< > I- 0) Q D ■J (/) < ■J O Niti najlepša pšenica ni brez plevela. Nemški pregovor rm Številka 26 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 30. junij 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru je že lani dala prve maturante. Ta teden je nastopilo v Št. Petru 23 dijakinj k maturi, 19 od njih je uspešno opravilo zrelostni izpit -ena dijakinja z odličnim, pet dijakinj pa z dobrim uspehom. Več o maturi na šentpetrski šoli v naslednji številki Našega tednika. POLITIKA Slovenske zdrahe ali: bo našla Slovenija svojo prepoznavno identiteto? Strani 2 REPORTAŽA V Škofičah so praznovali 10-letnico dvojezičnega otroškega vrtca. Strani 10/11 KULTURA V Borovljah so praznovali 90-letnico slovenskega kulturnega društva. Strani 12/13 ŠPORT Po petih letih se je vrnil k SAK Marjan Velik. Stran 19 Slavnostni sprejem za SAK. Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Enotna lista so povabili SAK na Mohorjev vrt na slavnostni sprejem, kjer so organizacije čestitale novopečenemu drugoligašu. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je mdr. dejal, da je vsa slovenska narodna skupnost ponosna na ta športni uspeh, ki ga koroški Slovenci pojmujemo tudi kot neke vrste ojačitev in poživitev narodne samozavesti. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer je SAK označil kot izredno pomembnega ambasadorja slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predsednik EL Andrej Wakounig pa je poudaril vlogo SAK v povezovanju obeh narodov v deželi. Foto: Fera Politika Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Slovenske zdrahe liepublika Slovenija je 25. junija obhajala dan državnosti oz. 4. obletnico osamosvojitve. Priredili so vrsto slavnostnih prireditev, goreli so kresovi, višek praznovanja pa naj bi bila svečanost v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zamejski Slovenci iz Koroške, Italije in Madžarske so s svojo udeležbo (mdr. v Cankarjevem domu in v Medvodah, kjer je spominsko svečanost SKD sooblikoval MoPZ „Franc Leder-Lesičjak“ iz Štebna, kot govornik pa podžupan Janez Hudi) dokazali, da jim je samostojna slovenska država nadvse dragocena. Dobro se zavedamo: čim močnejša in samozavestnejša je Slovenija, tem večje so možnosti za preživetje njenih zamejskih skupnosti. Zelja po samozavestni in močni Sloveniji je velika, stvarnost pa na žalost manj obetavna. Obisk osrednje slavnostne prireditve v Cankarjevem domu, na katero je na dan državnosti vabil urad državnega predsednika, je bil simptomatičen: navzoči so bili najvišji predstavniki države, Cerkve in vseh parlamentarnih strank, kulturni spored je bil odličen, govoril je državni predsednik Milan Kučan — dvorana pa je bila na pol prazna. Pa tudi drugače je pri slovenskih državljanih opažati bolj pesimistično razpoloženje. Kritičnih opazk na račun države je še in še, kar je gotovo normalno, zdravo in potrebno. Toda v primeru Slovenije dobiš vtis, da so bolj izraz zbeganosti, malodušnosti in destruktivnosti kakor izraz družbene odgovornosti. Še posebej značilno je to za slovensko politično življenje. Živahne razprave so sicer za demokracijo kakor sol za juho. Toliko bolj še za mlade demokracije, kakršna je to Slovenija. Preveč je v Sloveniji nerešenih vprašanj, ki so se nakopičila v preteklosti, pa so jih zaradi petdesetletnega eno-umskega režima lahko začeli reševati šele leta 1990 z uvedbo parlamentarne demokracije. To velja za vsa družbena področja, od gospodarstva preko šolstva pa do državne uprave. Poleg tega bi bilo nujno, da bi se Slovenija znašla tudi v procesu evropske integracije, mimo katere ni poti, a je hkrati polna negotovosti, zapletov in nevarnosti, zlasti še za male narode. Kljub temu slovenskim politikom ne uspe najti pravega pristopa do reševanja teh velikih zadev. V dnevni politični razpravi prevladuje prerekanje „za rakov Špeh", kratkovidnost, ozkotirnost in iskanje kratkoročnih strankarskopolitičnih koristi. Vse to pa v škodo celotnega slovenskega naroda in njegove države. Le malo je takih, ki bi imeli „vizijo o prepoznavni identiteti Slovenije“ (predsednik Kučan), kaj šele, da bi znali pri uresničevanju take vizije preskočiti lastno senco. Tako ni čuda, da se ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizom ni uspelo z odločnim korakom približati k narodni spravi. Niti stranke nekdanjega DEMOSA se niso zmogle dogovoriti o skupni spominski svečanosti, ki bi lahko bila, podobno kakor izjava slovenske škofovske konference, spod- buden odgovor na vprašanja slovenske preteklosti in še posebej prihodnosti. Vojaška parada odločujočih vladnih sil TRIUMF pa je bila vse drugo kakor koristna za premagovanje notranje slovenske delitve; bila je bolj v tolažbo tistim, ki nočejo razumeti, da po 50 letih njihova ideologija in privilegiji niso več „sveta krava“. Se bolj usodne pa so lahko posledice politične kratkovidnosti in ozkotirnosti za slovensko sedanjost in prihodnost. V boju za osamosvojitev in lastno državo so si bili vsi Slovenci enotni, letos ob 4. obletnici pa se slovenski državni vrh