Uhaja raak dan ruta aadeU »a praimkov iMoad dalljr PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Suburiptlon f <1 00 IttOL I t \ upravnjAk t prostori) tm 8. Lawod»U A?a. Offlaa of Pablioativar /\ M9T South Lawndale Ara. Talaphona. EoekaraU 4904 STEV.—NUMBER 123 Hoover proti bondom za ponoč brezposelnim priporoča le posojila u produktivna podjetja. Konfucija v Wa*hingtonu je neizmerna; republikanci in demokrat jo se ne morejo zediniti glede načrtov _ Wa»hington, D. C.—'Predsednik Hoover je v nedeljo v dolgem pismu, ki ga je poslal Ri-chardu S. Parker ju, predsedniku Ameriškega društva civilnih inženirjev, odločno izjavil, da je proti vsakemu načrtu za izda-nje federalnih bondov za javna dela v pomoč brezposelnim delavcem. Predsednik priporoča le omejena posojila za takozvane "produktivne konstrukcije." Hoover je v pismu jasno označil, da se ne strinja z nobenim načrtom, ki so jih predložili razni voditelji v kongresu za izdanja bondov; ti načrti so danes trije. E nega je Bestavil predsednik nižje zbornice Garner, drugega demokratski senator Robinson in tretji je La Follettov za izdan je pet milijard dolarjev v bondih za javna dela in direktno finančno pomoč brezposelnim. Glede teh načrtov ni še danes nobenega soglasja v kongresu. Odsek senatorjev, ki je bil izbran pred enim tednom, da sestavi enoten načrt, ni dosegel ničesar. Hoover izraža v omenjenem pismu strah, da se združijo de-mokratje in progresivni republikanci v kongresu in sprejmejo načrt izdanja bondov, ki "prinese federalni vladi same stroške in nobenih dohodkov." Predsednik hoče le, da se dajejo posojila iz sklada rekonstrukcijske finančne korporacije za gradnjo samo takih podjetij, ki bodo pri-našala dohodke: mostovi, od katerih se plačuje mostovina, predori, železniška izboljšanja itd. Dalje zahteva Hoover, da "najboljša pomoč za hitro omi-ljenje brezposelnosti je hitro ba-4 lanciranje budgeta z drastičnim znižanjem vseh nepotrebnih izdatkov m z minimslnim zvišs-njem davkov." Aiaarttko železnica v finančnih stiskah Nekaterim večjim železnicam grozi bankrot ——— Waahington, D. C. — (FP) -Da je bilo vprašanje rešitve nekaterih večjih železniških sistemov glavni predmet razpravi na izredni seji odbora federalnih rezervnih bank, pokazuje poročilo vladnih finančnih ekspertov, ki je bilo pozneje objavljeno. Kmalu potem je neki vodilni progresivec v senatu .povedal svojemu prijatelju, da je finan čna kriza dosegla točko, ki zahteva inflacijo dolarja, katera edina lahko prepreči največji polom, ki ga je dežela doživela v svoji zgodovini. Na kakšen način naj se inflacija izvrši, potom arebra ali izdanja papirnatega denarja, je postranska stvar. Neki visok vladni uradnik je tudi podal zaupno izjavo, da ad ministracija pričakuje oboroženo revolto farmarjev v "neki državi", ako bodo njihove farme prodane na javni dražbi radi neplačanih davkov. Newyorški župan mora pojaeaM kreditno pismo V sredo bo zaslišan pred preiskovalnim odsekom Japonitki vojaški parnik zgorel v ftangaju Sanjaj, 23. maja. — Japonski parnik Bombaj Maru, ki so ga imeli za prevažanje vojaštva, je začel danes goreti baš v času, ko so se vojaki devete japonske divizije ukrcavaii nanj za po-vratek domov iz Sangaja. Med vojaki je bila silna panika, kajti na dnu ladje je bilo strelivo in tfasolin in navarnost eksplozije je bila velika. Vojaštvu ae je posrečilo izprazniti goreči parnik in gasilci so ga brž napolnili z vodo in preprečili razstrelbo, prodno so ostanki utonili. Jamski poveljniki sumijo, da je ♦>il ogenj na ladji nalašč zane-ton. I lom ha ubila vojaškega poveljnika na Kubi Havana, Kuba, 28. maja. — Nova zarota na Kubi proti živ-'.H-nju višjih uradnikov in po-w ljnikov je prišla na dan v so-l"»to, ko je bilo večje število sa-w»jev z bombami razposlanih iz Havane na naalove osovraženih »radnih oseb. Enrujue Diego !>iaz, poveljnik vojaJUce poaadke milj od Havane, je bil tibit, ko je bomba eksplodirala v za-voju, ki mu je bil dostavljen. 1'rug* zavoje ao hitro poiskali in dotičniki so bili rešeni smrti. Urški premljer Venlselee podal ostavko Atene, 231. maja. — Eleutheri-<" Venizelos, predsednik grške vlade, je v soboto resigniral z imenom, da prevzame vlado rcpuMikanaka koalicija. Grčija j" danea v silni finančni krisi. obenem pa je v Atenah splošna *Uvka javnih nameščencev in v m*-*tu je obaedno aUnje. « Ale-x»nder Pspanaataalou. vodja o-I" *icij* v zbornici, bo morda se-»tavil koalicijsko vlado. New York. — Zupan James J. Walker bo moral v sredo pojasniti pred Hofstadterjevlm preiskovalnim odsekom sekaj je dobil od avtobusne družbe kreditno pismo zs $10,000 pred svojim odhodom v Evropo pred petimi leti. Obenem je v preiskovalni komisiji, ki jo vodi sodnik Samuel Seabury, nastala velika aktivnost glede nadaljnjih poizvedovanj o vseh sumljivih zadevah, ki se tičejo adminiatrativ-nih poslov in finančnih tranaak-cij mestne uprave v mestu New Yorku. Zupan Walker ni še direktno odgovoril na obtožbo korupcije, najel pa je dobre advokate; to znači, da se pripravlja na srdito obrambo._ Vsi časopisi v Carigradu pod ob-tožbo Istanbul, 28. maja. — Tunika vlada je Obtožila vse časopise, ki izhajajo v Istanbulu (Carigradu), zaradi vesti o samomoru I-varja Kreugerja, švedakega kralja uiigalic. V turški republiki ao prepovedane vesti o samomorih, kajti število turških samomorov silno narašča zaradi drastičnih ekonomskih in socialnih preobratov. Ko pa je prišla vest o Kreugerjevem samomoru, so vsi istanbulski listi — pozabili na omenjeni zakon. Zdaj jih čakajo težke denarne kazni. Boljftevtkl dali koncesijo bur-žujcem Moskva, "28. maja — Bivši eariatl In ostali buržujci, ki doslej niso imeli nobenih pravic, so na podlagi odredbe, ki Jo je včeraj objsvila sovjetska vlada, dobili koncesijo, da ao odslej lahko člani ljudakih kooperativnih prodsjsln. Ns ts način bodo idaj prvič ameli kupovati živež in drugo blago po najnižjih cenah. Prej ao morali plačevati najvišje oene. ______ Ameriška letata priletela v London, 28. maja. — Amelia Earhart Putnam, ki je sama preletela Atlantlški ocean v manj kot petnajsti urah—kar je do danes rekord za vse pre-komorske polete — In zadnjo soboto pristala na severnem Irskem. je včeraj priletela v London v izposojenem letalu. Bila je aijajao sprejeta. Letalka je prejela na kupe brzojavnih čestitk *U vseh krsjev sveta. Du Hrvata zamenjala Mo, ženi in 12 otrok Obe družini sta zadovoljni a ss-menjavo, toda oblaati ae allno »grašajo Belgrpd, 28. maja. — Vaščani Petrovela sela na Hrvaškem so bili včeraj nemalo začudeni, ko so izvedeli, da sta njihova dva najstarejša soseda, Dimitar Sandor, kmet, in Andrija Sara-ga, žganjekuh, zamenjala svoja poklica in drulfni. Kmet Sandor, ki ljubi žganje-kuharski posel bolj kot delo na polju, Je vzel iganjekuho, ženo in šest otrok Sarage, dočim je Saraga, ki rajši dela na polju kot kuha žganje, vzel Sandorjevo kmetijo ii\ ženo in šest otrok. Obe. ženi in otroci obeh družin so zadovoljni z zamenjavo — ni pa zadovoljen vaški župan z občinskimi očeti vred, ki se zgražajo nad tem "nekričanskim" početjem. Sandor in Saraga sta vložila protest proti vmešavanju oblasti