilo povsem spremenjeno domače moštvo. Naenkrat so se domači igralci bistveno bolje gibali in s tem igro zelo poživili. Tudi potrebne gole so dali, čeprav sta v ekipi manjkala poškodovana „goleadorja“ A. Oraže in N. Hribernik.
Bo Pošta zadela tudi proti Selam?
Pošta je v štirih tekmah zadela 15-krat, kar pa vratarja E. Oražeta ne skrbi preveč. Oraže: „Ker sem trenutno zelo dobro razpoložen, me bodo tudi napadalci Pošte le težko premagali. Vrhu tega je naša obramba pravi steber moštva, tako da 'pričakujem najmanj točko!“ Poškodovani napadalec A. Oraže bo igral,
1. HSV	4	3	1	0	16:2	7
2. Pošta	4	3	1	0	15:3	7
3. Sele	4	3	1	0	8:3	7
4. Poreče	4	2	1	1	11:3	5
5. Borovlje	4	2	1	1	6:3	5
6. Wölfnitz	4	1	3	0	4:3	5
7. Kriva Vrba	3	1	2	0	3:2	4
8. Žihpolje	4	2	0	2	4:6	4
9. Donau	4	1	1	2	8:8	3
10. Bistrica v R.	4	1	1	2	5:6	3
11. Grabštanj	4	0	2	2	2: 7 2	
12. Ulrichsberg	4	0	2	2	1:122	
13. Techelsberg	3	0	0	3	3:9	0
14. Welzenegg	4	0	0	4	5:24	0
N. Hribernik verjetno ne.
1. razred D:
1. Šmihel v L.	4	3	1	0	12:2	7
2. Dobrla vas	4	2	2	0	16:7	6
3. Metlova	4	2	1	1	8:3	5
4. Globasnica	4	2	1	1	7:4	5
5. Frantschach	4	2	1	1	8:6	5
6. Šmarjeta	4	1	3	0	4:3	5
7. Ruda	4	2	0	2	6:5	4
8. Šmihel	4	1	2	1	6:7	4
9. Št. Pavel	4	0	3	1	6:8	3
10. Št. Stefan v L.	3	1	1	1	5:7	3
11. Grebinj	3	0	2	1	3:6	2
12. Reichenf.	4	1	0	3	7:11	2
13. Galicija	4	0	2	2	2:7	2
14. Labot	4	0	1	3	3:17	1
OLE, OLE, OLE, en — dva SAK!
Tako so navijači preteklo nedeljo z navdušenjem ploskali igralcem SAK, ki so premagali Breže kar s 5:0. Celotno moštvo je pokazalo odličen nogomet, legionar „Brdžo“ Camil Brdža-novič pa je s svojo tehniko in podajami nekajkrat gledalce dvignil s sedežev.
Tak nogomet si želijo gledalci. Leteče akcije, tehnične vložke, borbo in gole. In teh je SAK dal kar pet. Pod režijo legionarja Camila Brdžanoviča, ki je letos igral prvič v prvenstvu, je SAK prekosil vsa pričakovanja.
Breže so naredile edino napako, namreč da so igrale odprto. Isto napako je letos proti SAK napravil že WAC in podlegel z 0:3. Le Klopinj in VSV sta se postavila z vsemi svojimi igralci pred gol in tako uspešno ubranila točko.
Poleg strelcev golov Hermanna Lippuscha in Manfreda Hob-ra ter režiserja Čamila Brdžanoviča sta trenutno v odločilni formi tudi branilca Miha Kreutz in Franc Sadjak. Brez napak pa je igral na mestu libera tudi Gerhard Pappler. Njega je na začetku marsikdo že kritiziral, zdaj pa je moral svoje mnenje krepko spremeniti.
SAK — Breže/Friesach 5:0 (2:0)
SAK: Preschern 4, Pappler 5, Kreutz 5, F. Sadjak 5, dr. Ramšak 5 (68. Čertov 0), Brdžanovič 6, Galo 4, M. Sadjak 4, Hober 5, Blažej 4, Lip-pusch 5 (78. Urschitz 0);
Igrišče ASV: 380 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (ni imel težav)
Strelci: Hermann Lippusch (5., 43. in 49.), Manfred Hober (67. in 90.)
Naslednje kolo: (31. 8./1. 9.):
Breže/Friesach — Feldkirchen/Trg, Mölltal
—	Pliberk, Št. Vid — Wolfsberg, Klopinj
—	Treibach, Matrei — Lienz, WAC — Len-dorf, VSV — Wietersdorf, SAK - ASK.
Koroška liga:
1. Treibach	5	4	1	0	12:5	9
2. Lienz	5	4	0	1	7:4	8
3. SAK	5	2	3	0	9:1	7
4. ASK	5	2	3	0	6:2	7
5. Wietersd.	5	3	1	1	6:4	7
6. Breže	5	3	0	2	11:8	6
7. Št. Vid	5	3	0	2	6:5	6
8. Matrei	5	1	3	1	5:4	5
9. WAC	5	1	2	2	5:6	4
10. Pliberk	5	1	2	2	5:6	4
11. Trg	5	1	2	2	3:5	4
12. Wolfsberg	5	1	2	2	5:9	4
13. Mölltal	5	1	1	3	4:7	3
14. Klopinj	5	0	2	3	3:6	2
15. Lendorf	5	1	0	4	3:9	2
16. VSV	5	0	2	3	1:10	2
Proti ASK spet z istim moštvom?