ni mogel dogovoriti niti za skupno tiskovno konferenco. Kaj šele, da bi se vsi merodajni politični dejavniki posvetili temeljni nalogi, kako najti prepoznavo identiteto Slovenije. Zato tudi v slovenski državi „še vedno ni tega, kar v svetu imenujejo svet za nacionalno varnost, ki bi si vzel časa za strateške premisleke“ (Kučan). Kot majhna država bi ga Slovenija toliko bolj potrebovala, če bi hotela svojo identiteto ohraniti v družbi evropskih narodov. Nevarnosti in pritiskov, katerim je sedanja Slovenija izpostavljena (in to ne samo s strani Italije), ne gre podcenjevati. Vprašanje je le, če se jih v Sloveniji tudi resno zavedajo. Kot pripadnik slovenske manjšine odkrito upam, da bo slovenska država končno spoznala, kam vodijo slovenske zdrahe. V slovenskem nacionalnem interesu prav gotovo niso — ne glede nato, ali jih ima Slovenija doma ali pa jih dopušča oz. omogoča pri ostalih delih slovenskega naroda. Štajerski Slovenci Pred kratkim so štajerski Slovenci kupili staro Pavlovo domačijo v vasi Potrna (Laa-feld) blizu Radgone. V njej bodo po potrebni renovaciji uredili sedež društva Člen 7, prostore za razne kulturne prireditve, muzej ter prostore za otroško varstvo. Društvo Člen 7 je v soboto, dne 24. junija, povabilo člane in prijatelje na občni zbor na novi sedež štajerskih Slovencev. Predsedniku Branku Lenartu in gonilni sili društva Člen 7, Wolfgangu Gomboc-zu, je uspelo v preteklih letih pridobiti precej somišljenikov, ki se z njima trudijo za preporod slovenske narodne skupnosti na Štajerskem. Navzoči so zaprosili zastopnika Centra avstrijskih narodnosti, Karla Smolleja in Huberta Mikla, za pomoč koroških Slovencev pri načrtovani prezidavi Pavlove domačije. Zastopniki društva Člen 7 so na izrednem občnem zboru podčrtali predvsem potrebo po dodatnem pouku slovenščine v ljudskih in glavnih šolah južne Štajerske. Medtem se je nad 150 otrok prijavilo k pouku slovenščine in zastopniki štajerskih Slovencev upajo, da bo pouk možen kljub varčevalnim ukrepom ministrstva. Kučan urgiral gremij za manjšine Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob 4. obletnici osamosvojitve Slovenije priznal, da se je Slovenija v zadnjih letih „premalo ukvarjala z zamejskimi Slovenci“. Kučan: „Začeti moramo krepiti občutek odgovornosti za svoje manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem." Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kaj misli kot predsednik sam k temu prispevati, mdr. v bilateralnih pogajanjih z Avstrijo, je predsednik Kučan odgovoril: „Že pred nekaj časa sem dal pobudo za ustanovitev gremija pri predsedniku Republike Slovenije, v katerem bi bile zastopane vse zamejske skupnosti. Skrb za naše manjšine mora biti zadeva slovenske nacionalne in ne samo zunanje politike.“ Prejšnji ponedeljek je na proslavi na ljubljanskem Kongresnem trgu (zastopane so bile praktično vse slovenske politične struje) poudaril večjo skrb za slovenske manjšine tudi Janez Janša. Sicer pa je Janša, prav tako kakor Kučan, izrazil svojo zaskrbljenost nad notranje-slovensko razcepljenostjo. Kučan je v tej zvezi zahteval, da naj bi končno prišlo do ustanovitve sveta za nacionalno varnost, v katerem bi moral vladati „splošni konsenz vseh političnih sil in ne samo slovenske vlade". Zelo močno se je predsednik slovenske države zavzel tudi za vstop v Evropsko zvezo, to pa iz gospodarskih in varnostnih razlogov. Kučan je prepričan, da ima Slovenija glede tega v avstrijski koalicijski vladi doslednega zaveznika. 3 Politika Program za 75-letnico plebiscita: Prvi mali koraki zbliževanja Program letošnje jubilejne 75. obletnice plebiscita aktivno vključuje prvič tudi slovensko narodno skupnost na Koroškem. Deželni glavar dr. Zernatto vidi v tem pomembne korake zbliževanja obeh narodov v deželi. „Miteinander für Kärnten / Skupno za Koroško“ je geslo, pod katerim je Zernatto dal izdelati program 75-letnice plebiscita in je za to nalogo izbral Seppa Pruggerja, ki je že v preteklosti pripravljal ta praznovanja. Tako tudi letošnja nosi njegov rokopis in se naslanja slejkoprej na marširanje in petje, na katero so vabljena tudi društva slovenske narodne skupnosti. Ker je bila ta oblika praznovanj 10. oktobra v preteklosti vse prepogosto očitna protislovenska manifestacija, pri Slovencih slejkoprej prevladujeta skepsa in odklonitev. Doslej se še nobeno slovensko društvo ni odločilo sodelovati na slavnostnem sprevodu 10. oktobra v Celovcu. Koroški Slovenci pa sodelujejo na drugih prireditvah, ki spadajo v okvir plebiscitnih praznovanj. Zernatto je dejal, da je bil od vsega začetka njegov cilj letos doseči skupno praznovanje, kar mu je vsaj v neki obliki uspelo. Tako naj bi na slavnostni seji deželnega zbora v ponedeljek, 9. oktobra, spregovoril tudi zastopnik koroških Slovencev in dobil bo besedo tudi govornik koroških brambovcev. Slovenski zbori naj bi sodelovali v soboto, 30. sep- tembra 1995, na prireditvi „Kärnten singt“ (Koroška poje), ki bo ob 18. uri na celovškem sejmišču. Skupno z nemško govorečo mladino so tudi slovenski