v njuno zadevo in najela sta advokata, ki ju bo zagovarjal in skrbel, da se postavno ločita in ponovno oženita z zamenjanima ženama. . MeHoatova družba ae ne amenl sa brezposelne New Kensington, Pa. — An-drew Mellon, tretji najbogatejši človek v Ameriki, ne stori ničesar sa brezposelne v tem mestu, ki je sedež industrije aluminija. Delavci, ki so zaposleni v njegovem.podjetju, morajo prispevati enodnevno mezdo na mesec v brezposelnostni sklad, dočim ni dala kompanlja niti centa. Radikale! in brezposelni, ki protestirajo proti temu ns sborovsnjih, so takoj razpršeni po policiji. RfdffKfae delavske organizacije sploh ne dobijo dovoljenja za sborovanjs. V psr slučajih, ko ao skušsli zborovstl brez do-voljenjs, Je nsnje navalila policija in aretirala voditelje. STO IlUJOMV ^i'^-ZA NttftEVANJE * BREZPOSELNIH Predsednik apefej« zbornice menl,*ds bo ta vsota zadostovalsjf VVanhington. D. C. — (FP) — V momentu, ko Ju senator Hull, regularni demokrat Iz države Tenneaaee, poudarjal v svojem govoru, da je število brezpoael-nih v Ameriki nsraslo na deset milijonov, da so ti milijoni izčrpali svoje prihranke in jim se-daj grozi pomanjkanje, je predsednik spodnje Itimgreane zbornice naznanil svaj načrt federalne pomoči. Re|al je, da bi sto milijonov kot divoktna podpora zadostovalo. Senfctor Robinson, burbonakl demokrat, je nekaj dni prej predlagal v to svrho 1800,000,000, senator VVagner iz New Yorka pa 600 milijonov dolarjev. Senator Hull js v svojem govoru dokazoval, da so sa eko- Nekateri operaterji ao ae pričeli pogajati i unijo CoHimbim, a — (FP)—Frank D. Henderaon, poveljnik narod ne garde, je naznanil, ds bodo njegovi "opazovalci" nastopili proti uvažanju lunanjih delavcev na premogovno polje, kjer je v teku stavka, ker bi to lahko dovedlo do novih nemirov, poleg tega pa bodo tudi preprečili piketiranje premogovnikov. R. L. Ireland, predaednik O-hio Coal Operators Assn., js predlagal novo lestvico, ki določa nižjo redukcijo mezde kot prej predložena lestvlcs, ki js izzvala stavko. On urglra rudarje, naj odobra to lestvico in se vrnejo na delo. Ireland Je vprašanje glede priznanja unije popolnoma ignoriral, dasi Je to ens glavnih zahtev rudsrjsv. Lee Hsll, predsednik šestega premogovnegs dlstrikts UM-WA, je izjavil, da so nekateri manjši operatorji otvorili po- Mednarodni imperializem v Južni Ameriki nomski polom delno odgovorni »unijo in da te vedno LeglonarjI ae tepejo ss brezplačno vožnjo Esst St. Louis, III. — Tu js bils velika rsbuks zsdnjo nedeljo, ko js 800 bivših vojskov, veteranov svetovne vojne, ki potujejo iz Oregona v Washlngton zaradi bonuaa, hotelo zaaesti tovorni vlak Baltimore & Ohio železnice. 2elezniškl uradniki so izjavili, da vlak ne pojde z mesta, dokler ga veterani ne izpraznijo. Nekaj časa so se prepirali, ko pa Je šerif zagrozil, da pokliče milico, so ae veterani odstranili in odkorakali v vojaški formaciji na drugo poatajo. Veterani "trempajo" proti VVaahing-tonu. visoki carinski aldovi, s kateri mi so ae obdale Združene države. Ti zidovi ao paralizi rall mednarodno trgotino, potisnili cene farmskih produktov navzdol in povzročili, da je sedaj polovica ameriških farmarjev na robu bankrota. To je tudi vzrok/ da se nahaja deset milijonov delavoev, od katerih zaslužka so odvrni nadaljnji milijoni, v pomanjkanju. Ti dve grupi tvorita 80,000,000 prebivslstvs dežele. Garnerjev načrt predvidevs povprečno $1.26 zs vsakega moškegs, žensko in otroks v delsvskem in farma rskem razredu kot direktno pomoč. TduaaJ jih obdrži pri življenju, dokler jim ne bo dana prilika do zaalužka. V svrho stlmuliziranja zaposlenosti je Garner predlagal J?* federalno bondno izdanjo v vsoti ene milijarde dolarjev; upa, da bodo stavkarjl izvojs vali svoje zahteve. Na stavki Js sedaj še krog deset tisoč rudarjev. Henderaon se je izrekel proti importaciji zunanjih delavoev, "ker bi to eventualno povečnlo zahteve po odpomoči." Brezposelnost v Plttsburgh« Pittsburgh, Pa. — Plttsburgh Business Rev le w je te dni objavila poročilo, ki pokazuje, da število brezposelnih še vedno narašča. V Pittsburghu in okolici je sedaj nad 190,000 bris-poselnih delsvosv in zahtevs po odpomoči ao vsdns večje. V pršili« decembru so do-brotvome organizacije pojffftft-Is 80,000 družin, v sprilu ps is 42,000. M rs. Helen Glenn Ty-pomožna direktorica v državnem dobrotvornem dspsrt-(u mm tu, pravi, da Je krog tri mi Deček ae je ustrelil v letalu Chicago. — Emest Lengyel, 17 let star in doma iz Forest Parka, ss Je v nedeljo popoldne ustrelil več tisoč čevljev nad Chicagom, ko je bil pasašir ta ^ NM m Mo. MM «• M Ml. flAS m MM «-U; «• ia Otaara fTAS M «*, yu>. t».7$ w m Mai « ta» __nlMi Car tfe U»luS *mtm (m*vt CU«c*> MM wr Okkw* M« Cta*» *»«*• MUa sa m^^t-lton«^ « m lu tau sft I M PROHVKTA l-M In« LataMt Ara. CMM— MBMBBB or TH* TEDBBATBD PBBM Mladi ljudje odpirajo oči Današnja velika kriza ne bo brez dobrih posledic. Nekaj dobrega le prinese. Morda ne prinese socialne revolucije, ki "prihrumi čez noč", niti popolne industrijske demokracije, vendar pa lahko posadi korenine, iz katerih vse to zraste sčasoma. NIČ značilnega Ae ne vidimo v konkretnih obrisih, ampak nekaj smo opazili. Ameriika višješolska mladina je nemirna. Študirana mladina je brez dela in zaslužka In zdaj zamenja misliti. V konservativnih listih čitamo brez števila dopisov, v katerih dijaki neznansko godrnjajo, robsntljo in zahtevajo reforme. Poleg športa Jim zdaj prvič vrži *po glavi tudi socialna politika. Fantje so zapravili leta In tisočake, da so na univerzah in kolegijih požrli vse teoretične strsni zs usposobljenje v raznih komercialnih, inženirskih in drugih sličnih vedatf na polju businessa — in danes jim vse to nič ne pomaga. Včasi Je fante čakala služba na pragu šo-le; živeli ao v trdni veri, da je vaakemu študentu, ki pokaže dobre rede v šolskem spričevalu, zagotovljena alužba. Nato pa pojde po starem: fant bo korakal od promocije do promocije, kopičil denar in so bleščal v javnosti, dokler ne bo končno Isvoljon za prezldenta republike sli vssj za predsednika Prve narodne banke r mestu. S to vero v srcif in glsvl js šlo 95 odstotkov smeriških fantov na univerze. Kriza, ki je pridlvjsls v jeseni'lete 1929, je pa to vero silno premikastila. Na tisoče in tisoče mlsdeničcv z dovršenimi študijami in diplomami je danes brez služb, denarja nimajo in trda jim prede; nekateri so pripravljeni na vsako del. ml- in dnigt dan ob 1*'J0 dopoldne aem doepela v Pittsbiirgh, Pa., na dom mojega pokojnega brata. Pokojni Ptaak Dornik je bil rojen dne $. maja l 1900 v Ver-hovaki vasi. fara sv. Križ pri Koetaajevfei na Dolenjskem. V Ameriko je prišel novembre 1. 