SAK igra že danes, v petek, v celovškem derbiju proti ASK, ki igra letos prav senzacionalno in je še nepremagan. Trener SAK dr. Ivan Ramšak je temu primerno previden: „To bo zelo težka tekma, ker bo ASK dal vse in se boril do zadnjega. Toda naše moštvo je po zadnji zmagi zelo samozavestno in bo hotelo dokazati, da ta zmaga ni bila muha enodnevnica.“
Pri ASK vodi letos režijo legionar celovške Austrije Jože Prelogar, ki bo dobil pozimi avstrijsko državljanstvo in se bo potem vrnil k II. ligašu. SAK bo verjetno nastopil z istim moštvom kot proti Brežam, z zmago pa bi na vsak način prevzel vodstvo na lestvici . . .
SAK — ASK
v petek, 30. 8., ob 17.30 v Annabichlu!
Šport
KOMENTAR TEDNA
DIDI RAMUSCH
Igralec VSE St. Pölten in avstr, olimpijske reprezentance
Sam sem ta čas v majhni nogometni krizi, enako pa tudi celotna ekipa St. Pölten. Prepričan sem, da bom čim-prej izšel iz nje, to se pravi, da bom kmalu spet našel „staro formo".
Nogometna dogajanja na Koroškem v časopisih seveda spremljam, predvsem 1. razred, kjer na žalost trenutno manj uspešno sodeluje tudi moštvo iz Šmihela. Moštvo se je v nekaj letih precej spre-
Šmihelčani so deležni mnogo potrpljenja!
menilo; veliko mladih se je vključilo v ekipo. Vratar Robert Leitgeb je sicer zaradi rdečega kartona dve tekmi manjkal, kljub temu se mi oh zdi neka zgledna oseba za celotno ekipo. Njegov odnos do nogometa je zelo vzoren, ob čemer se drugi lahko mirno zgledujejo. Nogomet je igra, ki jo moraš z veseljem igrati. Zdi se mi, da to prepričanje pri nekaterih šmihelskih nogometaših manjka. Ker pa Šmihel razpolaga z zelo dobrim trenerjem, ki mladim igralcem lahko mnogo dopove, se bo s časom že razvila dobra in tudi uspešna ekipa. Vsekakor so mladi igralci deležni mnogo potrpljenja.
Kakor po navadi je tudi letos koroška liga zelo izenačena. Pliberk je sicer že nekajkrat nepotrebno oddal točke, tako da že jasno zaostaja za prvim. Vendar je ekipa telesno in duševno dobro pripravljena, tako da bo ob koncu prav gotovo med prvimi.
Kakor vsako leto bo tudi letos igral pomembno vlogo SAK, ki igra menda zelo lep in uspešen nogomet. Če bo za 1. mesto zadostovalo, pa še ne morem reči. Preveč sreče je za tak cilj potrebno!
Od 27. septembra do 4. oktobra 91
Z NAŠIM TEDNIKOM NA DOPUST
s turistično agencijo SOMMEREGGER
|Tj
C
n
I r*
M ALANYA
5^:	jf« ^
TURČIJA
Novo odprti hotel (75 sob) srednje kategorije, čisto ob peščeni obali v zaščitenem zalivu. Okolica zelena, s številnimi vrtovi, z večjim številom tabern in možnostmi za nakup. Vse to obeta oddih.
Do hotela se vozite približno uro in pol. Petnadstropni hotelski objekt z dvema dvigaloma in 72 sobami, restavracija, snack-bar, točilnica na terasi, soba s televizijo in možnostjo sprejema satelitskih programov, plavalni bazen s sladko vodo v vrtu, kiosk, masaža.
Pavšalna cena:
4990; šil.
(vklj. polpenzion)
podaljšanje za 1 teden za osebo 2110,— šil. dodatek za 1-posteljno sobo 1300,— šil.
Plaža: fin pesek v zaščitenem zalivu: brezplačni ležalniki in sončniki.
Sobe: vse s kopalnico, tušem, straniščem, telefonom, klimatsko napravo, radiom, stereo napravo in pogledom na morje. Prehrana in pijača: na jutranjem in večernem bifeju.
Šport: kopanje in plavanje.
Zabava: 1-krat tedensko je predviden turški večer s trebušnim plesom.
3-dnevni dopust na Madžarsko v toplice
ZMROŠ
(30 km oddaljeno od Balatona)
od 8. do 10. oktobra 1991
•	Namestitev v hotelu kategorije B
•	2 x polpenzion
•	1 x ciganska glasba
•	Možnost kopanja v termalni vodi, masaža
•	Prevoz s sodobnim avtobusom
CENA:
šil. 1000,-
(polni penzion + šil. 200,—)
Prijave:
Pri vseh predsednikih društev upokojencev ali pa na uredništvo Našega tednika.
Tel. 0463/512528-21
S turistično agencijo Sommeregger
V Pliberku je zazivel tenis
Športno društvo Pliberk je bilo v letošnji športni sezoni zelo aktivno, predvsem v tenisu. Prirejalo je razne medsebojne turnirje ter tudi turnirje na prvenstveni ravni, kjer je dokazalo že kar zrelo tekmovanje. Sekcijski vodja Jože Nedved je s teniškim razvojem v Pliberku zelo zadovoljen. Istočasno pa Nedved opozarja, da se pri njih celo leto v športu ravnajo po načelu „zdrav duh v zdravem telesu".
Nobenega rdečega kartona za VOgrčane
Tradicionalni športni dan v Vogrčah je tudi letos spet uspel. Prireditelj DSG Vogrče je poleg nogometnega turnirja izvedel tudi otroško olimpiado, zvečer pa je sledila še mala veselica.
K sliki: Rdeči karton je sodnik Dobnik pokazal le našemu fotografu, Vogrča-nom pa je bil naklonjen, tako da so izmed desetih moštev zasedli 5. mesto. Zmagale so Humče pred Katoliško mladino. Z leve: sodnik Dobnik, Thomas Vi-sotschnig, Anzej Lubas, Adi Nachbar, Christian Kerbitz in Manfred Krainz.