mladinci nagovorjeni, da sodelujejo na idejnem natečaju, katerega rok poteče danes, 30. junija. Cikel slavnostnih prireditev se uradne prične že v soboto, 30. septembra, in traja do viška prireditev, 10. oktobra 1995, ko v Celovcu na slavnostni povorki na Novem trgu pričakujejo tudi zveznega kanclerja Franza Vranitzke-ga in zveznega predsednika. Stroški za vse prireditve bodo znašali nad 20 mio. šilingov, od katerih krije deželna vlada polovico, drugo pa naj bi prispevalo koroško gospodarstvo v obliki sponzorstva. Organizator plebiscitnih prireditev Sepp Prugger je dejal, da bo od tega denarja nekaj šlo tudi za prireditev „Dežela ob Dravi/Land an der Drau“ v Dobrlo vas, druge podobne prireditve, ki niso pod njegovim okriljem, pa ne bodo sponzirane. To velja tudi za ARGE Koroška, ki pa bo dobila denarno podporo iz redne kulturne podpore dežele, h kateri želi Zernatto iz svojih „posebnih“ sredstev dodati še večjo vsoto. Na vprašanje, zakaj ne bo- do jubilejni zbornik, nalepke in značke dvojezične, je Zernatto menil, da se dajo izvesti pač samo realistične stvari in ne utopije. Sepp Prugger pa je na to vprašanje odgovoril v starem koroškem žargonu, namreč da je zanj uradni jezik na Koroškem še vedno nemški. Na slavnostno prireditev 10. oktobra v Celovcu bo deželna vlada povabila vse sosednje dežele in države in s tem seveda tudi predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Iz Slovenije želi Prugger vabiti tudi pevske in kulturne skupine. Koliko slovenskih koroških skupin se bo udeležilo plebiscitnih prazno-vanaj, bo Prugger lahko povedal šele konec septembra, ko bodo iz občin župani javili udeležence. Kot kaže, so po posameznih občinah laže našli večji skupni imenovalec za skupno občinsko 10.-oktobrsko prireditev, kot za centralno prireditev v Celovcu. Tako se na primer načrtuje v Železni Kapli, da naj bi sodelovala vsa društva iz občine. Od teh pa slovenska 10. oktobra ne mislijo marširati po celovških ulicah. Silvo Kumer Glas iz domače vasi Sem bil zadnji petek poslušat 97. Rock ob meji na Mohorjevem dvorišču. Ropotalo je in bobnelo, da mi je ušesa trgalo. Nekateri so tako divje mahali z glavami, da sem imel že obe roki pripravljeni, da bi jo ujel, ko bi bila kaka skozi zrak priletela. Pa sem prej zbežal zaradi dežja. Seveda sem bil v Borovljah na 125- oz. 90-letnici društva. Pozdravil me ni nihče! Nastopili so tudi neki pevci iz Slovenije. Grozno dolgočasno so vlekli in zategovali. Dušil me je živi strah, da jim bo sape zmanjkalo. Iz pesmi Triglav so naredili pravo žalostinko. Ko bi bili Boro-veljčani taki čureji, nikoli ne bi bili dosegli tako častitljive starosti. Hinavski napad SPÖ in ÖVP na narodne skupnosti SPÖ in ÖVP sta hoteli v „Nacht- und Nebel“-akciji vložiti zakonski predlog, po katerem bi lahko vlada oz. zvezni kancler določila, kdo sme zastopati narodne skupnosti. SPÖ in ÖVP sta prejšni teden nameravali vložiti v dunajskem parlamentu zakonski predlog o spremembi zakona o narodnih skupnostih. Glavni namen spremembe naj bi bila določitev, kdo zastopa narodne skupnosti. Po zakonskem predlogu SPÖ in ÖVP naj bi zastopstvo narodnih skupnosti bila Konferenca predsednikov in podpredsednikov sosvetov. (Kakor je znano, obstajajo trenutno sosveti za koroške Slovence, gradiščanske Hrvate, Madžare, Čehe in Slovake.) Kaj bi taka ureditev dejansko pomenila za narodne skupnosti? Odgovor je jasen: če bi prišlo do uresničitve tega zakonskega predloga, bi na ta način uzakonili zastopstvo manjšin, ki ga ne bi določile manjšine same, temveč avstrijska zvezna vlada oz. zvezni kancler. Ali drugače povedano: vlada oz. kancler bi lahko določila, kdo sme manjšino zastopati in kaj sme zahtevati. Kajti, kakor je znano, imenuje člane sosveta (ki je samo svetovalni organ!) zvezni kancler. Narodne skupnosti jih lahko samo predlagajo, zvezni kancler pa ni dolžan tega predloga tudi sprejeti, če mu kdo od manjšine ne ustreza, ga lahko po mili volji odkloni. V praksi bi to pomenilo, da lahko odkloni člane sosveta,- ki so dosledni zagovorniki manjšinskih pravic in so zato manjšinski politiki vlade (o kateri vemo, da do narodnih skupnosti ni ravno najbolj prijazna) napoti. Sistem manjšinskega „zastopstva“, kakršnega je predvidel zakonski predlog SPÖ in ÖVP, poznajo samo v diktaturah. Vrhu tega je zelo hinavski, ker v prvem momentu ustvarja videz, kakor da bi vlada na ta način dala sosvetu večjo vrednost. V resnici pa bi to bilo „zastopstvo“ narodnih skupnosti, ki bi bilo odvisno od „milosti" vlade oz. večinskih strank. Toliko bolj žalostno je, da je hinavski poizkus SPÖ in ÖVP, privezati narodne skupnosti na va- jeti uradne manjšinske politike, podprl tudi predsednik ZÖO dr. Sturm. NSKS, predvsem njegov podpredsednik mag. Pipp, EL in dunajski CAN so nakano SPÖ in ÖVP preprečili v zadnjem trenutku. Mag. Pipp je slučajno zvedel, da hočejo čez noč, tako rekoč v tajni nagli akciji, vložiti ta zakonski predlog. NSKS, EL in CAN so takoj ukrepali. Tudi podpredsednik SVP dr. Frasnelli je takoj interveniral, tako da je nato le uspelo prepričati vsaj ÖVP, da odstopi od tega predloga. SPÖ ga potem sama tudi ni več hotela vložiti - kar pa seveda ne pomeni, da je zadeva zanesljivo oz. dokončno spravljena z mize. Janko Kulmesch 4 Dan gospodarstva Dan gospodarstva 5 Slovenska politika med Dunajem in Ljubljano Velik odmev je žela predstavitev obsežnega znanstvenega dela o staroavstrijskem slovenskem politiku iz Štajerske, Antonu Korošcu, pod naslovom „Majestät, es Ist zu spät . . .