1928 ter živel tukaj v De Pue. 111., do 1. avg. 1929, nakar se je l družino preeelil v Pitteburgh, i'u., kjer zapušča žalujočo soprogo ty\dva otroka v starosti 8 in 6 leč mene, sestro, tukaj v De Pue, JI L ter 8 bratrance tukaj v Ameriki, v stsri domovini pa očetA in 4 brate ter' več sorod-nikw. T«V«j Prvi mesec po prihodu v Ameriko je pristopil v društvo št, SNPJ io »t 180 JSKJ v Dfe m III. Sedaj je spadal k yu št. 118 SNPJ in št. 12 v Pittsburghu, Pa. Lepa hvala obema društvoma za krasne tance in vsem društvenim članom in drugim rojakom, ki so čuli, pri njem in ga spremili na pokopališče. Bil je tudi soustanovitelj in delničar ter prvi direktor S. N. doma v De Pue, 111. Lepa hvala br. John Juvanu, predsedniku Doma, in vsem, ki ste.f^u poslali vence v zadnji po-sdrav kot prijatelju in delničarju Slov. nar. doma lz De Pue, 111. %dalje se zahvaljujem vsem Pittyburčanom za gostoljubnost in postrežbo ter vašo naklonjenost za ves čas ko sem bila med vami. Hvala vsem! Nisem mislila, da ima moj brat v tak kratkem času svojega bivanja v tej deželi toliko prijateljev. Lepa hvala vsem skupaj. Mimogrede, vračajoč se proti domu, sem se uatavila pri mojem pratrancu in njegovi ženi v Kllvvood City, Pa., kjer se mi je prav dopadlo. Hvala jima za lepo postrežbo in vožnjo z avtomobilom,—Msry Zttgich. i u. ..... Farma* farna, farma! Cleveland, a — Proevetine kolone so ssdnje čase polne pisanja o "farmi SINiPJ"; jednota naj nakupi farmske semlje, ki nsj Jo obdelujejo brezposelni člani; na ta način bo pomagano brssposelnim članom in jedn. de-nar% varno naloien. Tako mentorji ln zagovorniki jednotine farme," najvne-njimi br. Frank S. Iti je povabil v Pro«veti od 11. maja cele štiri kolone prostora, da bi prepričal članstvo, da je prav za prav Jedno-tina dolžnost na ta način poipa-gati brezposelnim članom. Mnenje zagovornikov te ideje je, da bi jednota nakupila večje komplekse semlje in na nji naselila brezposelne Člane; dalje, da bi finančno pomagala članom, ki bi se želeli podstopiti kmetovanja Na članek br. Tsucharja je odgovorilo urodfiištvo Prosvete ter pojasnila da taki eksperimenti ne bi bili zdravi sa jednoto> toda br. TauchaTfce očividno ni zadovoljil a tem pojaanllom. V Pro-sveti od 2& maja zopet piše o predmetu: jeno vlada na tem trgu kateri se v sedanjih raz-rah 'ne malt nsngšno boriti? Ali ve, koliko žita ih drugih pridelkov Je bilo unifeJlii v teh letih depaeeije in pomanjkanja — ker ni bilo trga? Ali ve, da v farmah naložen denar ni tako brezpogojno varen, kakor sam govori, in da je milijone denarja "zmrznjenega" v farmah prav tako kakor v stavbiščih in poslopjih v mestih? In ali ve, da bi jednotin denar, Investiran v tako podvsetje, tudi "zmrznil?" Slednje očividno ne dela hu-dih p re g 1 a v i e br. Taucharju. Kaj zato, če jednotin denar "zmrzne," če njeno farmsko pod-vzetje doživi polom?! Saj nam bo ostalo "zadoščenje, da smo ga sami 'zaluskali'!" In s tem "zadoščenjem" bomo izplačevali podpore bolnim članom, kajne? Denar bomo tako "zaluskali."! Br. Tauchar bi se moral zavedati, da noben član jednote, »ki so mu koristi in napredek jednote količkaj pri srcu, ne bi smel ziniti kaj takega. Jednota ni bila uatanovljena zato, da bi jo pozneje uničili s špekulativniml podvzetji. Toda še imam nekaj vprašanj: Ali ve br. Tauchar, kaj je namen SNPJ kot take? Ali ve, da je bila naša jednota — kakor vsaka druga — ustanovljena sa to, da pomaga Članom v bolezni in ob času smrti? S čim bo jed nota plačevala bolniške podpore, operacijske odškodnine in nezgodne odškodnine, če denar "za kiika" # farmskimi podvzetji? Z vodo iz Velikih jezer aR a zra- ^■■■■ Dalje: Ali ve br. Tauchar, da SiMPJ ne more reševati brezposelnosti, ker je to izven njenega delokroga in moči? Ali ve, da SNPJ ne bi mogla nakupiti dovolj semlje,^ da bi mogla naseliti nanjo vse svoje brezposelne člane, ki so v potrebi? Ali ve, da posamezniki kakor tudi posamezne organizacije ne morejo omiliti ali odpraviti brezposelnosti da. je to stvar in dolžnost države? Ce ve vse tov čemu se potem trudi prepričati članstvo SNPJ da je jednotina dolžnost na lastno pest reševati problem brezposelnosti in da bo "jednotina farma" koristila tako članstvu kot Jednoti kot taki in da bo vprašanje brezposelnosti čiaao* Jednote na ta način zadovoljivo rešeno? Jas bi tudi rad vedel, kje Je člankar pobral tisto, da "Ameri-kanec pa v največ slučajih kupi farmo zato, da bodo drugi delali, medtem ko bo on 'gospoda dpi-lal' ?" Ali se br. Tauchar zaveda da je e tem pokazal, da so mu ameriško farmarstvo in ameriški farmarji "špansks vsa" in da prav toliko ve o njih? Ce bi mu bili ameriški farmarji malo bolj poznani, bi ne bil zinil te absurdne trditve! So taki posamezniki, toda ti ne štejejo. In če bi ae člankar mi njemu priljubljenem "jednotlnl farmi." Ker ml ni aa dolgovezno odgovarjanje na vsako posamezno Izvsjsnje člankarja chfrja), aa bom akuAgl omejiti na nekatera vprašanja in na kraftto kritiko omenjene razprave o "jednotlnl farmi." ^ Ali br. Tauchar ve, da farmarstvo v Ameriki preživlja težko krizo in da se nshaja v boju sa obstoj v sedanji obliki, ki pa je še v naprej isgubljen? Ali v* ia je farmskih produktov še sedaj preveč, dočim trga za polj ske pridelke bolj In bolj kuje? Ali ve ksj o š Dr. R. H. France: Zakaj ro. hi 10 glavo pokoncu? Težnost je pojav, ki «a opažamo pri vseh telesih od najmanjšega drobca do ogromne^ kometa, drvečega v noč vsemi rja: telesa gmote imajo drugo na drugo izvesten vpliv. Težje telo prisili lažje v neko določeno odvisnost. Solnce ne izpusti iz svojega dbmočja manjših planetov, ki morajo krožiti okoli njega; mesec je sprem Ijevalec zemlje; zemlja pa privlači tudi vsak kamen, vsako raatlino in vsako živo bitje, da »e mora ravnati po nji. V primeri s položajem opoldne, stojimo ponoči z glavo navzdol, vendar pa ne pademo z zemeljske krogle, mgrveč ostanemo na nji pribiti, kakor železni opilki na magnetu. Zakaj prav za prav nosimo glavo pokoncu? To skupnost imamo z mnogimi živalmi, toda ne z vsemi. Glavonožci (hobotnice), hodijo z glavo navado!; trakulji je prav vseeno, v kakem položaju izsesava človežka čreva. Toda že hro*c ai prizadeva na vse načine, da ze apravi v pravilno lego, ako ga položimo na hrbet. Njegov ustroj je prisposobljen samo eni legi. Kadar ob silnem' vetru poleže Žito, se skuša vzravnati z malimi sunki, dokler klasje zopet ne stoji, pokoncu. Male enooke povodne bolhe, ki jih najdemo v vsaki mlaki, takisto nosijo glavico pokoncu. Ako jih val prevrne, se takoj zopet postavijo v prejšnji položaj. Večji raki imajo na glavi ušesu podobno jamico, v katero si z no-žleami vtaknejo droban kamenček. Ako nimajo tega kamenčka izgube občutek ravnotežja ter lahko stoje na gl^vi, ne da bi to opazili. Pri-rodoslovci so ž njimi napravili tale poizkus: Dejali so raka v stekleno posodo, kjer ni bilo kamenčkov, mesto njih pa so natresli v posodo železnih drobcev. Rak si je poiskal primeren železen drobec in si ga utaknil v "uho". Ako se takemu raku približamo z magnetom, se rak postavi v položaj, kakršnega želi človek. Magnet ima v tem primeru vlogo zemeljskega središča. ' T] Kdor razglablja o teh poizkusih, bo prišel nedvomno do-čudnih misli. Kaj je težnost? Nekaj nezaznavnega, manj ko lahni dih sapice, pa vendar obvladuje vse, kar živi in diha. Tudi mi nosimo glavo pokoncu, ker tudi nad vlada zakon vsega življenja. nami malo podučil o svojem predmetu, bi lahko prišel do zaključka, da kjer ne more u-spevati ameriški farmar, tam tudi "Kranjci" ne bomo kaj prids opravili! Vsem zsgovornlkom "jednotine fsrme" pa vprašanje: AH želijo. da bi priAlo v zgodovino slovenske Imigracije v Ameriki poleg poglavja o "Rajski dolini" še eno stično poglavje? Br. Tauchar je ponovno krasil željo, ds o stvari pove svoje mnenje tudi ostalo Članstvo SNPJ. Njegova želja bo uslišana. Kdor ne more razbrati mojega mnenja o tej tadevi, mu povem popolnoma jasno: Moje mnenje je, da je kjeja "jednotine farme" ali farm slaba, da bi uree-ničenje te ideje koristilo kvečje-flsu nekaterim članom, dočim bi jednoti ln članstvu v splošnem škodovalo. SNPJ ni farmska za druga ajtl industrijsko pod vnetje, marveč podporna organizaci-ire namen je podpirati slučsju bolezni, telesnih in smrti. Jednotin de-edino le v to svrbo, RS ia špekulativna, dvomljiva laetja in za "zaluakanje.1 brezpoeetnostl pa je ve, nanjo je treba pri-ga reši. da omili in odkar to je v la moči — ne no SNPJ! O "dsfaultnih" borni i h ja bilo It dofltl pisanja in dejstvo, da mmm poseduje nikakor na more opravičevati ideje, da je treba "žareč jednotiaega de se Is I i obtožUs Oasteae narja ? 