“ dr. Feliksa Bistra. Predstavitev je bila v državnem arhivu na Dunaju ob navzočnosti veleposlanice Katje Boh, uglednih zastopnikov političnih strank ter strokovnjakov. Naš rojak dr. Feliks Bister je orisal časovno in geopolitično ozadje delovanja slovenskega in državnega politika v letih 1906 -1918. Vzporedno z dramatičnimi dogodki na bojiščih, kjer se je odločala usoda habsburške monarhije, se je razvnel konflikt tudi na politični ravni. Čeprav so se Slovenci borili „še“ za cesarja, je monarhija že od 1915 naprej skušala preganjati slovenske politike. Uspešnost in nadarjenost duhovnika Korošca kot politika dokazujejo njegove visoke politične funkcije tako v parlamentu, kjer je bil vodja južno-slovanskega kluba (36 poslancev), kot posel ministra ter ministrskega predsednika (1928) v Kraljevini Jugoslaviji. Prvič - tako sodelavec Instituta za vzhodno in južno-vzhodno Evropo F. Bister - je nekdo ob intenzivnem študiju arhivov v Zagrebu, Dubrovniku, Ljubljani, Sarajevu in na Dunaju pregledal slovensko politiko v zvezi z nacionalnimi konflikti ob razpadu stare Avstrije. Podijsko razpravo na temo „Slovensko nacionalno vprašanje v preteklosti in sedanjosti“ je odprl vodja inštituta, Korošec Arnold Suppan, in opozoril na dva vidika slovenskega vprašanja: občutek ogroženosti s strani nemškega nacionalizma v prvih desetletjih tega stoletja ter večkratno aktualizacijo lastne državnosti: 1914, 1918, 1941, 1945 in končno 1991. V zelo razgibano razpravo sta kot zgodovinarja posegla naš rojak Walter Lukan s svojo tezo o „hegemonialnem“ in „emancipatornem“ nacionalizmu ter ljubljanski zgodovinar Janko Prunk, ki je ugotovil, da se njegova država po 50 letih vrača v srednjo Evropo. Podobno se je izrazila v pozdravnih besedah tudi poslanica Boh: „Dokazati hočemo, da smo zrel narod, ki zasluži svoj prostor v Evropi!” Herbert Seher REKLI SO: „Danes je vaš dan. V ponedeljek že lahko greste delat ali pa jeseni študirat.” dr. Anton Feinig, vodja manjšinskošolskega oddelka „Pozabite skrbi in ostanite mladi z nami! predsednik ZSZ Mihi Antonič maturantom „Ponosni smo, da je bila pri povpraševanju priznanega avstrijskega časopisa Dvojezična TAK ocenjena kot najboljša trgovska akademija na Koroškem.” mag. Maja Amrusch, ravnateljica Dvojezične TAK „Prvič smem razdeliti maturantom spričevala in bi to rad storil vsako leto. Zato upam, da bom čimdalj ostal deželni glavar.” deželni glavar dr. Christof Zernatto „Slavnostna prireditev je posrečena ideja. Povedati je treba, da ima naša mladina tri možnosti priti do mature: na Dvojezični TAK, ki je bolj komercialnega značaja, na Višji šoli v Št Petru, kjer je težišče na izobrazbi turizma in gostinstva, in pa na Slovenski gimnaziji.” dr. Janko Zerzer, ravnatelj Višje šole v Št. Petru „Matura na Dvojezični TAK je dokaz, da ima ta šolska ustanova vso upravičenost in smo nanjo lahko ponosni. Deželni glavar je moral v preteklosti večkrat ščititi to šolo in upam, da bo tudi v bodočnosti stal na njeni strani.” dr. Anton Feinig, vodja manjšinskošolskega oddelka Prvič na Koroškem je deželni glavar da! maturantom spričevala. Na:°dličnjakinja Avrelija Lausegger, ravnateljica mag. Maja Amrusch in deželni glavar Mstof Zernatto Slovenci slavnostno obhajali dan gospodarstva K prvi maturi na Dvojezični zvezni trgovski akademiji je letos nastopilo 17 dijakinj in dijakov, 16 od njih je opravilo izpit, ena dijakinja pa bo jeseni v enem predmetu ponovila izpit. Z odliko so naredili zrelostni izpit: Simona Sonja Nabernik (Bikarja vas) Roman Konzilia (Št. Primož) Aurelia Lausegger (Borovlje) Z dobrim uspehom so maturirali: Helga Dlopst (Pliberk) Egon Hren (Miklavčevo) Alexander Mak (Borovlje) Stefan Sienčnik (Dobrla vas) Z uspehom so opravili maturo: Olga Čik (Pliberk) Eva Maria Enzi (Šmihel) David Fera (Škocijan) Danijel Gregorič (Globasnica) Marian Johannes Kargl (Bače) Sonja Lach (Škocijan) Aleksander Primož Lukan (Vetrinj) Daniela Sturm (Dobrla vas) Emil Wein (Celovec) Šolski, gospodarski in športni uspehi pričajo o trdni žitljenjski volji OPAZILI SMO ... ... da začudenje gostov pri slavnostni prireditvi nad odsotnostjo ravnatelja Slovenske gimnazije ni bilo zelo veliko. Dobro zastopal ga je namreč prof. Mirko O raže, ki je kot pedagog doprinesel na Dvojezični TAK svoje, da so maturanti lahko uspešno izdelali. Prepričani pa smo, da se ravnatelj Slovenske gimnazije tako kakor cela slovenska narodna skupnost veseli uspeha kolegice in njenih dijakov. ... da so zažarele oči predsednika SAK dr. Rolanda Grilca, ko mu predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič ni le stisnil roko, ampak mu je predal za SAK tudi ček. Ali ima ček dejansko vrednost 1 mio. šil., kakor je to na slavnostni prireditvi s hudomušnim smehom povedal predsednik SAK, je vprašanje. V primeru, da nas v naslednjih dneh nihče ne bo prosil za „ta plavega”, vemo, daje to resnica. ... da se je deželni glavar Zernatto v krogu Slovencev očitno počutil še bolje kakor predsednik ZSO in zastopnica slovenskih socialdemokratov, saj sta tadva bila verjetno edina, katerima se je po prireditvi mudilo domov. ... da je deželni glavar Zernatto na zelo nekompli-ciran način odprl bife in pri tem niti ni uporabil vilic. ... da je moderatorja prireditve Marjana Velika še dva dni navrh bolela glava, ker mu nihče ni povedal, naj pozdravi predsednika EL Andreja Wakouniga. Za naknaden pozdrav je Lojz Lach namreč interveniral le za Antonija. ... da je dr. Herta Maurer-Lausegger' ob tej priložnosti osebno spoznala trenerja SAK dr. Ivana Ramšaka, ki ji je bil kar na prvi pogled simpatičen. To verjetno tudi zaradi tega, ker Ramšak v glavi nima le športa, ampak je pokazal zanimanje tudi za stare mline. Slovenska narodna skupnost ima dovolj vzroka, da je lahko ponosna na uspehe, ki jih je dosegla v teh dneh. Koroške slovenske gospodarske ustanove so ob dnevu gospodarstva počastile prve maturante Dvojezične TAK in športnike SAK, katerim je uspel povzdig v drugo zvezno ligo. „Skupaj je bilo treba premostiti mnogo naporov, danes pa se lahko veselimo izredno visokih r mag. Maja Amrusch, ravnateljica Dvojezične TAK „Še dobro se spominjam časa, ko se je K. Smolle kot zeleni mo-žiček zavzemal v parlamentu za ustanovitev Dvojezične TAK. Danes smo lahko vsi veseli, da imamo na Koroškem to šolsko ustanovo, ki ni izrednega pomena le za narodno skupnost, ampak tudi za celotno gospodarstvo." deželni glavar dr. Christof Zernatto Pripravila H. Stingler Darilo slovenskega gospodarstva slavljencem ni bilo skromno, namreč kulturni užitek ob izvrstnih zvokih Mariborske filharmonije. Vsekakor pa si je slovenska narodna skupnost tak praznik dejansko zaslužila, saj je prav v teh dneh prepričljivo dokazala z velikimi uspehi svojo trdno življenjsko voljo. Predvsem pa je dokazala, da je sposobna s trdim in vztrajnim delom doseči uspehe kot skupnost in tudi kot posamezniki v tej skupnosti, in se uveljavlja vsaj kot enakovredna na šolskem, gospodarskem in tudi na športnem področju. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da so v teh dneh zapustili prve maturantke in prvi maturanti Dvojezično trgovsko akademijo, ki je bila v zadnjih mesecih mno- Darilo ZSZ prvim maturantom: izvrstni zvoki Mariborske filharmonije Bistvene zasluge za ustanovitev Dvojezične TAK imata Karel Smolle in dr. Matevž Grilc. gokrat tarča neokusnih političnih napadov. Toliko bolj pomembno je bilo, da je deželni glavar Christof Zernatto osebno predal prvim maturantom v okviru velike slovesnosti v celovški koncertni hiši spričevala in obenem ponudil, da bo to storil odslej vsako leto. V svojem govoru je Zernatto ugotovil, da na Koroškem ni šole, katero bi moral kot deželni glavar tolikokrat ščititi, vendar, da je prva uspešno opravljena matura najboljši dokaz za to, da šola deluje vzorno in je predvsem tudi iz- Predsednik ZSZ Mihi Antonič je predsedniku SAK dr. Rolandu Grilcu da! tudi gmotno podporo za SAK. redno pomemben faktor za bodoče plodno gospodarsko sodelovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Očitno olajšana in vesela nad uspehom svojih dijakov pa je bila seveda tudi ravnateljica šole mag. Maja Amrusch, ki je s profesorskim zborom uspešno pripravila dijake na poklicno življenje. Vesel kadrov, ki jih črpajo slovenske gospodarske ustanove iz treh gospodarskih šol, je tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič, ki je ob dnevu gospodarstva podčrtal pomen uspešnega gospodarskega delovanja narodne skupnosti. „Hočemo biti vsaj enakovreden partner politikov, ker smo mnogo doprinesli k samozavesti posameznih članov slovenske narodne skupnosti,” je povedal Antonič. Čestitke predsedniku ZSZ Mihi-ju Antoniču, ki je bil te dni imenovan za komercialnega svetnika, je v okviru slovesnosti izrekel predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. Ugotovil je, da je slovenska narodna skupnost lahko upravičeno ponosna na svoje visoke dosežke. „Višja šola v Št. Petru, ki je dala lani prve maturante, se je že uveljavila, SAK se je povzdignil med najboljša nogometna moštva v Avstriji, letos pa so zapustili šolo tudi prvi maturanti Dvojezične trgovske akademije. Pa tudi volitve v novi Narodni svet dosegajo presentlji-vo širok odziv, ki dokazuje visoko razvito demokratičnost našega ljudstva,” je povedal dr. Matevž Grilc. Prav tako kakor dr. Matevž Grilc pa je lahko tudi Karel Smolle ponosen na to, da je doprinesel svoje k ustanovitvi te važne šolske ustanove, ki usposablja mladino na gospodarskem področju in jo s tem pripravlja na uspešno poklicno življenje in ustvarja bazo nadaljnjemu obstoju naše narodne skupnosti in dobremu sodelovanju ob meji ter gospodarskemu razmahu dežele Koroške. „Vsi tisti, ki jim je Dvojezična TAK trn v peti, se ne zavzemajo za interese Koroške, temveč zasledujejo izključno kratkoročne in strankarskopolitične cilje,” je podčrtal Grilc. 