8tsb učenec je. kdor I19MM pod pre-1 takih izkušenj nič ae nauči Hr» Jaale*, član društva 58. • • i . Narava, praučitd[)ica glasbe Marsikdo je pač razmišljal, kakšna neki je morala biti glasba v starodavnih časih, in kako je človek sploh prišel do tega, da je glasbo "izumil". Kedaj se je začela razvijati glasba, in kdo je naučil človeka gosti? Ali Je tsko zva-na glasbena nadarjenost človeku prirojena že od nekdaj, ali jo je pridobil kot del kulture šele v tisočletjih? Zelo verjetno je, da je pračlove-ka najprej narava sama naučila, kaj je prav za prav glasba. Saj je prisluškoval čudovitemu ptičjemu petju lh glasovom majčkenih godcev-žuželk, na tisoče jih je, ki znajo peti ln gosti; imajo celo prava glasila in glasbila. Spomnimo se le na rst.ne glasove, ki jih proizvajajo čebele, muhe, ose, hrošči, murni In kobilice, posebno še žuželke v tropičnih krajih. In če pri tem premislimo^ da proizvaja človek prav za prav le v duševni rgzvnetosti (v veselju, žalo-etl itd.) prave glasove, je vprašgnje, ali se je pračlovek najprej poskusil v "petju". Nsrava je pač vzpodbujala človeka h glasbenemu udej-stvovanju — in prirojeni mu nagon k posnemanju je udejstvovanje uresničil. Že votla palčica je zazvenela, če je udaril slučajno ob njo, ali je sapela cevka, Če je v njo pihnil! Glaebila so torej že obstojala, še preden Je človek pomislil na glasbo. Moral je seči po njih in jih nekoliko izpopolniti, kakor to delajo še dandanes primitivni narodi. Naši pradedje so pač bržkone najprej trobili, bobneli, potrzali — seveda čisto samovoljno, brez sistema in pravilnosti. Njihovi glasovi niso bili tako IsobHkovani, tako izmerjeni kakor naši, pa so vendar gotovo prav tako.impulslvno godli ks-kor mi danes. Sele sčasoma je pračlovek poskusil, da je svoje glasilo vežbal, da ga je Izobraževal in da je proizvajal pravilne glasove; in lele mnogo, mnogo pozneje se je ia prakse razvila "teorija", ki se je vedno bolj Izpopolnjevala. Kako so nastali prvi glasbeni komadi? Ponavljali so se isprva neprestano bodisi po-ssmesnl glasovi, bodisi kratki motivi s dvema ali kvečjemu tremi malo ee raslikujočimi glasovi. To je bilo seveda silno enolično; toda vsak začetek je težak I In kakor dela človek poskuse povsod, Jih je delal tudi prt godbi: is kratkih motivčkov eo nastali motivi, is motivov nape v i, it napevov spevi in instrumentalno glasba; razvila ss je narodna glasba, kakor Jo gojijo večinoma šs danes vsi primitivni narodi. Bč. Kakšen je sakonalri mož? Amerika Je tudi v pogledu raanih tekmovanj neomejenih možnosti. (Tekmujejo ss razne neumnosti Zadnjič je Alo na primer ta te, kdo bo naJdaUa aa eni nogi stal. Dru** pa tekmujejo tudi m paasetae reči Pred kratkim so iskali najboljšega sskonsksgs moAk. Dobili ao ga. Ime mu ja Mister Waaaoetand. Pravijo, da združuje v sebi vse najboljše lastnosti, ki Jih mora imeti zakonski meA. in to so: 1. Vsako jutro ja dobre volje; •8. K jedi prihaja tešao; 8. Njegova Aeaa lahko goepedari doma P° svoje; 4. Pravi, da njegova šeaa kuha celo bolj« kakor njegova mati; ^ • > Ne pnspira se za vsaka V družbi je ljabesahr la T. Pnavil da aveta. Taka, sdaj Je Rjooova pa veete! Vesti iz Jugoslavije TOKEK, 24. MAJA. (Isvlma »oročils is JufoslsTijs.) ljub- Požar med barakarji Ijaiukem polju Ob gorenjaki progi pri Drav-Ijah stoji ob progi ved lesenih barak, ki služijo za zasilna stanovanja bednim šelezničarskim družinam te več let. V eni teh barak živi železniški sprevodnik Anton 2ganjar s svojo družino. Zadnjega aprila je nastal v tej barakarski naselbini požar, ki bi bil kmalu postal usoden za vse tamkajšnje stanovalce. I-skre iz lokomotive ao zanetile barako, v kateri je imelo več družin svoje kurivo. S te barake pa se je ogenj takoj preselil na barako, v kateri stanuje 2ga-njar s svojimi šesterimi otroki in ženo. Baraka je zagorela kot baklja. Takoj so prihiteli dra-veljski gasilci z brizgalno in obveščeni so bili ljubljanski gasilci. Toda njih motorka je kmalu izpraznila vodnjak barakar-jev in morali so začeti razkopavati goreči dve baraki. Iz stanovanja Zganjarja so redili vse pohištvo, baraka pa je poškodovana toliko, da so ostali 2ganjarjevi brez strehe in stanovanja. Baraka s kurivom je pogorela do tal. K sreči je pihal južni veter ter odnašal ogorke na ono stran, kjer ni barak, sicer bi lahko vsa naselbina pogorela. Slikar in kipar Gor j up umrl V ljubljanski bolnici jc 30. aprila dopoldne umrl Joža Gorju p, komaj 25 let stari akademski slikar in kipar. Gorjup je bil rodom iz Kostanjevice, kjer ima starše in kjer živi tudi pokojnikova vdova, ki je rojena Francozinja. Kiparstvo je študiral v Zagrebu* nato je odšel v Firenze, kjer se je lotil tudi slikarstva. Lani se je vrnil domov ter je v izpričanje svojega slikarskega talenta s freskami poslikal cerkvico Sv. Miklavža pri Kostanjevici. V teh freskah razodeva njegov talent, ki smo upali, da nam bo dal velikih del. Že delj časa pa se mu je gnojila nosna korertina. Odšel je v bolnico ter se dal operirati. Operacija je uspela, a v soboto se ga je lotila slabost, ki je prešla takoj v agonijo. Dva ranjena, eden obit V sevniški okolici na Gorenjem se je pripetila 80. aprila huda nesreča. Posestnik in Kovač Alojzij Stopar jc postavljal nov kozolec. Ko so izvršili vse priprave, so se za omenjeni dan Zbrali delavci, da kozolec sestavi j«) in postavijo. Bilo jih je kakih 25 mož in fantov. Veter pa Jim je ves čas zelo nagajal in povzročil tudi hudo nesrečo. Ko je kozolec že skoro stal, je močan veter stavbo nagnil ter pre-vVnil. Oni na konceh kozolca so w naglo umaknili, oni notri pa w ni.so mogli in tako je prišlo do nesreče. Pet delavcev je kozolec hudo poškodoval. V nekaj minutah je izdihnil 24-letni Janez IVdlipnik mlinarjev sin z Kakovice, ki ga je zadelo v sen-<*. Hude poškodbe na glavi mata 40-letni posestnik France Hoži<\ ki se je pred kratkim vrnil iz Francije in mu je pred tednom umrla žena, ter 82-ietni letnik Ivan Lisec iz Spod-"iega Boštanja, ki ima v stegnu zlomljeno kost. Poleg teh 7('h bilo še več drugih bolj manj poškodovsnih. Obs so Peljali v krško bolnica Američanka Tavčarjeva s vsll-k" dedičino v Ljubljani v l