6 Iz naših občin Čeprav izdelujejo novo študijo, zaenkrat še zelena luč za velekanal Slepo tudi v Št. Jakobu ne zaupajo več projektantom velekanala. Občinski svet je dal izdelati na pritisk prebivalstva dodatno študijo, ki jo bodo dobili občinski odborniki konec septembra v oceno. 1100-LETNICA___________ Djekše bodo praznovale 27. avgusta Djekše. Na minuli občinski seji so na Djekšah sklenili program za praznovanje 1100-letnice kraja. Slavnostna prireditev bo v nedeljo, 27. avgusta. Občinski svet je sklenil, da bodo vas okrasili in da bodo izdali tudi jubilejni zbornik. Stroški bodo znašali več kot 3,5 mio. šil., pri čemer naj bi iz prodaje zbornika prišlo tudi nekaj denarja nazaj v občinsko blagajno. GALERIJA W. BERGA 1,5 mio. deželne podpore za galerijo Pliberk. Dežela Koroška bo sanacijo galerije Wernerja Berga v Pliberku podprla s subvencijo v višini 1,5 mio. šil. Bergova galerija ostane do konca obnove zaprta. KULTURNI DNEVI Bistriški umetniki na skupni razstavi Šmihel. V nedeljo, 2. julija 1995, se nadaljujejo bistriški kulturni dnevi, ki jih organizira občina. Ob 20. uri bodo na Bistrici v „Werkhof Bistrica“ odprli razstavo umetnikov Alberta Krajgerja, Alberta Messnerja, Helmuta Blažeja, Siegfrieda Semprimoschniga in Stanka Sadjaka. Svoja dela bodo razstavljali tudi Pia Li-pusch, Eleonore Wenger, Sieglinde Patterer, Franz Jammer in Dietmar Wriesnig. Vernisažo bodo glasbeno olepšali Emil Krištof, Ali Gag-gl in Uli Scherer. Nadaljnji program bistriških kulturnih dnevov: petek, 7. julija koncert „New Times Big-Band“ (ob 20.uri v ljudski šoli); nedelja, 16. julija, od 12. ure naprej vaški praznik na Ponikvi s slavnostnim odprtjem novega vaškega trga. GASILSKI DOM___________ Še poleti bodo pričeli z gradnjo Globasnica. Danes, v petek, bo ob 19. uri skepal občinski svet o gradnji novega gasilskega doma v Globasnici. Če bo šlo po načrtih gasilcev, bo sklep soglasen. Gradili bodo še letos poleti. Na minuli občinski seji je šentjakobski občinski svet izbral dipl. inž. Reinholda Heidingerja iz Leibnitza za nalogo, da izdela dodatno študijo o možnostih čiščenja odplak v občini. Študija naj bi bila izdelana že v treh mesecih in bo stala nekaj nad 200.000 šilingov. Čeprav se je občinski svet izrekel za ta korak, so dobili tudi projektanti velekanala spet zeleno luč za nadaljevanje svojega dela. Po predzadnji seji so namreč ustavili vsa tozadevna dela. Protislovje. Zastopnika SGS Franc Janežič in Micka Miškulnik sta zatevala, da naj tudi v naslednjih treh mesecih mirujejo dela za velekanal, česar pa SP, VP in F niso hoteli potrditi. To zadržanje je odbornica Micka Miškulnik ostro kritizirala kot protislovno in nesmiselno dvotirnost, ki bo po nepotrebnem bremenila občinsko blagajano.. Konec septembra bo Obirčan Stanko Haderlap je v Železni Kapli gotovo eden izmed najbolj znanih občanov. Znan je postal z igro „fair-play“, s katero je obogatel. Na stotine Kapelča-nov je sodelovalo v tej igri, menda velika večina z uspehom. Koroški kralj „fair play igre“ zdaj želi v „Vellachtalerhofu“ odpreti bordel in vidi v tem obogatitev turistične ponudbe v dolini reke Bele. Popolnoma drugače to vidijo občani, ki so se na zborovanju izrekli proti odrtju bordela, z argu: mentom, da bi le ta škodoval mladini in turizmu. Med prominentni-mi nasprotniki „hiše sreče“ je tudi zdravnik dr. Stefan Jelen, ki je občinske odbornike pozval, naj se enotno izrečejo proti. V primeru, da bi občinski svet zavrnil Haderlapovo prošnjo, je v drugi instanci pristojno občinsko predstojništvo, v tretji pa deželna občinski svet zadevo ponovno obravnaval in verjetno sprejel dokončno odločitev o tem, kako bodo v Št. Jakobu čistili odplake. Finance. Občinski svet je soglasno sprejel dodatni redni in izredni proračun za leto 1995 v višini 19 mio. šilingov. Ker tudi v Št. Jakobu primanjkuje finančnih sredstev, bo občina najela kredit, s katerim bodo financirali gradnjo pešpoti v Podgorjah. Stroški znašajo 1,1 mio. šilingov, z gradnjo pa sje že začelo podjetje ALL-BAU. Manj veselja bodo imeli občani vodne zadruge Baško jezero s povišanjem vodnega davka od 10,4 šil. na 10,90 šil. za m3. Ker pristojni referent povišanja ni mogel uvidevno utemeljiti in razložiti, je zastopnica Socialno gospodarske skupnosti Micka Miškulnik dejala, da je to povišanje neupravičeno in ga v tej obliki ni možno sprejeti. vlada, za katero je Haderlap prepričan, da bo dala dovoljenje: vse predpise, ki so vsekakor strogi, je izpolnil in mu bo po zakonu zelo težko odreči dovoljenje. To je na Stanovanja. V Svatnah želi železniška družba zgraditi stanovanjski blok z devetimi stanovanji. Na vasi naj bi v tem sklopu gradili tudi nov gasilski dom. Občinski svet se je s tem strinjal. Prav tako soglasno je odobril izgradnjo sprehajalne pešpoti na grad na Gračnico (Rasburg), kamor so se v času turških upadov zatekali Šentjakobčani. Šolarke in šolarji iz občine naj bi po želji občinskih mandatarjev z risbami olepšali novi železniški podvoz v Podrožci. Todazadevno pa je potrebno še dovoljenje avstrijskih železnic. Župan Johann Gressl je kolege v občinskem svetu obvestil tudi o raznih spremembah v občini, med drugim ima gasilsko društvo v Št. Jakobu novo vodstvo. Novi komandant je Wolfgang Gabrutsch, mesto namestnika pa bo prevzel Johann Smolle. zborovanju povedal občanom tudi župan Peter Haderlap, ki se na zborovanju ni želel izreči ne za in tudi ne proti. S.K. Na Suhi pri Železni Kapli želi Stanko Haderlap odpreti bordel. Bo v Železni Kapli odprl vrata bordel? Kapelčni se bojijo za mladino in turiste Na Suhi pri Železni Kapli želi domačin v gostilni „Vellachtalerhof“ odpreti bordel. Na zborovanju občanov so se k besedi javili nasprotniki, ki se bojijo, da bi imel bordel negativne posledice za mladino in turizem. petek, j V • f 1 V • 3°-iuni^1995_____________________________________________Iz naših občin Kmetijska zbornica želi s posebno izdajo svojega časopisa Kärntner Bauer konzumenta informirati o kakovosti domačih proizvodov, kakršne imajo npr. pri Mačku v Drveši vasi, kjer odjemalcem nudijo prvovrstne proizvode, kar pa je za kmeta zelo delovno intenzivno in ima zaradi tega seveda tudi svojo ceno. Foto: Fera Domači trg veliko upanje naših koroških kmetov Koroški kmetje želijo bolj prodreti na domači koroški trg. Časopis Kärntner Bauer bodo poslali na vsa koroška gospodinjstva in tako informirali koroško prebivalstvo o kakovosti domačih kmečkih proizvodov. Koroški konzument naj točno zve, odkod pride zresek, odkod klobasa in drugi kmečki proizvodi. To je namen dveh posebnih izdaj časopisa Kärntner Bauer, od katerih bo prva šla te dni na vsa koroška gospodinjstva. V tej izdaji bo bralec dobil tudi vpogled za „kmečke kuliso“, in bo izvedel za razlike med domačimi koroškimi proizvodi in temi, ki jih v Avstrijo uvažajo v velikih količinah iz držav EU. Posebej želi Kmetijska zbornica opozoriti na številne dodatne ponudbe koroškega kmeta, od točilnic do kmečkega turizma, ki se na Koroškem zelo pozitivno razvija in predstavlja predvsem za družine izredno bogato in poceni ponudbo. Cilj posebne izdaje je po besedah predsednika zbornice Walfrieda Wutscherja izboljšanje kontakta med kmeti in kon-zumenti. Wutscher: „Koroški trg še ni nasičen in lahko izhajamo iz tega, da so Korošci v prihodnje SJK vabi na STROKOVNO EKSKURZIJO v okolico Welsa v Zgornjo Avstrijo, ki bo v četrtek, dne 6. julija 1995 Namen ekskurzije je ogled prašičerejskih kmetij z najboljšimi tehnologijami vhleVljanja prašičev in firme Brunnthaler. Cena: šil 350.-- (s kosilom) Odhod s podjetjem Sienčnik: Pliberk / Zadruga '5.00 h, Šmihel / loser 5.05 h, Cepiče/Juenna 5.10, Dobrlavas/Raar 5.15, Škocijan/avt. postja 5.20, Celovec / Mohorjeva 5.45 K strokovni ekskurziji vabimo vse kmete, predvsem tiste, ki se bavijo težiščno s prašičerejo, kajti namen ekskurzije je, ogledati si trenutno najbolj primerne rešitve v prašičereji in se pozanimati, kam gre razvoj v prašičereji v novih razmerah kmetovanja v Evropski uniji. Ekskurzija je organizirana s sodelovanjem ta. Brunnthaler. Prireditelja: SJK in Krožek za vzrejo pujskov Pliberk Prijave do srede, 5. julija 1995 SJK: 0463/512528-29 (J. Hribernik) in St. Domej: 04235/3367 pripravljeni še v večji meri kupovati domače kmečke proizvode.“ Predsednik zbornice Walfried Wutscher je na tiskovni konferenci podal tudi poročilo o podporah, za katere so zaprosili koroški kmetje pri EU. 92% (15.505) vseh koroških kmetov je zaprosilo za večkratne podpore (Mehrfachantrag), ki je podlaga za izplačilo podpor (Ausgleichszahlungen). Za posebno premijo moške govedine je zaprosilo 7.352 kmetov, za krave dojevke pa 7.532. Za premijo za ovce je zaprosilo 751 kmetov. Po tej poti naj bi v letu 1995 dobili koroški kmetje od EU, zveze in dežele Koroške skupno približno 1 milijardo šilingov podpor. Težav, ki so letos nastale pri razdelitvi in izpolnjevanju formularjev, naj naslednje leto ne bi bilo več, obljublja zbornica, ki bo svoje sodelavce na podeželju še bolje izšolala. Silvo Kumer „AMA KONINTINGENTI“ Mlekarna bo morala plačati do 2/3 Velikovec V zadevi mlečnih kontingentov, ki jih je veliko število podjunskih kmetov v preteklih letih pridobilo protizakonito, je prišlo očitno do odločilnega preobrata. Po zadnjem stanju zadeve, bo morala nastalo „škodo“ pomagati poravnati tudi mlekarna, ki bo morala prevezeti deloma do 2/3 stroškov. Predsednik Kmetijske zbornice Walfried Wutscher je dejal, da je dokazano, da je mlekarna napačno informirala kmete, ki so na osnovi teh informacij pridobivali nove mlečne kontingente, česar pa sicer ne bi smeli. Pomembno pozitivno novico so sprejeli prizadeti kmetje že pred kratkim, namreč da jim ne bodo krajšali obstoječih mlečnih kontingentov. To je za predsednika zbornice Wutscherja zelo pomembno, saj tako kmetije ne bodo eksistenčno ogrožene. Kmetijam, ki bi prišle zaradi teh povratnih plačil v ekstistenč-ne težave, po zakonu ni treba plačati predpisane vsote, predpogoj pa je, da uradu to dokažejo. Za frakcijskega vodjo SJK dipl. inž. Stefan Domeja je sedanje stanje za podjunske kmete slejkoprej nezadovoljivo, je pa že korak na boljše. Domej se je v zadnjih mesecih v Celovcu in na Dunaju vsestransko zavzemal za prizadete kmete. INICIATIVA GOSPODARSTVA Več denarja iz EU v Podjuno Velikovec Gospodarska zbornica okraja Velikovec želi ustanoviti regionalno združenje, ki bi pripravljalo projekte in strategije, s katerimi naj bi prišlo iz EU več podpor v Podjuno. V tem združenju naj bi bili zastopani socialni partnerji in vse občine okraja. Prvi tozadevni pogovor med občinami in predsednikom zbornice Stefanom Hassejem bo naslednji mesec. OBVESTILO______________ Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc bo imel pogovorne ure v nedeljo, 9. julija 1995, od 10. do 12. ure v prostorih Posojilnice Bank Pliberk, ker je 2. julija zadržan. 8 Rož — Podjuna — Zilja Vse ljubitelje dobre hrane prisrčno vabimo na DNEVE SLOVAŠKE KUHINJE Od 1.7. do 8. 7. v restavracijo CAMPING ROŽ NA KOČUHO Za vas kuha šefkuhar Petr Jesensky iz Stročinja (Slovaška) ČESTITAMO Pred nedavnim je obhajal rojstni dan in god Hanzi Sitter. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Pred poročni oltar bosta stopila nevesta Marija Dumpelnik iz Štebna in ženin Arnold Gros iz Podjune. Obema že vnaprej prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti mnogo skupne sreče in medsebojnega razumevanja. Čestitkam se pridružujejo dobri prijatelji. V Celovcu je slavila 40. rojstni dan Melitta Trunk. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! V Podgradu pri Klopinju slavi 92. rojstni dan Marija Lamp-recht. Za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in tihe osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Pravnik mag. Peter Waldhauser je bil na deželni finančni direkciji imenovan za višjega svetnika. Prizadevnemu multi-funkcionarju - predsedniku PUAK in SOS, občinskemu odborniku in podpredsedniku EL- želimo, da poklicno napredovanje ne bi omejevalo možnosti izvajanja drugih pomembnih funkcij. Jubilejni, 80., rojstni dan je obhajala Hana Mihevc, po domače Kosova mama iz Žitare vasi. Slavljenki ob tem lepem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Ani Korpitsch iz Kršne vasi, Johani Smolnik iz Stare vasi, Hanzeju Pečniku in Petru Sadjaku iz Podjune pri Globasnici, Matevžu Raunjaku iz Spodnjih Vinar, Pavlu Erschenu iz Lovank, Pavli Gruče iz Dobrove in dr. Pavlu Apovniku, ki je obhajal 60. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev kličejo vsem slavljencem še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje NT. Naslednje voščilo je namenjeno Doroteji Gruče iz Dobrove pri Dobrli vasi, ki je obhajala 55. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Cita Mavnik iz Železne Kaple je obhajala osebni praznik. Naj- 60-letnica Lojza Gregoriča Ko je pred več kot 25 leti začel graditi svojo „Juenno“, je na lastni koži občutil, kako se godi koroškemu Slovencu, ki se zaveda, da je treba za narodno preživetje ustanoviti tudi gospodarske podlage. Zemljišča za gostinsko podjetje, ki je bilo v lasti vaške skupnosti iz Male vasi, ne bi dobil, če bi vedeli, da ga kupuje v svoje namene. Pliberška in velikovška KELAG mu nista dovolili priključka za tok, šele direktor v Celovcu mu ga je dovolil pod pogojem, da celotno gradbeno delo in vse stebre od Stebna do Čepič sam financira in opravi s svojimi rokami. Vodovodna zadruga mu je delala velike težave. Največje pa je imel z okrajnim glavarstvom, ki je občini prepovedalo, da mu da gradbeno dovoljenje. Pa je tudi takrat vztrajal in - s pomočjo tedanjega župana Josefa Elbeja in dr. Tischlerja -uspel. Danes si takih težav mnogi ne morejo predstavljati. Toliko bolj je naš slavljenec vreden občudovanja, da mu jih je uspelo premostiti. Z vso upravičenostjo je lahko ponosen na svoje življenjsko delo - na „Juenno“, o kateri ni treba posebej poudarjati, da je eno najbolj priljubljenih in najbolj kakovostnih gostinskih podjetij širom po celi južni Koroški. Slavljenec pa ni samo uspešen gospodarstvenik. Vse svoje življenje je posvetil tudi narodni politiki, kulturi in zadružništvu. Bil je režiser številnih iger, še vedno prepeva pri domačem zboru MoPZ „Franc Leder Lesičjak“, udejstvuje se v upravnem odboru Zveze slovenskih zadrug in pri domači posojilnici in zadrugi -predvsem pa mu je pri srcu samostojno politično gibanje. Kot dolgoletni občinski odbornik EL in podžupan je dokazal, da so mu tudi koristi soobčanov in občine vse drugo kakor deveta briga. Poleg tega je bil dolgoletni odbornik NSKS in član njegovega predsedstva. Za njegovo 60-letnico želimo Lojzu Gregoriču obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Slovenska narodna skupnost se mu ima za mnogo zahvaliti. Kakor pa slavljenca poznamo, se mu bomo najbolj odkrito zahvalili tako, da bomo skušali posnemati njegove vrline: biti samozavesten, vztrajen, delaven, zvest. V tem smislu, dragi Lojz: Na mnoga leta! _|