jubljsni se je mudila ne-dni Frsnčiika Tavčarjeva, 1 Prišla iz USA (Chicaga), ur< di svojo zadevo z bogato no, o kateri je Prosvete * Pričala. Lani 1. oktobra je ur,» v ftt. Petru M Krasu An-p KI« menčlč, ki je Imel fabri-£ v 1 r«tu in Reki, rodom pa je 2 I **kovca. Zapustil je prednje. vredno v papirjih, fs- in gotovini pet in pol ■j'1'Jonov dolarjev ali okroglo T mi«lj"nov Din. Edina de-r"« "ta iK»kojnikov bratranec rrf4n' in hči njegove nečakinje Tavčarjeva, ki je ŠT'1* o tej veliki dedičini v Tavčarjem jo rodom o|janske doline in eicer s I J*J* njive. Zdaj je prirsj-u* v ^r* kraje — v Ameriko r Al* v svojem 1JI. letu - da uredi zadevo a to dedščino. Mu-dila se je nekaj dni v Ljubljani, zdaj pa je spet odpotovala v Italijo, ker ima v Ljubljani in Italiji odvetnike, ki se brigajo prav radi za njene milijone. O Tavčarjevi je poročal zelo mnogo zgovorni "81ovenski narod", ki je vedel povedati tudi, da je Tavčarjeva prejela v A-meriki takoj prvi dan, ko se je razvededo o dedščini, 1600 ie-nitnih ponudb, doslej pa skupno krog 7000. Tudi is Jugoslavije je prejela kar 29 pisem in prošenj na en dsn. Truplo v Krki našli. — te nekaj dni iščejo v Krki truplo u-topljenih dijakov novomeške gimnazije. Pri tem bi ae enkrat ie kmalu pripetila hudo nesreča. V soboto 80. aprila popoldne sta spet šla iskat trupla Kari Suhi in Ivo Lumpret. Res sta našla pod skalnatim obrežjem v Krki truplo 11-letnega dijaka Stanka Eršteta, sina progovnega delavca v Trebnjem. Prepeljali so ga v novomeško mrtvašnico. Truplo je ležalo v vodi že U dni. Ostalih dveh trupel niso še našli. S čevljarskim krivcem na ženo. — V Mariboru v Jezdarsk ulici živi brezposelni čevljarsk pomočnik s svojo ženo in taščo. Z ženo sta bila že teden dni sprta, v soboto 30, aprila pa se je hotel pobotati ž njo, pa ona ni marala nič slišati o tem. Be seda je dala besedo, pomočnik je zgrabil za čevljarski krivec in sunil ženo v obraz ter ji zada: veliko rano. Cevlarski pomočnik Anton Gobec se je sam javil policiji, ki ga je aretirala, ženo pa so odpeljali v bolnišnico. Pesnica Vida Jerajeva umrla V nedeljo 1. maja zvečer je v Ljubljani umrla Vida Jerajeva, avtorica dveh pesniških zbirk in žena prvega violinista naše opere in profesorja Glasbene matice Karla Jeraja. Z njo lega v grob ena naših redkih pesnic, ki je svoj čas doživela s svojimi pesmimi lepe uspehe. Vida Jerajeva je bila doma iz Zaaipa pri Bledu, kjer se je rodila leta 1875. Bila je pravo gorenjsko dekle, veeela in dobra Solo je obiskovala v Ljubljani in na Dunaju, kjer se je poročila z violinistom Jerajem, tedaj nastavljenim v dunajski dvorni operi. Kot učiteljica je službovala v Ljubnem na Gorenjskem in v domačem Zasipu Leta 1897 je objavila v Ljub-ljanskem zvonu svojo prvo pesem, poslej pa je objavljala svoje lirične pesmi erotičnega in mladinskega značaja v raznih revijah in listih. Leta 1908 izdala svojo zbirko "Pesmi", leta 1921 pa je zbrala svoje mla dinske pesmi v zbirko "Iz Ljubljane čez poljane." Njen dom v.tjubljant je bil dom, kamor so radi zahajali mnogi umetniki. Ena njenih hčera je poročena s slikarjem In kiparjem Tonetom Kraljem, druga s prof. dr. Hribarjem. Kraljeva žena je znana slikari-ca Mara Kraljeva. Pesnica Vida Jerajeva je bila zadnje čase živčno slabotna, bolehala je ln vsak udarec življenja je vplival nanjo morllno. Ko je v nedeljo zvedela, da je v bolnici umrl kipar in slikar Gorjup, tudi njih prijatelj, Je zvečer umrla. flamomor. — Poročali smo, da so v Ljubljanici pri Vevčah našli žensko truplo. Ugotovili so, da je utopljenka 40-letna Frančiška Kuzminova, ki je sta-novsla pri svoji sestri v Trnovem. Po sestrinih izpovedbah jo bila Kuzminova zadnje čass duševno bolns in Je skoro gotovo, ds se je vrgis ssms v LJub-ljsnico. Torej ne gre zs zločin, kakor so domnevali sprva, mar* več sa ssmomor. Plesal večer Katje Delakovc v ljubljanski operi t. maja js dobro uspel. Umetnica je po rodu Dunajčanka, a se je leni poročila s Perdom Delskom, režiserjem, ki je letos kot gost tudi te režlrsl v. operi "Robln-zonado" dokaj posrečeno. Po nekolikih nastopih ns večerih 8obode in Zšrje v Delsvskl zbornici, se je Ijubljsnskl publiki predstsvils s asmostojnlm večerom v opernem gledsllšču. Za vsako točko je je bila nagrajena z močnim aplavzom in dve točki je — hočeš nočeš moraš -t morala ponoviti. Posebno js u-gajala Beethovnova Žalna koračnica, Prokufjeva Groteskna koračnica,' dalje Odlomek is cir-kuaa in Musorakega Gopak. Njenih večerov bo ljubljaaaks publika vedno vesela. Katja Delakova ni baletka, ona je u-metnica s močnim doiivljanjeip. Prvi aaaj je menda v vaej državi potekel mirno. Vaaj poročil o kakih nemirih ni doslej Ae nobenih. V Sloveniji je bilo mirno. Le ponekod so na skri vaj ponoči razobesili delavci na vidnih mestih rdeče zastav«, ki pa jih je orožniška straža kma-lu odstranils. Vse proge so bile zastraženo, orožniške patrulje so nadzirale vse kraje, celo železničarji so imeli puške sa stra-ženje proge. Tudi vojaštvo je bilo vse v pripravljenosti, če bi prišlo do kskih nemirov. Redakcije. — V kamniški smodnlšniel so reducirali večje žtsvllo delavstva pa tudi nekaj pisarniških pomoči. Krog 45 delavcev pa je podjetje poslalo na brezplačen dopust. Vse sato, ker primanjkuje naročil. Enako je storila držaVa. Mnogo že-lezničarjev je bilo fadpuščenih. Zaradi velikega razburjenja je Železnica sprejela nekaj teh železničarjev nazaj v službo, a jih ] potem poslala na brezplačen dopust. Kakor da bi to ne bilo eno in isto. Tudi v rudnikih v Tr bo vi ju, Zagorju, Hrastniku bodo dosedanjim redukcijam eledl le spet nove. Tako napoveduje premogokopna družba. Umrli so: 'Na Črnučah orožni-ški poveljnik v pokoju Anton Pečlin, stsr 71 let, v Mariboru 78-letna Elizabeta Nekrep, v No-vi vasi pri Mariboru železniški delavec Anton Pošanko, v mariborski bolnišnici Spletna služkinja Marija Topolšak, v Ptuju vpokojeni nsdučitelj Frsnc Kon-cilja, v Trstu Marija Želeanlko-va, rojena Godinova, na Jesenicah 70-letni upokojeni delovodja Jože Tavčar, v Ljubljani sodni uradnik v pokoju Antpn Roš, star 70 let, v Ljubljani sodni u-radnik Rudolf Jerše, na Sy. Vrhu pri Mokrpnogu 81-lctni Franc Kolar. Umrli ao: V ljubljanski bol-niči zagorska učiteljica Ada Oelhofer, v Kompoljah pri Do-brepoljah 70-letni Janez Adamič v Stožicah pri Dšvlci Mart jI v Polju posestnik Ivan Ver bič, v Sneberjah France Bolti, zidar ln hišni posestnik, pri Sv. Ani v fari Makole posestnik Jurij Cernogs, v Medlogu pri Ce-ju je izvrši) samomor klavirski Oglaševalec Davorin Ropaš, star 40 let (skočil je v Savinjo). | razne vem Radoveden porotnik ustsvil obravnavo Ix)B Angeles, Csl. — Ker js porotnik 8. Sglm hotel vedeti, taj je prav za prav obtoženec govoril na shodu, da Je bil po-em aretiran na obtoftbo kaljen-a miru, je bil odpuščen kot član x>rote, obrsvnsva je bila prekinjena In zadeva bo sedaj ftla pred drugega sodnika. Obtoženec je bil Msfer Bsylin, komunistični organizator," 4 m i ii m i Dekle skočilo Is 25. nadstropja člkaikega hotela Chicago. — Miss E. Goddard is Evanstons, stsrs 25 let, Je v nedeljo skočila iz 25. nsdstropjs hotele Stevens in obležsls mrtva ns bslkonu 20 nsdstroplj nižje, »ollcija sodi is zsplskov, ki so ih nsšli pri njej, da si Js dskle zvolilo smrt zsradl nesrečne jubeznl. ^^^^^^ Cerkev nssftils reveže s strape-no Jedjo Kansss Clty. — Devetindvaj set revsžev, ki so v nedelja do-III ssndwichs od neke cerkvene dobrodelne organizacije (v poročilu je zamolčano ime organi zsclje), je moralo drugI dan Iti v bolnišnico zaradi zsstrapljs-nja. V vložkah Je bilo staro, neužitno meso .. . Potres zmajal Ceotralao Anw- BIOBT1T1 Albart Tlmias , Dne 7. maja je prišel is Ženeve v Parizu direktor mednsrod-negs urada dela s. Albert Tho-mas, da bi v nedelje opravil svojo sodružno volilno dolžnost. Iz stopivši na postaji St. Lazaire v Parizu je že Čutil slabost; zato Je stopil v restavracijo In si naročil okrepčllo. V umivalnici pa je padel v nezavest. Odpeljali so ga v bolnico v Besujon, kjer je umrl že Če« nekaj minut. Zadela ga Je srfcna kap. Pokopan }e bil v svojem rojstnem kraju brez slovesnosti, kakor Jo želel. Z Albertom Thomaaom je preminul mož zgodovine, ki si je postavil v mednarodnem uradu Ijlv spomenik. Albert Thomaa je s drugimi sodrugi sa Washington, D. C. — Zadajo soboto so potresni sunki zelo zazibali mnogo krajev po Srednji Ameriki. V San Salvadorju Je bilo* šest ooeb ubitih OsUlI prizadeti kraji so v Nlkaragvi. Gvatemali In Hondurasu. — Vs Argentine ponaša jo o novih vulks ničnih izbruhih. dela neminlj ■R M drug ______ h te val v verzaijski mirovni pogodbi XIH. de, ki govori o delavskem zakonodajstvu. Enako Je njegova velika sasluga. da so v smislu statuta mednarodnega urada dela ^vobodne delavske strokovne organisscije mednarodno priznane ter uživajo enakopravnost, v kolikor ne kršijo deželnih zakonodaj. Ce bl bils delavska internacionala dosegla samo ti dve mednarodni prizna nji, HI sta danes za delavsko gi banje neizmernega pomena, je že tO čin, kj odtehta najvažnejše dogodke v razvoju Albert Thomas js pa tudi or-ganiziral mednarodni urad dela V mednarodnem uradu sedi si cer polovica delegatov držav, e-na četrtina delegatov delavcev in ens četrtina delegatov delojemalcev. KUttb temu so mednarodne konference dela, katerih duša jf bil Albert Thomas, vedno razpravljale vaftna vprašanja, važne probleme in s velikim u-spehom, ker Je Albert TTiomas poznal razmere in znal pritegni« ti k sodelovanju najreakcionrfr-nejše države. Ogromno je Število konvencij v socialnem zavarovanju, o delavskem vsrstvu, o delovnem časo, o ^rudarskem, prometnem delavstvu, o zsščiti mster in dses, o odprsvi sušenj-stvs v kolonijah itd. Z inteniiv- no politike v tem smislu je Al bert Thomas kot direktor mednarodnega urada dela praktično sodeloval pri sporazumevanju narodov in po intencijah demokracije tudi zs svetovni mir. Za mednarodni ursd dela ln za delavsko gibanje pomeni smrt Alberta Thomasa neizmerno izgubo. Thomaa je bil socialist. Bavll se je predvsem s delav skim strokovnim gibanjem. Silno važen problem je obrav« navala zadnja konferenca mednarodnega urada dela: 'obnovi--tev gospodarstva in odprava nezaposlenost L Smrt pa je pretrgala nit življenja Thomssu, dh bi bil svojo zamiaci v intencijah delavstva lavršil. Albert Thomaa je bil rojen I. 1878 v Champigny-aur«Marne« Njegov oče je bil pek. Albert je itudiral. Ze med študijem je dobil dve Štipendiji za potovanja v Rusijo. Nekaj čass je študiral tudi v Berlinu. Zanimale so ga med tem najbolj delavske strokovne organizacije. Leta 1904 gS je povabil Jaures v uredništvo socialističnega "Humani-te." Pisal je in se bavll • splošnimi gospodarskimi problemi. Za poslsnca je bil prvič izvoljen I. 1010, Takrst je prvič uspešno interveniral v veliki ždesnlčar-•ki stavki. Med svetovno vojno je bil državni tajnik. Thomas je bil namreč tudi mnenja, da je treba uničiti nemški vojni imperializem, ki se je tskrat silno Šopiril. Po končsnl vojni ps se je Thomas absolutno posvetil i-dejl Društva narodov in ko je decembra meseca 1918 postal ravnatelj mednarodnega ursda de|a, je vodil ta urad s silno spretnostjo. Albert Thomas je večkrat obiskal tudi Jugoslavijo, enako kakor druge drŽave. Lani dne M. aprila se Je mudil v LJubljani. Interveniral je glede delavske zakonodja in imel konference • vladnimi organi kakor tudi z organizacijami delavstva in delodajalcev. Naj počiva, a duh njegov d* laj naprej med namJI—D. P. Domače kramljaijt ŽlVUenje posameznika in družbe se izpopolAMje s pridobitvam človeškega duha. Pračlovek je živel v duplini in je s rokami lovil divjačino. Način avojega življenja je vedno izpopolnjeval s pridobitvlm svojega uma. Najprej «1 je napravil orojde iz kamna, lesa^ kosti, nato Is )to-vine, katero Je vedno Izpopolnjeval stopnjema, kakor je pač izpopolnil orodje, Tako smo prišli do sedanjega načina gradnje hiš is armiranega betona, oziroma želeaa. Spoznali smo veliko vrednost enostavnih linij v stavhstvu, kakor tudi pri opremi stanovanj, to je pohištvu. Zavrgli smo vea kič, ki so gs stara stanovanja polna, ker ljubimo solnčno svetlobo, čist zrak in čim manjšo zamudo čaaa • anaženjem stanovanj, da imamo dovolj Časa za užlvsnje duševnega bogastva. Glavna lastnost vseh velikih del posameznih člov<4klh genijev je enostavnost in preprostost. Tudi naša oblačila se ravnajo po tah zakonih znanosti ia je zato is razvoja naše obleke tudi mogoče brati zgodovino človeške civilizacije. Upoštevajo so le ie duševne sposobnosti, ae pa iznajdljivost v našemljenojitl. Za to zadnje je vsako leto določen poaeben čas, ki gs imenujemo v koledarju pust, oziroma predpust. Kako je pa nemi T Zakaj prisegamo? l'ris je učitelj v ljudski šoli avsrif pred nezmernostjo v Jedi in pijašl. Za zdravje Je tudi nevarno uživanje škodljivih — strupenih snovi. Pogosto se pojavljajo slučaji, ds osebe rsdl nszmernegs sa-vžitja kuhinjskih dobrot ali strupenih snovi vsllc takojšnji pomoči — lipraanitvl želodca — podložeJo učinkom nepravilnega prehrsnjsvsnja. Enake pojave lahko opazujemo v prenešenem pomenu tudi v človeški druftbl, ozlroms v nje-hih posameznih pravnih skupinah. Le brskajmo pazljivo po igo-dovinl In iščimo vzrokov posameznim katastrofam v človeški družbi. Strup uniči atar organizem— na njegovih rasvalinah pa vtkll-jo nova življenja. ©laja. Slednjič je odkrita razprava o predmetu, ki je bil dolgo "nedotakljiv" "pUSTl spet ega psa C Tsk# je fekle E rlfsrstas »brt, IM* »me as4*U vprsisnje vdilisvsajs. T&da išefibstl ss vsšnisadrvi,si f»o«i*J \auky »trikrt š Ali vdiksvstrf To vprslssj«« js šivljeiMko vsšii« , , , kajti U»h*rni k*4lUr vdlfcsvs vsd« sli Mveds. Vssk ksdlles sli ksdilks vdihs dal dims, ki gs p«rtagn« Is rigarelet Nežne slsM,vnir«> v vsi*« grlu sshlevsj«, ds je vsi dim |H,pul«Mims i|et - l»r*s HI feds. §m m «1 UJkf Slrlks a K. AMUU A KAMAVMAITB M A IVCKV r s* »*•! • H /jnif l/riit m*t*4m$ »mA I—i, htritk m w drmUs »ašet i to šlvIj*mko vprsšssjsl 1^1'klrs vsui dsjo ssW Iiu. M js ksšsle Nsiočs, skril« Ns. l/uekis« umiril* is proaas, KiliuoU l urkiss §s Imsjol /storsj, šs vdlksvsi« vede sk nmš«, ssšškii« om našns ilmuliil fr, IT • C ~>Hh VII. V daljavi j« otlo »grmelo in odmev groma je prihajal bHije in bližje. Solnce protperitete »e je akrilo v črne, grozeče oblake, ki so »e sunkoma dvignili iznad obzorja ter planili preko poloble. Ljudje ao se vznemirili kakor se vznemiri vsako živo bitje v mračni tiilni, ki napoveduje divjo nevihto. Kaj prihaja? Prihajalo je, kar je moralo priti. Pod papirnatimi nebotičniki, katere je zgradila divja špekulacija, je votlo zabobnelo. Nato je prišel silen sunek in ponosne, bleščeče stavbe so se zamajale v svojih temeljih. Zatem — tresk, hrušč, pokanje . . . Ponosne papirnate stavbe, babilonski stolpi blaznega in zločinskega Apekuliranja so se spremenili v kup žalostnih rszvglin ,,, Prišlo je, kar je moralo priti. Toda kako grozno malo jih je bilo, ki so slutili strašen polom! Stotisoče ljudi je zadelo kot strela z jaanegs, in prepadeni in klecajoči v kolenih so blazno prestrašeni strmeli v ruševine . . . Kruto ln strsšno neusmiljeno je bilo prebujenje iz zlstih ssnj prosperltete. Po cesti, ki vo Zidar al silnega potresnega sunka ni vzel prav zelo k srcu. NI bil med tistimi, ki so bili neposredno prizadeti. Svoj denar je imel v zemljiščih, v svoji novi hiši ln nekaj v banki. Zato ae Je brezskrbno smehljal. "Prav jim Je ...** Je menil proti sosedu Mer-ku, delsvcu, ki si js bil prsd dvems letoma po-stavil enodružinsko hišo na nasprotni strani ceste. "V zemljišča naj bi bili vtaknili svoj denar, mesto v ničvredne delnice, pa bi se sedaj lahko smejali." "Ne vem, John ..." Je zmajal z glavo Marko ln zkrb mu je plahutala v očeh. "Jaz ze bojim .,. Nič dobrega, ee ml zdi, ee nam ne obe-ta ..." "Kaj bi se bal, Marko," ga Je bodrilno potre-ptal po ramenu Zidar. "Le nič se ne boj, nas ne bo tako nemarno zagrabilo! V lotih ln hišah naloženi denar je varen, tako varen, da bolj biti ne more! Košček sveta na pravem kraju je zmerom boljši od zlata." "Hm, zaj plačali smo kot ds je bila zemlja res lz zlata . . ." je vsdihnil Marko, ki ga je vzlic Zidarjevemu optimizmu zkrbclo. "Preveč nas stanejo tile domovi..." Zidarja se sosedova bojszen ni prijela. Široko se je emehljal ter e samozavestnimi bese-dsmi preganjal sosedove skrbi In bojazen. "Povedal sem ti: nam se ni treba bati! Ni- česar ne. Svet in poslopja ne bodo izgubila svoje vrednosti kakor delnice. Delnice so papirnate, svet pa je svet ln poslopja eo trdna. Jaz se prav nič ne bojim. Stanovanja bom imel oddana, naj pride kar hoče, ker ljudje morajo stanovati nekje pod streho in vsi pa tudi Še nimajo svojih hiš. In ker je Še mnogo ljudi ki še nimajo lastnih domov, bodo še zidali, in dokler ljudje zidajo, tako dolgo ee tudi zemljišča lahko prodajo. Bj, Marko, nepotrebne so tvoje skrbi, tvoja bojazen je odveč! Kar miren bodi ln brez strahu zaspi, kadar se v ležeš k počitku. Potres je udaril milijonarje ln trapaete špekulante, nam ni prišel do živega." To je bilo ob začetku krize, ko so premnogi še zmerom upali, da se bo oblačno nebo prav kmalu zjasnilo ln da bo zopet posijalo zlato solnce prosperltete. Toda slepeče solnce je za- # tonilo za obzorje in na Ameriko je začela padati noč krize, trpljenja in pomanjkanja, noč, ki Je niso mogli pregnati varljivi obeti velikih mož, ki so tolažili ljudstvo — prosperitets čaka nekje za voglom in se bo kmalu spet prikaza-, la .. . Noč je prihajala s silno brzino. Banke so pokale, silne finančne zgradbe so se rušile v nič. Brezposelnost je naglo naraščala. Stotisoče delavcev, ki so si bili še pred kratkim na moč sigurni svojega dela in zaslužka, se je znašlo na cesti. . "Ni naročil," so se izgovarjali tovarnarji (ki so se v resnici zbali zamo za prof it). . Kdor je imel kakšne prihranke, jih je trdno tiščal pod palcem. Ljudje so se uplašill — kdo ve, kdaj bo te krize konec? . . . Trgovina je začela -beležiti naraščajoči zastoj; odjemalcev je bilo čedalje manj. Vrste brezposelnih pa so naraščale. Najbed-nejšl so v dolgih vrstah čakali na juho dobro-* delnosti, s katero so jih tolažili, da se nI v njih razburkala rdeča kri. Na vrsto je prišel tudi Zidar, ki se je Izpo-četka smehljal vsemu, polomu in krizi, trpljenju ln mizeriji, ki je zajela ogromne mase delavcev. Tudi njega je potipala kriza. Najprvo sta fanta Izgubila delo. Zidarja je to neprijetno zadelo, ker pa je bil nepoboljšljiv optimist, je kmalu prišel spet k sebi. "Eh, si bosta pa drugo delo našla. Ako ne danes, pa jutri. Nu, in če bi tudi ne dobila dela tako brž — trgovina mi cvete, bosta pa meni pomagala." Fanta sta mu pomagala — pospravljati denar v kraj. Vsakojakih potreb sta Imela od sile mnogo, dolar jima nI nič zalegel. V zadnjih letih sta se bila navadila razsipa vati denar — nu, Zidarjlma tudi zdaj ni gledal preveč natanko na prste. Polom banke, v kateri je imel naložen svoj denar, pa mu je dal misliti. "Hudiči! — to je pa res od sile! Prekleti falotjel Vso gotovino so ml požrli. Zakaj nisem tudi tega denarja vtaknil v lote! Ne bi ga bil Izgubil tako po neumnein . . ." Toda kmalu ja moral tudi Zidar spoznati, da je Izguba vsepovsod, kamorkoli bi se obrnili. Cene zemljiščem in poelopjem so padale nižje ln nižje; nihče ni mogel povedati, kdaj ln kje ee bo ta plae ustavil. Davki so ps naraščali. Mnogim, ki eo imeli evoja premoženja v nepremičninah, je že tekla voda v'grlo. Tudi v trgovini je začelo Iti Vfe po, zlu. Odjemalcev zToer ni zmanjkalo — ljudje morajo jeetl tudi v slabih čaalh, kakor je pravilno menil Zidar sam — toda dobrih plačnikov je bilo čedalje manj. (Dalja prihodnjič.) ■ 108V ETA izstopile Eemmunu oči. "Iskani dvojičnik!" ga je prešinilo. V veliki stiski sem. Ta hip moram imeti 120,000 frankov. To bi bila cena tega prstana." 120,000 frankov? Izključeno! Pred tremi tedni sem prav takega prodal nekemu gospodu za 60,000. Izključeno, ljuba gospa, obžalujem." Gospej se je ponzal obup, kar pobledela je. "Ce hočete potrpeti par minut, madame?" se mu je zasmilila. Stopil je v svojo pisarno in pozvonil na telefonu. | Prosim gospodična, hotel Ritz, soba 35." Cez nekaj časa se je oglasilo na onem koncu: "Prosim, kdo tam?" "Draguljar, gospod, draguljar Remmun. Proti pričakovanju sem pravkar našel dvo-jičnik h kupljenemu braalljan-cu. Ampak cena je nezaslišana" "Koliko 7" "120,000!" "Kupite brez oklevanja! U-hane moram dobiti za vsako ceno!" "Prav 1" Gospod Remmun je obesil slušalko. Stoplvdi v prodaj al nico je dejal: "Srečo imate, madame! Neki gospod ki ložira v Ritzu, najbrž Ameriltanec, išče dvojičnik in plača tudi to nezaslišano ceno. Naravno! Ono noč se je nemirno premetaval v postelji in hude sanje so gs mučile. Prva pot naslednjega jutra ga je vodila v Ritz. Kdo popiše njegovo presenečenje ko so mu povedali, da je parček odpotoval. Gospod Remmun je na ta način sicer obdržal svoj solitar, a pri tem je postal za 66,0000, in s to ceno plačana šolo, lajši in mo-drejši. Kaj ne, sijajna slepari ja. Kdo Stilgcbauer: DVOJIČNIK Gospod Remmun je bil draguljar v Rue de la Plx. Radi stabilizacije franka kupčija ni šla v cvet. Toliko bolj vesel pa Je bil gospod Remmun, ko so ae proti vsakemu pričakovanju odprla vrata njegove elegantne prodajalne In je vatopil goat, ki ni mogel biti drugega neko kupec. "Dober večer, gospod!" "S čem vam morem poaluži-ti?" ee je priklonil gospod Remmun. "Iščem solitsr najčistejše vsebine!" Gent se je naimehnll in na-alonil na atekleno omarico in se igral z rokavico, ki al jo je bil alekel. Gospod Remmun je atopil k treaorju kamor je ponoči takle-pal najizbranejže drag<»tin<». Sklonil ae Je nad avoje zaklade in vprašal: "Smem prositi nsvedbo naj-visje cene ki ste jo pripravljeni plačati, dragi goapodf' Odgovor je bil presenetljiv in vabljiv: "Ona je postrsnaks reč. Tu gre za darilo drsgi <»tebi. Radi tega pride v požtev le res nekaj prvovrstnega In redkega." Gospod Remmun je poatavil pred odličnega kupca t žame- tom prevlečeno omarico in se zadovoljno na muzal. Toda gospod je bil po vaem videzu velik poznavalec tega težavnega polja. Dolgo je izbiral In zkrb-no tehtal. Končno ee je menda odločil. S plnceto ja dvignil sijajnega brasiljanca in menil: "Za moj namen pride v po-žtev edino tole. Cena, goapod Remmun?" Draguljar je brž požrl slino predno je odgovoril: "6U.000 frsnkov, ljubi gospod." "Prosim!" In že je gent Is-vlekel listnico ter v brezmejno vzhlčenje gospoda Remmuna nsAtel bledomodrikaate bankovce na pult. Bilo je samo ob sebi umljlvo in dolžnost gospoda Remmuna. tla Je preštel denar in ai dobro ogledal vaak bankovec. NikakAen privid. Nobenega falzifikata. Vse v najlepšem redu. Draguljar je skrbno vložil diamant v Akatljleo In jo izročil odjemalcu. 2e pri vratih ae je U nečesa domislil ln pri|K>mnll: "Cujte, gospod Remmun! Ta hipec *em ai dejal, da bi ae ta kamen prav lepo podal kot u-han, seveda a pogojem, da bi bilo mogoče iitakniti popolnoma enak dragulj-dvojičnlk te-mu iirednemu kamnu." Gospod Remmun je akomig-nll. "To ne bo prav lahka reč, toda potrudil se bom, vendar dvomim." "Prosim vaa, gospod Remmun! Tudi sam dvomim, da bi se vsm posrečilo, s v tem slu-čsju me kličite. Hotel Ritz, zoba 35. Drsguljar si je zapisal naslov. "Se nekaj!" "Prosim r ! ' "Zs ta drugi kamen vam bi rad izročil malo neplačilo." "Kako pridem do tega, . „--—^ •tor • * "Za vzpodbudo, gospod, In da se boste lotili z večjim vezeljem. Pettiaoč frsnkov zadostuje za ta namen?" Denar je bil še odštet na pult In gospodu Remmunu ni pre-ostsjalo drugega, isstavil je pobotnico. "Lahko noč. gospod Remmun !" "lahko noč! Sluga sem! Hvala lepe!" Dobri trije tedni eo prešli Izza mastne kupčije, a vse prizadevanje da bi našel dvojičnik, je bilo zaman, jalovo. Bile je nekam razburjena, ko je stopila v prodajalno. Slekle al Je rokavice. "Zasebni vzroki so me pri mora 11 k prodaji tega prstana, go-epod Remmun." — Od tega kar ee mu je od tamle bleekeUlo eo V pas jih dneh '^Opozarjam te, prijatelj, na moj pogreb, ki bo približno 6. avgusta." "Ali se ti Jč v tej vročini zmešalo?" "Ne, ampak vsak dan izpotim pet litrov vode; Vsak liter tehta 1 kg. Tehtam 76 kg. Ce pojde tedaj Uko dalje, je čisto jssno razvidno, da me v štirinajstih dneh ne osUhe nič več." VSAK KADILEC VDIHAVA Nekega večera ee je izpreha-jal modri kadi (turški sodnik) za mestom. Bil je Uko zamišljen, da ni opazil, da je zašel skozi odprU vraU na tuje dvorišče. Kar je začutil, da so ga zgrabile krepke pesti sužnjev in predno se je p rev zavedal, so ga vlekli po stopnicah v palačo. Ko se je zavedel, je opazil, da leži ob vznožju prestola, na katerem je sedel kalif. "Zapisan si smrti, kao 25 oentov v poštnih znamkah nam pošljite In poslali vam bomo lep 8. M. P. J. ŽEPNI KOLEDAR 1932 Društva, ki Jih le niso naročila, le lahka naroča, Ima-Jih še nekaj na rokah. PROSVETA, 1657 & Lawndale A ve., Chicagu. HL Mož z računom je potrkal na vraU: "Ali je gospod Slamnik notri ?" je vprašal žensko, ki mu je odprla. "Da, notri je," je odvrnila z j ako čudnim povdarkom. "Ali bi lahko govoril z njim? *Ne* ne morete!" "Zakaj pa ne, če je notri?" "Zato, ker ga šest mesecev ne bo ven!" Neki elektrotehnik je prišel domov ter našel sinčka z obvezano roko. "No, Jakec, kaj pa je bilo, ali si se urezal?" "Ne, ata!" "Kaj pa se je potem pripetilo?" Jakec je pogumno pogledal o-ČeU, nato pa dejal s ponosom: "Veš, lepo veliko oso sem prijel z roko, pa na enem koncu ni bila izolirana." : i • Tonček in Janko sta se šla igrat "ravbarje." Ko pride mati v sobo, pove Tonček,-da je Jan -koU pravkar ustrelil in da je mrtev. — "Zakaj pa ne pade na tla, če je mrtev?" vpraša mati. — Zato, ker ima nedeljske hlače na sebi," je pojasnil Tonček, tj* Sodnik si je popravil biret, o-slinil prste ter pričel: "Ne mo-reift si misliti bolj nizkotnega dejanja kot je vaše, da ste zapustili svojo ženo. Ali se zavedate, da ste pravi pravcati de-zerter?" Obtoženec je odkimal ter dejal: "Gospod sodnik, ako bi vi poznali to žensko tako dobro kot jo jaz, bi mi ne rekli dezerter, pač pa begunec!" Kako izboljšati vaš apetit in prebavo V mkM okraju J* ▼•Uko ljudi, ki ao Im* leinl Nuga-Tone m njih boUi« »drevje 1» povefanu mo*. Nekateri imajo alab apetit, prebavne nerednoati, plin, napeto« ti v Modeli in Irtvik, obiatno nll mehurno drstenj«, drugi ao alaM. nervoanl, nlto mogli apati. bili ao na aploftno oalabeli—vae to veled aaprtnlce in njenih »trupov. Nuga-Tone pomaga k bolj tema »drevju Nuga-Tone odpravi la totaaa baleaan goječe n<-ri»to«i, vradi in ojada organe i« aelo potna-■a aploinagau (drevju. Vlivajte Nega-Tone le nekaj dni ta opatili bodeU tndovlt uepeh. VI lahko kupite Nuca-Tone kjerkoli ae prodajajo adravila. Ako val trgovec toga nima v aalogi, recite mu. naj tatoga naroČi aa vaa od njo-govega prekupčevalca. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije la še peaebae Bat ProeveU aa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članstva In aa propagando svojih idej. Nikakor pa parnih ergaalnacij. Veslu ar* Ima običajno svojs Torej sgitatorični dopisi ta neunealhi drugih podpornih orgnaisudj la ajlh društev aaj ee ne pošiljajo tisto Prosveta NAROČNIKI POZOR! Znamenje (April 30, 1932), pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pra-vočaano, da vam lisU ne nsts-vime. Ako llsU ne prejmete, je mogoče ueUvljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš Ust plačan In ga ps prejmete, je mogoče usUvljen vsled napačnega na-elova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki ao vst društveni tajniki In drugI ssstopni-ki, pri katerih lahko plačete aa-ročnino. Naročnina sa celo leto je $6.00 in za pol lete pa $3.00. člani SNPJ doplačajo $4.80 za leto, za pol lete $2.40. Za mesto Chicago la Cicero zz leto $7.50, pol lete $3.75, za čla-ne $6.30. Za Evropa ataaa m pol leta $4.60, sa vaa lato pa $9.00. Tednik ataaa za Evropo $1.7Q. Clanl doplačajo aama $1.00 zs poštnino. Mladinski List stane ss celo leto $1.20. UpravniKro "PROSVETA" 2657 8. Lamtdale Ave. Chieago TELEFON R0CKWELL 1004 TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VBA . v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila m vsssBcs In shode, visitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatsks«, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jealku fee drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ\J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnite dajs vodstvo tiskarne nnijeko delo prve vrete HMte pa Informacije aa analov: S. N. P. J. PRINTERY 265749 So. Lawndafe A varno CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA