PoStnlna platana ▼ trotovinl. Leto LXV., št. 8 Ljubljana, torek 12. januarja 1932 Cena 1.- LOfENSKI 1 zna j a vsaK a&n popoldne, izvzemfii aedelje id prazmice. — inserati do 30 petu a Din 2.—. do 100 vrst Din 2 fto od 10U do 300 vrst a Din 3.— večji inserati petit vrsta Dtn 4.— Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — »Slovenski Narod< vella mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN CPRAVN1STVO LIIBLIANA finafljeva al I ca 61. 5 Telefon SL 3122. 3123. 3124, 3126 ID 3126. PODK12MIG: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — — (JELJE., Kocenova ulica 2. — Tel. iyo. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel St_ 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--—. Račun prt postnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.361. J / PRED HAAsKO RAZSODIŠČE Po sodili ameriških krogov bo morala o reparacijskent sporu raz pravi jati mednarodno razsodišče v Haagu Washingron, 12. januarja. Presenetljiva izjava nemškega državnega kan-celarja dr. Briininga, da Nemčija ne more in noče več plačevati reparacij, rudi v Ameriki ni ostala brez odmeva, dasiravno ameriški krogi sicer dokaj drugače gledajo na evropska vprašanja, kakor pa Evropa sama. Bilo je sicer znano že dolgo, da se bo skušala Nemčija otresti reparacijskili bremen, vendar pa ni nihče pričakoval, da se bo to zgodilo v taki obliki in v trenutku, ko se vrše zadnje priprave za sestanek mednarodne konference v Lausanni, ki naj bi razpravljala o tem vprašanju. Amerika neposredno ni prizadeta, ako Nemčija svojo napoved zares izvrši, vendar pa so si ameriški krogi na jasnem, da se v tem primeru komplicira rudi vprašanje medzavezniškili vojnih dolgov. V Washingtonu računajo s tem, da bodo Francija in ostale zavezniške države izjavile, da tudi one ne morejo plačati svojih dolgov v Ameriki, če Nemčija ustavi svoja reparaeijska plačila. Že ob priliki razprave o Hoovrovem morstoriju v ameriškem kongresu se je pokazalo, da Amerika ni razpoložena za znižanje ali popolno brisanje vojnih dolgov. Gospodarske prilike so se v Ameriki v zadnji dobi tako poslabšale, da je malo verjetno, da bi kongres izpremenil svoje stališče glede vojnih dolgov. Kakor zatrjujejo v merodajnih krogih, Amerika direktno ne bo posegla v spor, ki je nastal med Nemčijo in državami upnicami, vendar pa bo že s svojim stališčem v vprašanju vojnih dolgov neposredno vplivala na stališče zaveznikov v zadevi nemških reparacij, V ameriških krogih zelo dvomijo v kak uspeh lausannske konference in računajo s tem, da bodo zavezniki, ako bi Nemčija nepopustljivo vztrajala na izjavi dr. Bruninga, v smislu ¥oungovega naerta predložili ves reparacijski spor ha&škemu razsodišču. Odmev v Baslu Hepara^ijska banka je odklonila podaljšanje nemški2i kreditov Ba*el, 12. • uarja. A.A. Upravni £vet la mednarodna plačila je aa formalno zahtevo guvernerja francoske narodne banke odklonil prošnjo nemške narodne banke, naj In ji bil podaljšan kredit, ki ga uživa sa bress-pogojne reparacijske dajatve Nemčije. Sklep upravnega odbora je bil »oglasen. Base!, 12. januarin. A A. Banka za mednarodna reparacijska plačila objavlja poročilo o včerajšnji 17. Meji upravnega odbora banke. Pred sejo so se sestali Beneduee. Farnier. Franck, Lutber in Norman, ki so imeli nalogo postaviti načela za vodstvo bančnih operacij in za pogajanja s predstavniki eniL-iiskih bank. Svet je sklenil izraziti zahvalo Holandcu Vissermgu za njegovo delo kot upravnik banke do konca 1031. Ker je dal Vis?ering demisijo na svoj položaj, je sklenil svet imenovati za njegovega na.s!M-nika predsednika Nizozemske banke dr. Tri-pa. Dalje je evet vzel na znanje pismo iu memorandum nemškega finančnega min Ura, ki prosi svet Mednarodne reparacijske banKe v imenu nemške vlade, naj skliče posvetovalni odbor banke ter sklenil retificirati brzojavno avtorizacijo, ki jo je dal predsedniku, da izjavi zainteresiranem vladam, dn so po mnenju izrednega posvetovalnega odbora potrjeni akcepti reparacijske banke v svojstvu poroka za upnike. i Banani svet je dalje vzel na znanje, da so j ee bančni računi od 90. novembra do I BI. decembra 1931 kljub devalvaciji zlatega denarji povečali, in dosegli 11«>7 milijonov oziroma 1041 milijonov švicarskih frankov. Svet je nato odobril poročila o operac jati banke v času od 1. novembra do 31. decembra iii ugotovil z zadovoljstvom, da je bila situacija banke kljub velikim spremembam na valutnem trgu v zadnjih mesecih leta 1931 zelo ugodna. Upravni odbor mednarodne reparacijske banke je nate pooblastil predsednika banke, da obnovi za ta«* največ od 3 mesecev kredit 25 milijonom dolarjev nemški narodnt banki, ki zapade 4. februarja 1932. toda ped pogojem, da tudi druge banke, ki «*o sodelovale pri tem kredita, sodelujejo v tej opera-ciJi pod prejšnjimi pogoji. Kar se tiče obnove brezpogojnega kredita nemški narodni banki je odbor mednarodne reparacijske banke odbil obnovo tega kredita na izrecno zahtevo francoske narodne banke, katere stališče so sogla>no odobrili tudi ostali člani odbora v glavnem zarad; tega. ker je Luther pred sejo upravnega odbora izrazi! bojazen glede usode nemške valute. Upravni svet je nato Lnthru odgovoril, da bi za eventualni padec nemške marke morala odgovarjati nemška vlada. Pomen Briiningove napovedi za Jugoslavijo Beograd, 12. januarja. Komentirajoč izjavo dr. Briininga piše »Politika* med drugim: Izjeva dr. Briininga. s katero napoveduje ustavitev vseh reparacijskih plačil, zelo prizadene tudi naše interese. Pred vsem ie treba upoštevati finančni efekt takega koraka, ki predstavlja za nas težko izgubo in grobo kršenje naših pravic, katerih se naša država ni nikdar odrekla. Končno nas zadene tudi kot čuvarje miru in mednarodnega pravnega reda, zasnovanega po krvavi vojni, reda, ki naj onemogoči vsako bodočo vojno. Kajti če lahko velesila enostransko odpove svoje mednarodne pogodbene obveznost? glede reparacij, potem ne more nihče več verjeti, da ne bo naslednjega dne odpovedala tudi druge obveznosti ter odrekla tudi priznanje mirovnih pogod, ki določajo sedanje meje držav. Kancelar dr. Bri'ning ie izbral žare? najtežjo in najnevarnejšo pot za rešitev reparacijskega vprašanja. Kakor lani v vprašanju »An-schlussa . tako ie tudi letos uvedel v mednarodno politiko nove metode iznenađenja. To najnovejše iznenađenje zelo -sporrefc^ na znane nemške krilatice, da so vse mednarodne pogodbe samo papirnate. Dano besedo je treba spoštovati Pariz, 12. januarja. AA. »Le Tempe« priobčuije Lntervju Herrioto, ki je izšel v belgijo-ketn listu j>La Meuse« o zunanji politiki in o razorožitvi. Predsednik francoske radikalno - socialistične stranke pravi v tem intervjuju med drugim: Vzgojen sem bil v tem, da Je treba dano besedo spoštovati. Zato ne morem priznati, da bi smeli Nemci kršiti versko mirovno pogodbo in Dawes-Youngovo pogodbo, ki &o jih prostovoljno podpisali Moja doktrina pravi: Pogodbe *o nedotakljive. N^sem osamljen \ obSodb; ljudi, ki lahko plačajo, ki bi bili 'ahko plačali, ki pa tega nikoli niso hoteli storiti. O razorožitvenem vprašanju je Herriot dejal: Ne verujem v razorožitev, ker ni primerno sredstvo varnosti. Kajti tehnično moderno opremljeni narod lahko tudi brez vojske uniči svojega soseda. Razorožitvena rr*i»el mora prešiniti srce ljudi. VTsekakor pa je bodočnost temna, zato pa moramo ostati mirni in čuječi. Nemška fronta Berlin, 12. jan. g. 'Izjave državnega kan-calarja dr. Bruninga, da Nemčija ne more dalje plačevati reparacij, so zadele v Nemčiji na strnjeno fronto soglašanja. Tisk desnica rskib strank ugotavlja samo, da je prišla ta izjava prepozno, da bi jo bil moral kan-! celar podati že mnouo prej in da potrjuje I pravilnost politike nacionalne opozicije, j »Deutsche Ze tirnsi«- govori o izjavi gledv bankrota zaradi sedanje tributne r-olitike. & I katero Brunini: ni mogel več opraviti vsesa, I kar ie prei zamud 1. Nekateri listi desnice. J posebno HuLTenben_fova glasila men jo, da ta ; Bruitingova izjava niti ni zadostna. Pri tem se sklic.ijejo na baselsko mnenje strokovnjakov, ki je že objektivno ugotovilo, da Nemčija ni zmožna plačevati reparac j. Listi so se-v, l:i danes polni u"'a*-nih odmevov, ki jih je imela BruningOva izjava po vsem v-etu. Zdi se- da hočejo vzbuditi vtis, da se je Franciia po prvem razburjenju sedaj baje ze pom;rila. Listi izražajo celo nado, da francoska banka sedaj ne bo odpovedala udeležbe pri kreditu 100 milijonov dolarjev, ki ga je mednarodna banka za plačila dovolila nemški K žavni banki n k bo zapa lel dne 4. februarja ►Berliner« Tageblattc izjavita, da v Parrzn izraženi sum, fes" da so na Bruninga pri tej lziavi vplivala notranje polit:čna pogajanja s Hitlerjem in Hugenbergom, ni upravičen Kancelar bi bil slab politik. Se bi nrslil, da bi moaei od nemških nacionalistov in n?rod-nih SOC:aligtov 9 tuko žrtv'jo odkupiti popust v vprašanju volitev državnega predsednika Drugi sestanek senata Izvolitev verifikacijskega odbora — Počastitev sporni' na staroste ČOS dr. Scheinerja Beograd, 12. januarja p. Dopoldne ob 10. je imel senat svoj drugi sestanek, na katerem je izvolil verif.kacijski odbor. Seji senata so prisostvovali tudi gg. ministri dr. Kramer. Demetrović Pucelj. dr. Srškić, inž. Radivojević in dr. Kraljevič. Seji je predsedoval starostni predsednik g. Ivan Hribar. Po prečkanju zapisnika prvega sestanka je senat takej prežel na dnevni red. Predsednik g. Hribar je pozval senatorje, naj stavijo predloge g-Iede izvolitve veri-fikacijskega odbora, ki šteje 11 članov. Senator Simonović je predlagal, naj se izvrši volitev z vzklikom. Za člane verifi-kacijskega odbora je predingal naslednje gg. senatorje: Kosta Timotijevič. Marko Radulovič, Osman Vilovič Daka Popovič. dr želimir Mažuranič, dr. Josip šilovič. Dimitrij Ilidžanovič. dr. Uroš Desnica, dr. Fran Novak. Miljutio Petrovič in Jovan Anti-parmakovič. Pri nato sledečem glasovanju je bila predlagana lista z večino glasov sprejeta. V svrho konstituiranja veri-fikacijskega odbora je g. Ivan Hribar odredil 10-minutn: odmor. Med odmorom se je veriflkacijsk: odbor konstituiral ter izvolil za predsednika senatorja dr. Josipa ši!ov"ča. z.-i tajnika pa senatorja Jovana Antiparmakovua Po zopetni otvoritvi seje je g. Ivan Hribar sporočil konstituiranje ver:f:kacij-skega odbora in se nato zahvalil za predsedstvo, ker vodi po poslovniku do ilefini-tivnega konstituiranja predsedstva senata seje senata predsednik ver:fikacijskega odbora. Pred izročitvijo predse Irtva je g. Hribar objavil senatu vest o smrti star' sTc češkoslovaškega sokolstva in predsednika vseslovanske sokolske zw/. Sv. Josipa Scheinerja V lepem govoru je očrtal ne-venljive zasluge dr. Scheinerja. Senatorji so stoje poslušali njegov govor in \-zali velikemu pokojniku čast s trikratnim 3 Slava!« Seja senata je bila nato zaključena Po seji so imeli senatorji koiiferenco. na> kateri so razpravljali o sodelovanju senata pri novi politični stranki Jugosloven-ske radikalno demokratske kmetrke demokracije. Delo verifikacijskega odbora bo končano v dveh dneh Prihodnja seja senata, ki bo sklicana pismeno, se bo vršila najbrž že v petek 15. t. m. Na tej seji bo izvršena verifikacija mandatov, nakar bodo senatorji zapriseženi ter se bo def mi-tivno konstituiralo predsedništvo. »va nevarnost vojnega konflikta a Daljnem vzhodu Naraščajoča napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo — Izzivalno postopanje Japonske — Vojne priprave v severni Mandžuriji London, 12. januarja. Po vesteh iz Pekinga, se je bati, da bo prišlo med Japonsko in sovjetsko Rusijo do resnega spora. Ta Jx>jazen temelji na izjavi japonskega generalnega štaba svojim oficirjem, po kateri je japonski generalni štab popolnoma pripravljen na morebitno grozilno stališče sovjetske Rusije zaradi dogodkov v Harbinu. To stališče japonskega generalnega štaba potrjujejo tudi inozemski opazovalci, ki s skrbjo zasledujejo nad a lin H razvoj nadvse napetega položaja v sever- ni Mandžuriji. Japonska pošilja že nekaj dni močne oddelke čet proti severu Mandžurije, oči vidno z namenom, da bi zasedla Harbin. V nevtralnih političnih krogih domnevajo celo, da je krvave nemire v Harbinu v preteklem tednu, ko je prišlo, kakor znano, med ruskimi in kitajskimi policijskimi stražami do težkih spopadov, izzvala Japonska, da bi imela pretvezo za dirigiranje svojih čet v Harbinu. Sum japonske protiruske provokacije v Harbinu se le pri nevtralnih opazovalcih po veča val še s tem, da se ruski belogardistični artilerijski kapetan Atamanov Semeonov pogaja v Mukde-nu z japonskim vojaštvom in nekaterimi voditelji mongolskih plemen, pri čemer še vedno ni popolnoma jasno, kakšen namen imajo ta pogajanja. Vsekakor vedno bolj prevladuje vtis, da hoče Japonska izzvati spor s sovjetsko Rusijo, kar ne bi samo poostrilo položai v Mandžuriji, temveč izzvalo tudi najda-lekosežnejše mednarodne zapleti jaje. Nenormalne vremenske prilike v Italiji V dolinah imajo hudo zimo, na planinah vročino, v južni Italiji pa potres Rim, 12. januarja. Letošnja zima je prinesla v vremenskem poglavju vsej Italiji številna presenečenja in popolnoma neno-rmame vremenske prilike. Sredi ieseni so divjali hudi snežni viharji in v decembru je padla temperatura na 6 do 10 stopinj pod ničlo. V zadnjih dneh poročajo iz Cavalesea, da so tamkaj opazovali svojevrsten naravni pojav. V višini tisoč metrov in še višje je nastal vročinski val. tako da ie temperatura v senci narastla na 15 stopinj, dočim je bilo v dolinah 2 do 5 stopinj mraza. V južni Italiji ie zapadlo rrrnosro snega in zavladala je ostra zima, tako da so volkovi v okolici Asculi Pičena prišli do človeških prebivališč m napra- vili med drobnico mnogo škode. Parnik »Sorrizo«, ki je bil s premogom naložen na poti iz Arse v Spezzio, je bH v viharju težko poškodovan, tako da je kapitan ukazal zavoziti na peščene čeri Marenne. Položaj parnika je zaradi nemirnega morja zelo kritičen. Rim. 12. januarja. V pretekli noči so čutili po raznih krajih južne Italije močen potres. Središče potresa je bilo v Crokmeu, kjer ie povzročil tudi znatno škodo. I/ strahu pred novim? potresnimi sunki prebivajo Hudje kljub hudemu mrazu na prostem. Zaradi prestanega strahu te dve osebi v prizadetih krajih zadela kap. OTROČKI NOGAVICE lilGOW Nafbo!|se, naftrajnejse, zato 13 Bethlen poseti Beograd? Budimpešta, 12. j-anu-arja. g. Brv&i ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj odpotoval v Italijo. Njegov obisk v Italiji je preračunan na približno deset dni V poIitičnUi krogih smatrajo, da ni izključe- no, da bo grof Bethlen ob.skal tudi druge države. V zvezi s tem se posebno imenuje Beograd. Rimski obisk grofa Bethiena sta obe državi že delj časa pripravljali. Pred odhodom je imel bivši ministrski predsednik daljši razgovor z ministrskim predsednikom grofom Karollyjem in raznimi osebnostmi madžarskega gospodarskega življenja. FalziSikati iz Italije Carigrad. 12. januarja. M. Carigrajska policija je prišla na sled, da se v Carigradu širijo ponarejeni jugoslevenski tisočdi-narskj bankovci. Po ugotovitvah carigraj-ske policije je dala falzificirane bankovce v promet neka carigraiska menjalnica, ki jih Je dobila od italijanske Bance Commerciale v Milanu. Policija je uvedla strogo preiskavo. Podaljšanje prijateljske pogodbe med Rumunijo in Italijo Bukarešta, 12. januarja, g. Rumnnsk odpravnik poslov v Rimu |e bil pooMatee« od vlarle. 4a podpiše podaljšanje doseda nje prijateljske pogodbe za leto dni. Deputacija SKJ na pogrebu dr, Scheinerja Ljubljana, \2. januarja. Pogreba staroste COS br. dr. Josipa Scheinerja se udeleže kot zastopn-Jk.; Sokola kraljerrfaie Juposln-vuje I. po-tstarosta. EngeJbert Gaagl, IT. pod starosta G juro PaumkoviĆ, sa/vezni načelni Ivan Bajželj, čiau savezne uprave dr Riko Fuchs Ln savezni prosveta Verij 5-vajger. Sokolska delegacija Mpotuj^ virt-ri opoldne iz Ljubljane. Ban dr. Marušič v Beogradu Beograd, 12. januarja. M. Včeraj je prispel v Beograd ban dravske banovine dr. Marušie. V teku današnjega dne je posetil posamezne ministre Ln razpravljal z njimi o zadevah dravske banovine. Vremensko poročilo Ljubljana, 12. januarja AA. Vremensko poročilo direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8 zjutraj: Bistrica.-Bohinjsko jezero -f 1, oblačno, snega 15 cm; Brežice -f 1, oblačno, snega ni; Celje + 3, jasno, snega ni; Dravograd-Meža —5, oblačno, megla, snega 10 cm; Jesenice —1. oblačno, snega 15 cm; Kamnik +1, oblačno, megla, snega 2 cm; Kranjska gora —2. megla, snega 30 cm; Kočevje +4, oblačno; Kotoriba -fl. lepo. snega ni; Ljubljana gl. kol. +2, obiačno; Ljutomer +1. jasno; Maribor gl. kol. 4-2, jasno, snega ni; Novo mesto 4-2. ob'ačno, snega 5 cm: št. Jan ž na Dolenjskem__3, oblačno, snega 3 cm; Tržič 4-3, snega 3 cm: Rakek 4-4. oblačno. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2259.35 _ 2266.19, Bruselj 7SJ.66 — 784.02, CurLh 1097.85 — 1101.15, London 187.56 _ 195.06. N*ew\ork •=iS11.30 _ 5628.30. Pariz 220.83 _ 221.49, Praga 166.87 — 167.37. Trst 2S1.49_2S7.49.' INOZEMSKE BORZE turih: Beograd 9.10 Pariz 20.115. London 17.37. New York 513. Bruselj 71.20. ML lan 25.9a, Madrid 43.20. Amsterdam >O5.80, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varava 57.45, Bukarešta 3.05. Skupni davek na poslovni promet Zanimivo in važno predavanje finančnega nadsvetnika gm Josipa Mosetizha v Trgovskem doma Ljubljana, 12. januarja. •> Čeprav se davčni zavezanci, predvsem pa obrtniki in trgovci, ne navdušujejo za davek in zato tudi ne mnogo za davčne teorije, četudi bi se morali, vendar je bila anoči udeležba pri predavanju o skupnem in splošnem davku na poslovni promet, ki Je bilo v dvorani Trgovskega doma, dokaj lepa. Predaval je višji finančni svetnik g. Josip Mosetizh, in sicer je razložil najtežja davčna vprasnja, ki se tičejo zlasti trgovcev, tako stvarno ter jasno, da so postala unujiva slehernemu pazljivemu poslušalcu. Finančna uprava pobira od 1. aprila lani poleg starega lTr prometnega davka se novi, skupni davek ter so davkoplačevalcem določila o njem večinoma nejasna, odnosno pravice in dolžnosti, ki jih nalaga. Zato je finančna uprava odredila, da prireja za davkoplačevalce informativna predavanja. Sistem skupnega davka je zelo kompliciran in še tem bolj nerazumljiv zaradi tega, ker je finančna uprava izdala k osnovnim zakonom še celo vrsto izpremi-njevaJnih zakonov in uredib. V pošte v prihajata predvsem dve davčni vprašanji: 1. kdo plača splošni in kdo skupni davek na poslovni promet in 2. katere dolžnosti in pravice pritičejo davčnim zavezancem izza 1. IV. 1931 po zakonu in uredbah o prometnem davku. Temu splošnemu davku je zavezan le promet: 1. osebnih storitev, odnosno uslug proti odškodnini; sem spada promet prostih poklicev, promet gospodarskih pisarn, notarjev, advokatov. zdravnikov, brivcev itd.; 2. obrtnikov, ki izvršujejo popravila m 3. trgovci, obrtniki m producenti, ki prodajajo blago, ki ni zavezano skupnemu pavku. Takšnega blaga je pa zelo malo, zato se je po 1. IV. 1931 število davč. zavezancev splošnem davku zelo skrčilo. Splošnega davka so oproščeni skoraj vsi trgovci in tudi večina obrtnikov. Skupni davek obdavčuje le promet blaga, ki je zavezano po zadevnih zakonskih določbah temu davku. Obdavčb osebnih storitev, odnosno obdavčb uslug proti od-Seodninani skupni davek ne pozna prepušča jih splošnemu davku. Obremenjuje predvsem le uvoznike in producente. Na-daljne prodaje so načeloma oproščene plačevanja davka. Nato je predavatelj naštel vse zadevne uredbe, ki naštevajo vse vrste blaga, ki je zavezano skupnemu davku in popravke » Služb- Usta«. Blago, ki v zadevnih tabelah ni navedeno ali, ki ga te tabele oproščajo skupnega davka, je ali prosto vsakega prometnega davka, ali pa podvrženo splošnemu davku. Kdo plačuje ta davke, nam odgovarjajo tudi omenjene tabele, saj temelji sistem skupnega davka na načelu enokrat-ne obdavčbe, to se pravi, da se plača davek od enega in istega predmeta le enkrat za vse prometne faze od proizvajalca do konzumenta. To vprašanje je finančna zakonodaja rešila tako, da se deli skupni davek na 3 kategorije: 1. uvozni skupni davek, 2. kombinirani skupni davek in 3. celotni skupni davek. Skupni davek se plačuje predvsem pri uvozu blaga in je vseeno ali se uvaža v trgovske, obrtne ali zasebne svrhe. Gina je uvozni davek plačan, je nadaljni promet prost prometnega davka, splošnega in skupnega. Uvoženo blago se pa ne sme predelovati v druge izdelke, sicer so izdelki zopet zavezani skupnemu davku. Tako so n. pr. trgovci, ki prodajajo uvoženo nepredelano kolonijalno in manufakturno blago povsem prosti skupnega davka, ako blago prodajajo nepredelano. Težje je bilo izvesti načelo enokratne obdavčbe glede blaga, ki ga izdelujejo, predelujejo ali obdelujejo v tuzemstvu, ker v tem primeru gre za sistem enkratne obdavčbe produkcije, fabrika tov in polfa-brikatov, iz katerih lahko izdelujejo še celo vrsto najrazličnejših produktov. Iz tega je nastal kombinirani skupni davek in na drugi strani dopolnilni skupni davek. Načelo enkratne obdavčbe prometa od proizvodnje do prehoda v roke konsumenta je povsem dosledno izvedeno le pri kombiniranem skupnem davku. Pri tem davku so vse prometne faze od produkcije surovin do prehoda fabrikatov v roke konzumen-tov obdavčene, Cim plača davek producent, ki je pri teh surovinah ali blagu zavezan davkoplačevalec, so vse vmesne prodaje proste prometnega davka — splošnega kot skupnega. Ta idealni način enkratne obdavčbe pa ni izvedljiv pri vseh vrstah blaga iz davčno tehničnih razlogov. Finančna zakonodaja si je pomagala tako. da je v taksnih primerih obdavčila posebej promet s surovinami, promet fabrikatov in polfabri-katov. Ta skupni davek vmesnih prometnih faz se imenuje dodatni skupni davek. Vse to je za davkoplačevalce posebno važno zato, ker morajo vedeti, da, Čim je otii. ki je po tabelah o skupnem davku offjtgAon kot plačeval ec davka plačal svoj skupni davek, je plačal tudi skupni davek za celo vrsto vmesnih faz. Vsak trgovec in obrtnik mora točno vedeti ali je po tabelah o skupnem davku podvržen prometnemu davku ali ne, sicer se lahko zgodi, da bo plačeval prometni davek, čeprav tega ni dolžan. Vrst blaga in predmetov, ki so zavezani skupnemu davku, je pa nešteto, zato jih predavatelj ni mogel posebej naštevati, podrobneje se pa davkoplačevalci lahko pouče na davčni upravi. V B^oteem tj* aa&en*. skupni davek večino- ma proizvodnjo in vse prometne faze do potrošnika. Zakon o skupnem davku nalaga prometni davek producentu. Včasih je pa težko določiti, kdo je producent. Načelno pojasnjuje to vprašanje člen 2. uredbe z dne 20. julija 1931. ki jo je objavil 29. avgusta lam »Službeni list«. Treba je pa tudi vedeti, .kdo je potrošnik. Potrošnik je namreč tudi, kdor prodaja blago v nepredelanem stanju, ni pa torej potrošnik predelovalec, ki predeluje blago v izdelke, ki so podvrženi skupnemu davku. Obširno je predavatelj tudi govoril o pravicah in dolžnostih davkoplačevalcev in sicer predvsem o prevalitvi prometnega davka na kupca. Razlikovat! je dve vrsti prevalitev: očitno in neočitno. Očitna prevalitev je, ako se skupni davek priračuna vidno v fakturi k prodajni ceni, neočitna pa, ako se vkalkulira v prodajno ceno prometni davek. Pri splošnem davku se očitna prevalitev ne sme nikdar izvršiti, pač pa sme davkoplačevalec vkalkulirati prometni davek v prodajno ceno. Pri skupnem davku je pa dovoljena očitna in neočitna prevalitev. Očitna prevalitev je zelo omejena, prevaliti sme davkoplačevalec samo tisti skupni davek, ki ga je plačal ,a samo v primeru, če je knjigaš, če vodi knjigo opravljenega prometa v vseh ostalih primerih je pa dovoljena neočitna prevalitev. Važno vprašanje je tudi, kako se plačuje prometni davek, in sicer se plačuje: a) pavšalno, b) po knjigi opravljenega prometa, ali c) za vsak posamezni promet Za vsak posamezni promet se plačuje prometni davek zlasti: 1. pri uvozu, 2. pri dobavi državnim in sanaoupravnim telesom in 3. pri prometu živine za zakol j. Skupni davek je treba plačati za vsak uvoz posebej, ne glede na to, ali je uvoznik podjetnik ali ne. Najbolj pa davkoplačevalce gotovo zanimajo davčne prijave, o katerih je predavatelj tudi podrobno govoril. Davkoplačevalci se dele po plačevanju v dve vrati, v pavšaliste in knjigaše. Pav-šalisti plačujejo davek po prometu prejšnjega leta, knjiga« pa po tekočem prometu. Prvi vlagajo samo po eno prijavo na leto (januarja, po preteku koledarskega letal. Pavšalisti morajo torej letos vložiti prijavo na podlagi prometa lanskega leta. Ta prijava bo obsegala pri skupnem davku promet od 1. aprila 1931 do konca leta, pri splošnem davku pa od 1. januarja do konca leta Pri skupnem davku bodo pavšalisti obdavčeni na podlagi prometa v času od 1. aprila do 31. decembra 1931 za lansko leto in za letošnje leto. Pri splošnem davku bodo pa obdavčeni od prometa lanskega leta za letošnje leto, za davčno leto 1931 so pa že bili obdavčeni na podlagi prometa v letu 1930. Bolj komplicirane so davčne dolžnosti knjigašev, ki morajo voditi knjigo o opravljenem prometu in vlagati mesečne prijave o prometu preteklega meseca, na koncu leta pa še letno prijavo, rekapitulacijo mesečnih prijav. Kdor vodi točno in popolno knjigovodstvo, da se višina prometa lahko ugotovi že na podlagi poslovnih knjig, mu ni treba voditi še posebne knjige o opravljenem prometu. Knjigasi lahko odpremljajo davek na poslovni promet mesečno, da ga vplačajo v gotovini in v menicah, ali pa po izdanih fakturah. Slednji morajo plačati davek najkasneje v 50 dneh po preteku meseca, prvi pa v 20 dneh. Po predavanju je predavatelj odgovarjal še na vprašanja prisotnih. K besedi sta se priglasila med drugimi zbornični kon-zulent g. Fr. Žagar in g. Verbič. Prisotni so se zahvalili predavatelju za izčrpno ter temeljito predavanje z živahnim odobravanjem. Placid pričakuje goste Koliko so Američani potrošili za športne naprave Izgledi na zmago Slikovito ameriško mestece Lake Placid, kjer se bo vršila letos zimska olimpijada, je v znamenju zadnjih priprav za veliko športno prireditev. &ele v zadnjem hipu so prireditelji sklenili napraviti umetno drsališče, kjer se bodo lahko vršile tekme v umetnem drsanju tudi ob južnem vremenu. Led en n areno so zaceli graditi šele v avgustu, pa bo vendar te dni že otvor jena. Umetno drsali- Sonja Hennie in Avstrijec SchaHer. sce je dolgo 65 m široko 18 m tako, da bodo lahko prirejali na njem vse drsalne tekme. Stroški za areno, ki bo v nji prostora za 3000 gledalcev, bodo znašali 225.000 dolarjev. Druga krasna poslopja so pa že davno dograjena. Poedine tekmovalne proge so bile otvorjene že v prejšnji sezoni, zdaj so jih pa samo popravili, kolikor je bilo treba. Vsi športni objekti so veljali okrog 7500 dolarjev. Glavna tekmovalna proga na Mount van Hoevenbergu je dolga 2350 m, povprečni padec znaša 10°/o. Povprečna širina znaša 2 m, na ovinkih pa 4—6 m. Proga ima 25 ovinkov. To je .prva tekmovalna proga sveta, ki jo je zgradil nemški inženjer Zentzrcki na podlagi olimpijskih določb. Olimpijska skakalnica za smuške skoke je veljala 36.000 dolarjev. Lake Placid je pripravljen in za nastanitev vseh gostov. Ameriški tisk računa, da bo vsak dan najmanj 20.000 gledalcev. Ob slavnostni otvoritvi bo znašala vstopnina 5 dolarjev, ob navadnih dneh pa 3. Permanentna vstopnica k vsem tekmam znaša 45 dolarjev. V smučarskih tekmah Američan! ne upajo na večji uspeh. V vztrajnostnih tekih so favoriti Finci in Švedi. Po splošnem prepričanju bo zmagal Rudstadsiuen. V skoku na smučeh obetajo Američani največ izgledov Američanu Oimoenu, Švicarju KauT-manu in bratoma Ruud. Na drsališču bo največja senzacija start večkratnega olimpijskega zmagovalca Thun-barga. ki je s Blomouistom največja nada Fincev. Poleg njega prihajajo v poštev Američani Jaffe in Shea ter Kanadec Robinson. V umetnem drsanju dam bo imela Sonja Hennie po mnenju ameriških strokovnjakov zelo težko nalogo. 16-letna Avstrijka Hilda Holovska in 13-letna Angležinja Taylor jo utegneta pripraviti ob svetovno prvenstvo. Sonja je baje že >dovolj stara mojstrica«., njen nastop bi moral biti brezhiben, Če bi hotela obdržati svetovno prvenstvo. Ameriški tisk je prepričan, da bodo simpatije občinstva, a morda tudi sodnikov, na strani Holovske in Tavlor, ki ju pričakujejo z velikim zanimanjem. V umetnem drsanju gospodov smatrajo Američani skoraj za izključeno, da bi bil sedanji svetovni mojster Avstrijec Schaffei poražen. Drugo mesto bo zasedel po njihovem mnenju Šved Grafstrom. V tekmi imata baje največ izgledov zakonca Brunet V kanadskem turnirju bo Kanada najbrže gladko odpravila Ameriko, Nemčijo (če se udeleži olimpijade) in Poljsko. Ta tekma bo po številu sicer slaba, po kvaliteti pa zelo dobra, kajti Nemčija in Poljska sta v Evropi najmočnejša narodna teama. V celotni kvalifikaciji pričakujejo Američani zmago Norvežanov. Predavanje v „Soči" Agilno društvo »Soča« je priredilo v soboto 10. t. m. zopet zanimivo predavanje. Podžupan prof. J a r c je predavaj o temi »Velika mesta v preteklosti in bodočnosti«. Posegel je 5000 let nazaj in podaJ najprej sftko orientalskih despotskih velikih mest (Babilon. Ninive, egiptska mesta itd.), ki so bila kot prestoJice despotov skladišča tributa podložnih plemen in vojnega plena ter z despoti živela in umirala. Grki in Rimljani sta klasična naroda mestne organizacije. Grška »polis« je postala zibelka človeškega, kulturnega in političnega razvoja. Rim kot središče rimskega imperija pa pomenja oblast enega mesta — urbs — nad znanim svetom. S svojimi kolonijami — mesti so zanesla Rimljani svoj jezik in kulturo globoko v barbarske dežele. Po-drobno je opisal predavatelj prebrano in stanovanjsko bedo v starem Rimu, mestu z nad 1 milijonom prebivalcev. Za german-sko-romanska mesta srednjega veka, ki niso velika mesta (Nurnber? 20.000 prebivalcev!) je značilna delitev dela z okolico, s katero tvori mesto skoraj avtarkično enoto: v mestu obrtnik, v podeželju kmet Naša velika mesta so produkt industrijalizacije. Aglomeracija prebivalstva v mestih je razvita tako daleč, da na Angleškem ne živi niti četrtina prebivalstva na kmetih, slično v Nemčiji. Veliko mesto je nov dogodek v zgodovini človeštva zadnjih 50 let Mestne uprave je problem urbanizma — racionalnega razvoja in ureditve mest — takorekoč prehitel in presenetil. Nemci in Francozi posvečajo literarno in praktično temu vprašanju največ pozornosti (n. pr. Akademie des Stadtebanes, Institut d'urbanisme a La Sorbonne). Govornik je kratko očrta! glavne probleme uprave velikega mesta. Bodočnost velikih mest je sicer nejasna, vendar se zdi. da to ne bodo mesta kakor so ameriška Odločevala bodo njih obliko: nova prometna sredstva, (aerobusi?). nov stavtmi material (jeklo?) nove stavbne konstrukcije in nov način Življenja (televizor?). Pred^vPtHj je očrta' vodilne ideje slavnega Corbussier-ja in citiral njegove besede: Veliko mesto ni samo slučaj ampak ima pravico do obstoja Velike mesto je srce človeškega krvotoka in možgani človekovi. V mestih nastajajo velik-mednarodni dogodki. Od mesta zavisi nacionalna organizacija in naconalna organizacija je internacionalna. Pohod idej se vrši v ozkem teritoriju velikega mesta, to so središča, so celice sveta. Jako številno zbrani »Sočani« so nagradili predavatelja z živahnim odobravanjem. Pred predavanjem in po predavanju je pa novo osnovani kvartet »Soče« zapel učinkovito več lepih pesmi. Stanovanjske odpovedi v Ljubljani V Ljubljani je bilo lani pri okrajnem sodršču vloženih 916 stanovanjskih odpovedi, a letos prve dni januarja že 7. Stanovanjske odpovedi zadevajo v 85% male najemnike, tako nižje državne uradnike, privatne nameščence in delavske sloje. Največji odstotek pač tvorijo odpovedi najmanjših stanovanj, obstoječih iz kuhinje in ene sobe brez pritiklin. Za taka stanovanja so moraH ljudje plačevati 300 do 500 Din. Ker revni sloji ne zmorejo zaradi slabega zaslužka tako visoke najemnine, so jim bila stanovanja odpovedana. Mnogo odpovedi je vložila pri sodišču mestna občina. V mestnih hišah so bila odpovedana stanovanja onim strankam, ki že po več mesecev in celo nad leto dni niso plačevale najemnine. Mnogi hišni gospodarji pa so odpovedali stanovanja, ker so zahtevali višjo najemnino, čemur pa so se najemniki uprli. Zadnji čas se je sploh pojavilo med najemniki veliko nezadovoljstvo, ker so jim nekateri hišni gospodarji povišali najemnino za 100 do 200 Din mesečno. Kot razlog so navajali, da so konzumirali večjo količino vode in da so se sploh povišale občinske davščine. Apel bana dr. Marušiča, da bi gospodarji primerno znižali najemnine, je naš&l slab odziv. V Ljubljani se je prijavilo mestnemu magistratu samo 12 hišnih lastnikov, ki so strankam znižali najemnine za 25%. Tudi „abonenti" Na dijaškem stojišču našega opernega gledališča so se raizjpar»le čudne navade. Gotove posetnioe oz. posetniki so na nekatera mesta docela »akontirani« in gorje nevedmežu, ki hi hote ali nehote zavzel dotični prostor. Z vljudnimi besedna m i in celo z dejanji ga pouče, da imajo do prostora vse pravice kot redni dbidkovalci vseh predstav, ker so si mesto rezervirali že ob začetku predelave in se po vt^akem odmoru točno vračajo nanj. Mnenja smo, da na dij. stojišču ni n»-kaiknšnih »abonmajev« in da rudi tukaj veija načelo, da »kdor praj pride — prej melje.« Sploh pa moremo samo z žalostjo Ugotoviti, da dij. stojrcšoe ne odgovarja svojemu imenu in namenu — odkar so se med dijake pričeli mešati razni nedijaki obojega spola — pred vsem pa gotovi objestni in nedostojni ljudje, ki stresajo neslane in nesramne opazke na račun kogarkoli. Kje so merodajni faktorji, ki hi v tem pogledu napravili red? Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek 12. januarja: zaprto. Sreda 13. januarja: Revna kot cerkvena miš. Premijera. Red D, Četrtek 14. januarja: zaprto. Petek 15. januarja: Zapravljuvec Red E. Sobota 16. januarja ob 15. Vest Dijaška predstava po izredno znižanih cenah. Izven. * Dramska premijera. Zafbavna in fina komedija Ladislava Fodonja »Revna kot cerkvena mriš« sc vprlzord prvič v sredo 13. t. m. Naslovno vlogo mladega, energičnega dekleta, ki se bije skozi svet, kreira ga. Naiblocka. Njenega partnerja bankirja barona Uiricha 2. Gre^orin. G. Drenovec igra baronovega sina Franca. Tipfcarico Frey Qfly igra ga. Mina Danilova. Prvo dejanje se odigrava dopoldne v pisarna predsednika univerzalne banke na Dunaju, drugo šest tednov kasneje v nekem pariškem hotelu in tretje par ur pozneje isto-bam. Komedija je Lzrdaio zabavna, fina in elgantna ter razpravlja o življe nski borbi dekleta, ki si z energijo išče poštenega kruha. Igrala se je na naštetih odrih ter se bo prav gotovo tudi našemu orjfeuistvu priljubila z vso svojo Ljubkost jo, veselost jo m zdravim jedrom. Premijera se vrči za red D. Sicer veljajo običajne dramske cene. OPERA Začetek ob 20. Torek 12. januarja: Viktorija in njen huzar. Gostujeta člana zagrebškega gledališča Margita in Dejan Dubajić. Izven. Znižane cene. Sreda 13. januarja: SneguroGka. Red A. Dva člana zagrebške operete gosta v »Viktoriji in njen huzar«. Drevi ob 20. uri se poje v opernem gledališču izredno priljubi jena pa tudi zabavna opereta »Viktorija in njen huzar«. V vlogi častniškega sluge Janezija nastopi prvič na našem odru g. Dejan Dubajić G. Dubajić fcreira to vlogo tudn v zagrebškem gledališču vedno z največjim uspeh um Drugi naš gost. njegova gospa Margita Dubajićeva pa nastopi v vlogi hišne Riquette. Oba gosta nam bosta podatla ta zaljubljeni par z vso svojo veliko umetndsko rutino, zato smo tudi prepričani o veliikem uspehu. Prav poseb no opozarjamo na plesne točke, kn jih izvajata na prav svoj, poseben in izredno učinkovit način. Ostaja zasedba te operete kakor obioaina. V glovnih vtogah: ga, PoMčeva, ga. Ribičeva, g. Goetič, g. Zupan, g. Pečete, g. Povhe m drugi. Dirigira karpcl-mk dr. Svara Režija je Poviietov*. Predstava je izven abonaro&ia in veljajo miža-ne operne cene. Ljubljanska opera v prizori j srtvio dnt 13 t m po ^ioro dva mesečnem rt-sledku zopet veliko rusko štir Jr,a'^ku opero, le jo j> uglasi! nlavni 4M*da*eij Runski-Korzakov »Sneg u ročka«. Vatlov no fiogo po;e ga Ri-Hičeva r>perc iir kapelnik Neffat ln«»eertaoi |* je g. T Ujmi šecva Predstava je za red A. KOLEDAR Danes: Torek 12 januarja, katoličani: Ernest, Bodigoj, Alfred, pravoslavni 30. decembra: Anisije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino >i*iira: Planine v piameuih. Kino Dvor: Isjra z ocrnj^m. Kino Ideal: Skrivnost rdeče mačke. ZKD: Oklus najnovejših zvočnih filmov ob 14 30 in 18 v Matici. Zborovanje proti vUokirr naje-mn-na-n ob 18.30 v Unonu Predavanje v >Pravniknc ob 18. na sodišču soba 79. DEŽl RXE LEKARvT Danes: Trnkocz.v, Mestn. trg 4 in fmn Miklošičeva cesta 20. Slovenci v Ameriki V kraju Neffs. država Ohio, je postal žrtev avtomobilske nesreče France Rozman. Dne 20. novembra se je % dvema tovarišema odpeljal na njivo kopat hren. med potjo se je pa avtomobil prevrnil in pokopal Rozmana pod seboj. Težko poškodovanega so Rozmana prepeljali v bolnico, kjer 'e pa poškodbam podlegel. Pred konfekcijsko trgovino Frančiške Miheli-Čeve v Clevelandu se je 13. decembra ustavil avtomobil, iz katerega sta izstopila dva moška in stopila v trgovino. S samokresi v rokah sta prisilila Miheličevo, da je vzela iz blagajne denar m jim ga izročila. Bilo je 66 dolariev. V vrgovini >,c je m trdil ta čas Henrik Staudohar, ki sta mu lopova vzela 10 dolarjev in ko je prišla v trgovino lOletna Marija Cukanje. sta tudi njej vzela en dolar. Druga dva roparja sta medtem sedela v avtomobilu tn čakala na preži. Roparji so se potem nemoteno odpeljali. K sreči si je pa neki deček zapomnil številko avtomobila in jo prijavil policiji. Trije roparji so bih" kmalu izsledeni m izročeni sodišču. V Clevelandu je umrla Ivana Stražišar, rojena Gornik, stara 42 let Pokojna je bila doma iz vasi Kot pri Novi Štifti. V Ameriki je bivala 23 let Za njo žalujeta mož in sin. — V kraju Livermore je umrl po kratki bolezni Janez Stukelj, star 40 let. Pokojni je bil doma iz Starega vrha pri Semiču. — V kraju Bnte je nagle smrti umrl Bil Klemene, star 30 let — V Pittsburghn je umrl Janez Fjlipčič, v Clevelandu pa 24. decembra 151etni France Blatnik. — V Clevelandu je nagle smrti umrla Frančiška Grajewski, rojena Grahar, stara 50 let V Ameriki je bivala 90 let Za njo žalujejo sin in dve hčerki. Demonstracije proti filmu „X 27" Iz Berlina poročajo, da je prišlo pri premijeri novega, filma M ari ene Dietrich »X 27« do velikega Skandala. Gre za film o delovanju vohunov med svetovno vojno. V prvih slikab vidimo Dunaj pred letom 1915. Marlene Dietrich igra vohunko v avstrijski službi. Občinstvo je začelo žvižgati in glasno protestirati, češ da sramoti film avstrijsko armado. Dotične prizore so morali brž izstriči iz filma in druga predstava je sla gladko. V filmu »X 27;vića. b'aca trika Geniwija, načelnika Bajde in prrosrvefor-ja ZJtnifva je ra^icino, da je bilo društveno delovanje tudi v preteklem lotu -se-sfcramflko agiino m plodonosno. Mejnik ▼ razvoju društva je bila proslava 20-'etn?c« obstoja Štepan'i-fvcja Sokola, ki se je vr-šivgustu. Društvo «e je udeležilo tudi javnih nastopov sosednih bračkih društev, priredilo je tudi javni nastop in imelo več prireditev. Kakor povsod drugod, se je tudi v Štepanji vasi sokolska ideia močno razmahnila in društvu *so pn-(srtopiti mnogi novi člana. Poročilu pod^*a-roete so sledile volitve in je bila rupi predlagana v potrditev nova irušrtv^na uprava in sicer za starosto znani neumorni in požrtvovalni sokolski deavec br France Slana, za načelnfta je pa bil predlagan ag-Kni in priljubljeni dolgoletni bivši načelnik, sedanji prosvetar Rudolf Zjtnnik. v odbor pa večina prejšnjih društvenih delavcev. Občni zrbor je potekel v najlepši harmonik in pri;a/«1 je da Sokol v Šteponri /*u*i vedno lerpše napreduje in da sokolska ie-ja prodira med najširše sloje rt-vnda. Dnevne vesti — Poštne položnic« ne smejo biti popravljene. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: Do sedaj je bilo dovoljeno, aa je pošiljatelj denarja smel popraviti datum napisan na >spo-rocihic položnice, ta popravek pa je s svo-jerocnim podpisom poleg datuma potrdil. Z novim pravilnikom za hranilno in čekovno službo pri poštah ki je s 14. majem 1931 stopil v veljavo, je vsakršno popravljanje na položnicah nedopustno, tedaj tudi popravljanje datuma čeprav bi se vplačnik poleg popravka podpisal Tozadevno določilo se glasi: »Na položnici se ne sme nič popravljati, strgati ali črtati, tudi ne sme biti položnica nečitljiva, raztrgana ali zamazana Takih položnic pošta ne sme sprejeti.c To določilo je tudi natisnjeno na zadnji strani 1. dela položnice, L j. pobotnice Poštam ni dovoljeno sprejeti položnic, ki niso predpisno izpolnjene in če datum ki je napisan na *spo-ročilu« in pri novejši nakladi položnic tudi na temeljnici za knjiženje«, ne odgovarja vplačilnemu dnevu. AJto položnica ni po predpisih izpolnjena, je pošiljatelj denarja dolžan Lzpohaiti novo. navadno, če jo ima, ali pa splošno, ki jo kupi na posti za 25 par Ker se stranke pritožujejo, češ da jim delajo poštni uslužbenci s svojevoljno razlago predpisov samo neprilike, objavljamo gornja določila, po katerih se morajo poste strogo ravnati in prosimo občinstvo, da ne smatra natančnega izvajanja predpisov za šikane s strani poštnin uslužbencev. — Sedeži tehničnih oddelkov. Na temelju zakona o banskih upravah so ustanovljeni tehnični oddelki pri sreskih na-čelstvih in določeni njihovi sedeži. V dravski banovini so tehnični oddelki v Kranju za radovljiški in kranjski okraj, v Ljubljani za kamniški, litijski, ljubljanski, logaški in kočevski okraj, v Novem mestu za črnomeljski, metliški, novomeški, krški in brežiški, v Celju za gornjegrajski, slo-venjgrajski. konjiški celjski, laški in šmarski okraj, v Mariboru pa za dravograjski, mariborski levi breg. mariborski desni breg, ptujski mursko-soboški in dolnjelendavski okraj — Razpisi*ni inženjerski službi. Tehnični oddelek banske uprave vrbaske banovine razpisuje natečaj za banovinskega kontraktualnega gradbenega inženjerja. Prošnje je Irena vložiti do 25. t. m. — Direkcija državnega posestva Belje razpisuje natečaj za izpraznjeno mesto hidro-tehničnega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do 1 februarja. — Nova telefonska proga. S sklepom ministra za promet je otvorjen telefonski promet med Dunajem in Vranskim. Taksa za edinico pogovora (3 minute) znaša 3.45 zlatih frankov. — StroktiTni pouk o mlekarstvu v ljnl>-Ijan>ki okolici. Kmetijski odd. kraljevske banske uprave priredi tekom tega meseca enodnevne tečaje s poukom o mlekarstvu Na predavanjih bo sodeloval po možnosti tu di srečki kmetijski referent s poukom o živinoreji. Pouk bo deljen in sicer: predpol dne za moške, popoldne za ženske. Razpored predavanj je 6ledeči: dne 16. januarja v Št. Vidu nad Ljubljano, 20. januarja na Jezici; 22. januarja v Dramljah in 23. januarja na Viču. Cas in kraj predavan[a bo razviden na obč. uradu. Prihodnji me?pc se bodo pre davanja nadaljevala v ostalih okoliških občinah. Ker so taka predavanja o mlekarstvu in živinoreji največje važnosti za okoliške kmetovalce, kot zalagatelje mesta z mlekom je pričakovali popolne udeležbe. — Dobave. Gradbeno oddelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. nt. fx>iiudbe za dobavo smolnatih ba-kelj. Gradbeno oddelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo napisnih tablic. Pred metni oglasi z natančnejšimi podatki ao v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vposiled. — Spomenica IV. kongresa pravnikov v Skoplju je dotiskana in je naprodaj pri vratarju justične palače v Ljubljani za ceno 25 Din izvod. Članom kongresa se bo spomenica dostavila posebej. — Smrtna kosa. Včeraj jc umrla v Ljubljani mati uslužbenke Narodne tiskarne ge. Marije Hauptman rojene Huiber in trgovca v Kočevju g. Franca Hubra gospa Terezija H u b e r. Pokojna je bila kot izredno blaga žena splošno priljubljena. Pogreb bo jutri ob 16. izpre dmrtvašnice splošne bolnice. — Profesorja g. Adolfa Grobminga in njegovo sestro gospo Ružo Lesica je zadel včeraj popoldne težak udarec. Umrla jima je po daljši težki bolezni skrbna mati ga. Katarina Grob-m i n g roj. Božeglav. K večnemu počitku jo polože jutri popoldne. Pogreb se bo vršil ob 14. iz Clgaletove ulice 1. — Pokoj-nicama blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno s padavinami. Včeraj je bilo v naši državi še kolikor toliko ugodno vreme, čez noč se je pa poslabšalo in dobili smo zopet neprijetno južno vreme z dežjem. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 9. v Beogradu in Skoplju 7, v Mariboru 6.1. v Zagrebu 2.8. v Ljubljani 2.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9, temperatura je znašala 0.8. — Tragedija dveh zagrebških visoko- šolcev. Slušatelja juridične fakultete zagrebške univerze Krištof Zečevič in Josip ćičić sta se napotila iz gozdarske koče na planini Vjenac. kjer sta se pripravljala za izpit v februarskem terminu, na ljudsko veselico v vas Resenovac. Usoda je hotela, da nista krenila s smučmi po običajni smučarski poti, temveč sta se spustila po strmi senožeti in padla v 30 m globok prepad. Našli so ju šele čez tri dni. čičič je bil že mrtev, Zečevič pa težko poškodovan m se bori zdaj v bolnici s smrtjo. — Samomor mlade sirote. V predmestju Bjelovara se je obesila v nedeljo 18-letna Viktorija Cesarec. Zapustila ni nobenega pisma in tako se ne ve, kaj jo je pognalo v smrt. Bila je sirota brez staršev in zaljubljena v nekega fanta. — Vlak povozi] učitelja. Na progi med postajama Pivnica in Gjulovec blizu Virovitice se je pripetila v nedeljo težka nesreča. Vlak je povozil ljudskošolskega učitelja Luko Plavšiča in mu zdrobil obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu takoj nogi amputirali. — Nesreče in nezgode. Včeraj popoldne se je v trgovini »Petovua« ponesrečila 15-lotna trgovska vajenka Danijela C erar, stanujoča na Celovški cesti st. 53. Ko je ležala po lestvi se ji je nenadoma vlomila in Danijela je padla tako nesrečno, da si je z!om>la levo ključnico Prepeljali so o v bolnico. — Sobarica Anica Velkavrh. rojena leta 1908. je na Kociovđkj cesti št. 26 padla po stopnicah in se precej pobila po i»lavi. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico. — Tretja žrtev nesreče je pos*a! vpok'jijcni veterinarski pomočnik Ivan Gr-čar. rojen leta 1876 in stanu-o; na Škofljici Padel je z lestve Ln zadobal re*>ne notranje poškodbe. ?7 LillMl*f!!i! — lj Dobrodelna akademija. Za pevski in glasbeni del te akademije, ki se vrši v četrtek ob 8. zvečer v hotelu Union, se interesira že inozemstvo! Radio-postaja v Baslu (Švica) ki bo prenašala koncertne točke po vsem svetu, pričakuje namreč za poslušalce radija v inozemstvu, izreden užitek! Ker nastopijo v kulturnem svetu znana Glasbena Matica in najboljši Glasbeniki z izbranim sporedom, pride vsak na svoj račun! Tudi odbor »Pomožne akcije« pričakuje od te prireditve velik uspeh v finančnem pogledu, od katerega je odvisno ublaženje strašne bede brezposelnih in drugih siromakov' Preskrbljeno je tudi za razvedrilo po koncertu, vsled tega naj nihče ne izostane od te izredne dobrodelne prireditve! —lj »Ljubljanski Sokol« javlja svojemu članstvu tužno vest da je preminul dolgoletni in zvesti član brat Anton Lenarčič, profesor učiteljišča. Društveno odposlanstvo ga spremi na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruž: temu odposlanstvu. Zbirališče danes ob 16. pred hišo žalosti. Čopova ulica št. 21 Kroj civilni z znakom. Pokojniku časten spomin. —lj Trgovski ples! Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča javnost, da se v letošnji predpustni sezoni ne vrši nikak trnovski ples, kakor je bilo objavljeno v časopisju, ker ima ljubljansko trgovstvo resnejše skrbi, kakor prirejati plese predvsem pa ima pred očmi Pomožno akcijo«, s katero hoče pomagati najbednpjšim N'ačelstvo. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani ju sklenilo, da se odpove, svoji tradicionalni prired;tvi — obrtniškemu plesu, ki je bil že najavljen za v soboto 16. t. m., ker smatra sedanji čas za tovrstne prireditve spričo vsesplošne krize preresnim. Vabi pa vse gg. obrtnike, da se v čim večjem številu udeleže prireditve -»Dobrodelne akcije*.. —lj V društvu Soča se vrši v soboto 16. t. m. v salonu pn Levu ob pol 9. uri zvečer zelo važno podučno in koristno predavanje, in sicer o zdravem in bolnem zobovju. Govori zobozdravnik dr. Juraj Kallav. Vabljeni Sočani in vsi drugi, ki se za to zdravniško predavanje zanimate. Vstop vsem svoboden 19/n — lj Vefino cest «.<> že očistili snega, razen Bleivceisove in nekaterih, ki so navadno zanemarjene m ki jih ne Čistijo mestni delavci. Snec pa še leži v glavnem tivolskem drevoredu, ki je ob lepem vremenu frekv^nti-ran tudi pozimi. Včeraj in v nedeljo so tu ljudje mešali snen. ki ne pa k sreči še n1 spremenil v brozgo, ker je dovolj hladno vreme. Prav lako bi bilo treba nekoliko bolj očistiti še druge drevorede in park*,, n. pr Zvezdo da nas ne bodo zopet p-: eni tele poplave ob južnem vremenu. —lj VH. delavski prosvetni veter »vSvo-bod^ in *Zarje< se vrši jutri ti. t. ni. ob 20. v dvorani l)elavske zbornice. Na sporedu je F lipova: »Iz inoie domovine«, over-tura in dr. Dolinar-Bemard: »V zarji jutra* nji«. Veriček slov. nar. pesmi. Igra delavska godba Zarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja. — Tenorist Vinko Slanovec z;ijx>-je Rubinstein: :Sen;; Fleišman - Kozina: >Veseli godec« in A. Forster: Arijo iz op*;-re Gorenjski slavček. Pn klavirju spremlja abs. kons. Anica Sebrova. — Viktor Č&mpa zaigra na flauto A. Mozart: Andatno. Pn klavirju kons. Boža šaplja. Sopranistka Anica... napoje Čajkovekij: >Na plesu šumečem«:; -lensen: »Veter šepetnU i.n Rubinstein: Solzam. Pri klavirju Boža caplja. Ba ritoni-t Ciril Oblak zapoje: Adame: Planinec-, Adamič: *.\ocoj je pa lep večere iu Gerbič: »Pojderu na prejo«. Pri klavirju Boža Saplja. Vokalni kvintet Ljubljana (Gro-beljšek, GriL Premele, Križnar) bo pel: Svetek: .-Pod noč«. PremeR- Po polju že rožce cvetejo«, Hajdrih: >Ccrkv ca c, Marolt: >Soldaški boben«, Prelovec: ^Zapoj mi pesem dekle«. Šišenski govorilni zbor »Svobode«: recitira Oton Zupančičeve >2ebljarje< m »Kovače<. — Nace Mihevec bo predaval s pomočjo skioptičnih slik o novi industrijski revoluciji. — Vstop prost. Ker se večer prenaša tudi po ^diu je ob enem tudi delavska ura v radiu. —lj Družabni večer za oficirje in njih goste priredi odbor Oficirskega doma jutri v sredo ob 21. v veliki dvorani Kazine. Obleka promenadna, za oficirje pa siva. Povabljeni so vsi s stalnimi vstopnicami in sploh vsi prijatelji oficirskega zbora iz meščanskih krogov. 30/n —lj Tovarišice pevke! V sredo 13. januarja bo zopet redna pevska vaja ženskega akad. pevskega zbora točno ob 19. v balkonski dvorani na univerzi. Pridite vse! Odbor. _lj Narodna strokovna xveza poživlja vse ljubljansko članstvo, da se udeleži današnjega javnega shoda ob pol 7. uri zvečer v dvorani Uniona Če kdo, je delavec najbolj prizadet z visokimi najem n nami, zato je njegova dolžnost da se udeleži shoda m s tem dvigne svoj glas proti previsoki najemnini. NSZ vabi tudi ostalo delavstvo, da pride na shod in se pridruži akciji za znižanje najemnin. NSZ. —lj Poročilo o prireditvi Jadranske Straže je tiskarski škrat prav po svoje obrmi. Iz lepih naših Banačank oziroma Bačank je napravil i talijanske Benečanke. a prekrasno Sarajevkc. gx> M aro, soprogo pod polk. Nikoliča, je kar preskočil, pn mariborskem slikarju Kosu pa je pustil le njegov monograrn I V K druge manjše Skratove grehe so pa čitatelji gotovo že sami popravili. —lj Danes zadnji predstavi tretjega ciklusa kulturnih zvočnih filmov. ZKD predvaja danes ob 14.30 in ob IS. nepreklicno zadnjikrat krasne kulturne zvočne filme »Lov na sione«, »Diamanti«, »Manevri angleškega vojnega Drodovja« itd. Predstavi se vršita v Elitnem kinu Matici ob najbolj znižanih cenah. —lj Trgovina s kurivom. Velepi? R. v Sp Šiški je v korist »Pomožne akcije, obdaro vala na podlagi nakaznic mest. soc. pol. urada 60 otrok z potrebnim blagom za zimsko obleko in perlo. Bilo je prav živahno trgovanje v ponedeljek in torek 11. in 5. L m. v trgovini Belihar-Velepič na Dunajski cesti 35, ko so prihajale mamice po nakazano blago. Glihale so in prosile seveda mnogo več. kakor je bilo pripravljeno v zavitkih. Po možnosti se jim je vstreglo. vseh želja pa seveda m bilo mogoče izpolniti. Tvrdka Vele-pic pa naj bo prepričana, da ji bo za to velikodušen dar hvaležno mnogo rodbin in, da si je s tem svoj m človekoljubnim Činom pridobila simpatije najširšega občinstva. — lj Glavna skupščina Sokola I', bo v soboto 16. t. m. ob 20. uri na realki. Vegova ulica (vhod preko dvorišča), katere naj se Članstvo radi važnih zadev sigurno udeleži. Po skupščini prijateljski sestanek pri br. Novaku na Rimski cesti. Zdravo! Uprava. 28-n —lj Metlika za »Dobrodelno akademijo« v Ljublj3«!. Vzlic vsej bedi. ki vlada v Beli Krajini, so poslali belokrajinski vinogradniki večjo množino vina za vinsko poskušnjo, ki bo nudila priliko širšemu občinstvu spoznati dobre belokrajinsko vino —I j Seznam izgubljenih predmetov. ' pri javi'en-Lh upravi policije v času od dne 16. do 31. decembra 1931. 100 Din. 250 D-n. 400 Din. rezervno avto kolo. 325 Din in poštna nakaznica n« ime Genu«*si listnica v njej od 120 do 130 Din in sokolska Ieg3-trnacija na ime Krž?šn:tk Zorko, "orb;ca v nje i 140 Din. žepni robec, rožni venec in 2 naprstnika. damski bril'jantni prstan z vc'fcim in 6 m^ihni-im briljarKti. ročna torbica v niej črna denarnica, olatu^k z« 10 kron. robec Ln več rfik, nova kompletna pneumatika. ma.la usivata denarnica v njej l>0 do 100 D;n. srebrn« krona in več listkov glasečlh se na ime Javomi'k Slavko, par črnih ženskih boiks čevljev, torbica v njej 50 D m, iongnon z dolgo srebrno verižico, torbica v njej 280 Din. aktovka iz črnega Uc?nja v njej par ženrfeih čevjjev, dva pisma in zavojček zdravjl, dcnam'ca z 180 Din, 200 Din Ln polo/nica /. nasliovom Sare Marija. Praižakova ul. 15. lrstnica z okoln 100 Din. 2 dekreta glaseča se na ime Spa-capan BcTta. učitevica. skoraj nova aktovka z raznimi računi, Idernica v njej ZW br in listek z imenom Ker^oj Ele-onora. rezervno avto kolo. —lj Seznam najdenih predmetov, pri-javljenin upravi policije v Ljubljani v času od dne 14. do dne 31. decembra 1931, ročna torbica v njej 100.50 Din rn roibec, ročna torbica v njej 3.75 Din. 5 raagledniic in malei fcosrt, 100 Din bankovec, listnica z 334.25 Din, 4 srtenslce sinke, 2.80 m moškega blaga, živa goska, pes dobe rman, moško kolo znamke »Pax«, črno p'eskano mo£ko kolo. V žele-znišikin vozovih so se našli sledeči predmeti: 2 ženska de^'ika, 3 parce, 3 čepice, jopica, par otroških Čevljev, par novih copat, Uisnjat etui za žepni no»ž. zavitek starega perrla, sirf odbor trudil nesebično za irištvo Ke. br. Zebal nikakor ni hotel weč sprejeti časti staroste, »e br. Milač orečital listo up-a\e ki je bila soglasno sorejeta :-i jo stari odbor predlož! župni upravi v izbiri in imenovanje nove uprave. Na predlagan^ listi je starosta br. Drago Pogačnik, namestnik staroste Joško J e • a č * n, načeimk ia tajnik Milan Aoto$iew»cz. načelnica Tilka L u k e ž, namestnik načelnika Tranc A n ž i č, namestnica načelnice Mica Lon-g i k a. prosvetar Jako© S k u b 1 c. blagajnik Lojze Roš, statističar Alojz Kompare, gospodar Ivan Košiček. knjižničar Gabrijel Longika, nadalje pa tudi z večine dosedanji člani uprave. Od občnega zbora župni upravi predlagani novi starosta br. Drago Pogačnik je najprej izjavil, da sprejme nonujano mo čast le. če br. Zebala nikakor več ne bo mogoče preprositi, da bi io obdržal Nato je pa starosta br. Zebal podal obširen program za tekoče leto, ko bo meseca junija javen nastop kot izkušnja za župni oziroma praški zlet, opisal pomen tega zleta ter obširno govoril o nalogah sokolstva. končno je pa poudaril, da odstopajoči odbor z zadovoljstvom gleda na dosežene uspehe, ki zagotavljajo mlademu društvu tudi nadaljnji procvit in napredek. Ko je blagajnik br. Roš izrekel br. Zebalu zahvalo za njegovo uspešno delovanje in tudi še enkrat brezuspešno prošnjo, da bi ostal starosta, je br. Zebal zaključil dobro uspeli občnu zbor z zahvalo vsem, kd so ga podip rah ter s poZiivom, naj prav tako podpirajo tudi novega starosto, saj je stara uprava z bilanco najlepše dokazala, kako je bik> njeno delovanje na višku. Občni zbor sokolske čete na Laverci Snoči je imela mlada sokolska 6eta La-verca, ki je podrejena Sokolu IV«, svojo 11. ledno sku{**čino v prostorih požrtvovalnega staroste br. Ogrna. Zborovanja so se udeležili skoraj vsi člani, od matičnega druMva ^okol IV. so pa prišli novoizvoljeni starosta br. Hrano Pogačnik, tajnik in na«Vlnik br. Antosiewiiv ter nar**lnica s. Tilka Lukeieva, ki jih je starosta br. ()^prin prav prisrčno pozdravil. V svojem poročilu se je pi^sivse-m s|>onmil [pokrovitelja sokolstva kralja Aleksandra in staroste SKJ prostolona«lednika Petra ter z zadovoljstvom ugotovil, da k oett vedno pristopajo novi člani. Govor starosto, ki je v resnici duša vse«a sokolskeua življenja na l^averci, so zborovalci sprejeli z največjim odobravanjem, nato se je pa v globokem govoru spominjaj br. VVigele smrti so-kolske+ia voditelja br. dr. Schreinerja, ki 9* mu zborovalci izkazali čast stoje. Iz podrobnega poročila tajnika br. Perica pojemamo, da je Četa imela že rud prav uspelih prtr«»-ditrv. ustanovila je pa tudi fond, da %m Lahko čim več članov na zlet v Prago. Is blagajniškega poročilo smo zvedeli, da Ima četa 800 Din gotovine, kar j*» pa v teh težkih časih za tako malo in mlado četo tudi prav razveseljivo. Načelnik br. SimčriČ je 6*-to pohvalil, da je prav pridno telovadila, kakor je razvidno tudi iz gornje*i;i poročila o obč. zboru matičnega društva Sokol IV., na žalost je pa četa meseca novembra, ko je nastopil mraz, morala s telovadbo prenehati, ker nima še primernega prostora za telovadnico, zato pa odbor prav re*sno misli in tudi že dela za vsaj skromno zasilno zgradbo, ki ki jo gotovo s pomočjo članstva in prijateljev čete v kratkem postavi. V minulem letu je k četi pristopilo 9 novih članov. Br. prosvetar je opisa! delovanje čete v prosvetnem pogledu in ueotoviL, da je vprizorila že igro, priredila je pa tudi več prav dobro obiskanih predavanj. Posebno je pa prosvetar opozarjal člane, naj pridno zbirajo knjigo za knjižnico, ki je v tem kraju silno potrebna in bo privabila še več članov in zlasti mladino navezala na četo. Po soglasno 1 odobravanjem sprejetih poročilih funkci)^-narjev je bil izvoljen za tekoče leto ve* sedanji odbor, nato je pa pozdravil zborovalce starosta Sokola IV. br. Drago Pogačnik ln ▼ navdušujočem govoru pohvalil delovanje Bete, zlasti jih je pa opozarjal, naj se priprav ljajo na praški zlet, da bo tudi Lavore« častno zastopana na njem. Prav tako naj ae pa četa pripravlja tudi na župni zlet, ki bo ▼ juniju, kjer bo četa imela priliko pokazati plodove svojega dela, končno je pa starosta br. Pogačnik zagotovil četi vso podporo Sokola IV., kar so zborovalci eprejeli z največjim zadovoljstvom. Obširno je za njim govoril načelnik Sokola IV. br. Aj*to9iewicz o pomenu telovadbo, načelnica s. Tilka Luko-ževa je pa z najlepšimi besedami opozarjala zborovaloe na velik pomen, da vodnice deoe goje pri telovadbi čim največ iger, ker bodo z njimi deco navezale na četo in bo deca rada prihajala v telovadnico. Ko se je starosta Čete br. Ogrio še enkrat zahvalil vsem odbornikom ter govornikom, je zaključi) zborovanje s pozivom na krepko delo za napredek ?okolske misli na Laverci. Ljubimkanje. Sodnik obtožencu: AjH prranate. da ste iTpuIili gosv>odični cel Sop las? — Samo do medaljončka. gospod •^iupos r Aleksander Ja k ovije v: Piskač Molče je odšel na peron in se srdito prerival skozi množico. — Kan Je z njim? Valja je bila navajena videti Sčiokova veseleča in razoosaienejra — čepico si je vselej posadil prav na tilnik, srajco je imel odpeto in lasje so mu v nagajivem šopu padali nad levo sence, zdaj pa je imel ovratnik zapet, čepico je potisnil prav na Čelo in shtrj-Sal je, kakor da bi bil pravkar vstal z bolniške postelje. V srcu je začutila vzrok vsega tega: Padel je. Sčipkov je $>1 skozi množico, ne da bi se oziral. Hrbet se mu je uvpognil. Valja ?a je dohitela in ga prijela pod roko. — Počakaj... Kam hitiš? Sem ti mar jaz napoti? — Pogledala mu je v oči. — Nu, ti, napoti?... Saj vidiš, da mi je množica napoti. — Kai ie vendar s teboj? Si padel, kali. ^čipkovu so se srdito zaiskrile oči. — Nisem padel, ampak vrgli so me. To je treba ločiti. — Vrgli? Kdo? Tedaj je ^čipkov mahoma postal spet tak. kakršen je bil časih — jezen, zadirčen in neugnan. — prav tak, kakor je bil tedaj, kadar se je na sestankih prerekal s tovariši- Ošinil je Valjo z ostrim pogledom in izpregovoril: — Posadili so tja proti revolucionar-je, od katerih nimajo naši pričakovati nič dobrega. — Proti revolucionarje? — se je začudila Valja. — Seveda. Same sivolase starce. Za vsako besedo se love. Spotoma ji je Sčipkov vse razpove-dal: — ... Pričel sem odgovarjati, pa me je ta vrag precej ustavil: — Kaj nam to pripovedujete? Vprašal sem vas o nečem drugem. Začneva spet iznova — on pa se lovi za besede. Še cek> predrzen je postal. — Vem. pravi, — da ste vsi vkup same klepetulje. Jezik vam zelo dobro teče. Zna pa nihče nič. — Pokazal sem mu, kakšne klepetulje smo. Tedaj ie sklenil roke in dejal: — Izpita je konec. — Pravi, pravcati starorežimovec. — In te je vrgel? Šcipkov jo je postrani pogledal — nepotrebno vprašanje ga je užalilo. — Tega ne bom pustil kar tako, — je dejal odločno. — Izvedel sem za njegovo ime, Gordon se piše. Sivolasi trebušnih. Lica — vo! Po dve kosili poje. In takoj izpočetka me je vprašal: — Ste komsomolec? — Ko je zvedel, da sem komsomolec, me ie pričel privi-jati. — In Borisov? — je vprašala Valja. — Kai je z Borisom? — je razdraženo dejal Ščipkov. — Je tudi padel? — Ali takle potuhnjenec vobče more pasti? N'jega so izpustili. Pomolčai je. Valja ni vedela, kaj naj reče. — Ali naj ga tolažim? — Sicer pa. temu priskaču Boriso-vu ne bom nrkdar odpustil. Ali se spominjaš, kako ga poleti kar nič ni bilo volja, da bi se vkup učila? — Samo oviraš me. Slabo se učiš. — Kako sem se mogel učiti, če nisem ime! časa. Valja je z negotovostih dejala: — On je tudi imel sestanke. — Mar je imel take kti i:iz? — Je tudi njega izprašava! Gordon? — Tudi. — Ščipkov je pomolčai. — Vprašal me je po nekem Dostojevskem. Odgovoril sem. Tedaj pa so se vsi pričeli smejati. Ali je mar malo Dostojev-skih na svetu? Idioti. Sicer pa, čudni časi so nastali. Buržuii spet lezejo na dan. Vso pot je stresal svojo jezo. Valja končno ni mogla več vzdržati: — Ali ti ni bilo dolgčas po meni? Samo o izpitu govoriš in spet o izpitu. Sčipkov se je mahoma nasmehnil. — Za malo md je. Učil sem se in učil. zdaj pa namah »padel«. Vsi se mi smejejo. — Kaj bi to! Pozabi! Vesela sem, da si se vrnil. — Tega ni moči pozabiti. O tem se bomo pomenili še v časopisju. Sem se že odločil. Napisal bom članek v »Mladinski list«. Ta Gordon mi ne bo ušel. IV. Cez tri dni je Ščipkov na sestanku poročal o tem, kako se vrše izpiti za prestop na visoko šok). Govoril je navdušeno, spet je bil prejšnji Ščipkov — oblasten, silen, bistroumen. In vsem je bilo jasno — na visokih šolah nekaj ni v redu. Zakaj so Gordoni dobili oblast v roke... — Tovariši, napisal bom o tem v ^Mladinski list« in vi boste pričali o mojem tukajšnjem delu. _ Seveda bomo. Daj iim, vragom! — Za kaj smo se borili? — Trebušmki bodo spet sedli na naše hrbte. — Ščipkov, pojutranjšnjim je sestanek. — Ne, dajte mi teden dni dopusta. Rad bi osredotočil misli na to temo, da bo članek res imel uspeh. — Ne moremo brez tebe. — Ne, kar napravite brez mene. Samo slučajno sem prišel. Lahko tudi ne bi bil prišel. — Nu, če ne gre drugače, bomo pa sami. Ti pa piši. Ta večer — prvi večer po povratku — je bil Ščipkov spet zadovoljen: njegova avtoriteta je neomajana, pa naj bo tam, kar hoče... Vse naslednje dni je v čitalnici brskal po časopisih. Zapisoval si je nekaj, črtal in spet zapisal. Hodil je mračen in zamišljen. — Kai ti je? — ga je vprašala Valja. — Gledam, kako treba pisati članke. Vidim, da je to težko, če nisi vajen. V petek je prišel v čitalnico pozneje ko običajno. Izpočetka se mu je zdelo, da je čitalnica prazna. Toda tam pri oknu. za pregrado, ie stalo v gruči kakih dvajset ljudi. Bili so nad nečem sklonjeni. V sredi je Sernjon Malin iti nekaj polglasno čital. Mahoma so vsi prasnili v smeh. Ščipkov je stopil k njim. V gruči je bil opazil tudi Valjo. — Kaj imate tak šunder? — je glasno vprašal. — Saj se vendar ne pretepate. Vsi so se orzH. Valja pa se je nervozno okrenila in odšla k vratom, ne da bi se ozrla nanj. — Glej, tovariš, o tebi smo čitali, — je hudomušno dejal priletni delavec Stepancv. — Danes si junak dneva. — O meni? — se je začudil Ščip-kov. — Da, prav o tebi. Kako si lepo na-pravJl izpit. Stepanov ga je gledal z nasmehom — ta hinavec se je zmerom radoval, če je imel kdo izmed komsomolcev smolo. Ostali so utihnili in se nedolžno smehljali. Ščipkov je pograbil časopis. — Nu. kje je? Pokaži! Malinin mu je dal časopis. Bil je to »Mladinski list«, o katerem je Ščipkov zadnje dni toliko premišljeval. Malircm mu je pokazal s prstom. — Evo, čitaj! Vsa stran je drhtela pred očmi Ščipkova. Prečital je naslov: »Pri izpitih«, ki mu je sledil daljši članek. Avtor je z ogorčenjem pisal, da je mladež premalo načitana in da je njeno znanje malenkostno. Navajal je strašne primere. — Eden izmed kandidatov je v pismeni nalogi napravil 104 napake. Pisal je takole: — Streha je pokrito z žole-zom. — Postavil ni niti ene vejice, kakor da jih sploh ni. Pa ne samo to, pri ustnem izpitu je na vprašanje, kdo je bil Dostojevski, uverjeno odgovoril: — Dostojevski je bil predsednik oblastnega izvršnega odbora koma v Cernavki. — Ime tega »učenjakac ne sme biti pozabljeno: Peter Ščipkov iz Serebrjan-ska... Ščipkov je omahnil in dvignil levo roko, kakor da bi se hotel pred kom braniti. — To se pravi... — je az navade zamrmral. In spet obmolknil. — Da, da, bratec, to se pravi, da si osramotil ves naš Serebrjansk. Ščipkov je vrgel časopis proč ki zbežal iz čitalnice. ShšaA je, kako so se zadaj krohotalL_ Se ena vojaška. — Če bi stal na straži, — pravi narednik novincu, — pa bi se približal nekdo objektu, ki ga straži š, bi zaklical trikrat »Stoj, sicer ustrelim.« Ponovi to! — Če bi stal na straži in bi videl nekoga prihajati, bi zaklical: »Trikrat stoj, sicer ustrelim.« — Nisi me razumel. Zaklicaž bi enkrat stoj, toda trikrat zapored. — Zaklical bi, gospod na red rak, samo enkrat stoj, toda trikrat zapored. šarlatan, hi pravi da je Kristus V Berlinu nastopa že dolgo bivši zidar in krčmar, ki uspešno oznanja novo vero V Berlinu nastopa mož po imenu Jo-sef VVeissenberg. ki pravi, da je Kristus. Njegova sekta šteje že nad 100.000 članov, med njimi največ žensk, ki so za take reči najbolj navdušene. \Veis-senberg ie po poklicu zidar in ker mu ta obrt ni nesla, je postal krčmar. Pa tudi v novem poklicu ni bil zadovoljen in sklenil je organizirati siromašne in obupane ljudi ter jim oznanjati novo vero. Prvič je nastopil tik pred svetovno vojno in ustanovil krščansko - evan-geljsko cerkev, ki se je pa razvila šele po vojni. Mož je star že nad 70 let, pa je še vendar zelo podjeten in iznajdljiv. Že v začetku je bil VVeissenberg zadovoljen s številom svojih pristašev. Zdaj ima pa samo v enem berlinskem predmestju nad 10.000 pristašev, a v Berlinu je že 12 cerkva njegove sekte, ki so vedno peme pobožnih vernikov. Weissenberg oznanja, da je Kristus nedvomno prišel nekoč med ljudi in se vrnil zdaj k njim v osebi bivšega zidarja odnosno krčmarja. V bistvu je prevzel WeLssenberg nauke evangelske luteranske cerkve, dasiravno v njegovi veri niso glavno nauki, temveč kult, obredi. Seveda zna mož delati tudi čudeže, s svojo močno voljo leči duševno in telesno bolne, gleda v bodočnost in na njegov ukaz se prikazujejo umrli z onega sveta in celo angeli. Višek njegovega šarlatanstva je, da govore med verskimi obredi prikticani duhovi z verniki in pojo seveda v prvi vrsti slavo samemu VVeissenbergu, njegove nasprotnike pa pošiljajo v pekel. Weissenberg izdaja tudi svoje glasilo, tednik »Der \veisse Berg«, ki v njem sodeluje celo arhangel Gabrijel, dalje znameniti italijanski shkar Rafael, železni kancelar knez Bismarck, pruski krailj Friderik II. in kdove kateri že davno umrli junaki nemške zgodovine še. Tu pa tam se začuje tudi glas že davno umrlega papeža ali apostola, ki sporoči zbranim vernikom, da se je na onem svetu odrekel rimskim zablodam in da je VVeissenberg edini pravi Kristus. Očividec verskih obredov te sekte pripoveduje, da se začno v trenutku, ko stopi v hram \Veissenberg sredi svojih duhovnikov v nekoliko izpremenje-mh oblačilih luteranskih pastorjev. Za oltarjem visi velik križ, pod njim pa velika Weissenbergova slika. On sam govori ie malo. izreče nekaj skromnih besed, ker ni posebno inteligenten, potem pa poklekne in za nnim vsi verniki, da skupno odmolijo očenaš. S tem je shržba božaa končana in prične se ptfes duhov. Duhovnik prečita nekai odstavkov iz Weissenbergovega evange- lija, obstoječega iz svetopisemskih citatov, raznih formule zaklinjanja, slavo-spev na NVeissenberga in prokletstva na glavo vseh nevemikov. Potem pokliče duhovnik iz občinstva že poprej preparirani medium, ki vstane in se oredstavi v imenu tega ali onega slavnega pokornika, češ. da hoče napovedati VVeissenbergov pj-ihod na zemljo. Ta govor, ki se ga mora dotični dobro naučiti, vpliva naje na vernike tako mogočno, da pridejo kmalu v ekstazo, pokleknejo in začno delati pokoro. Potem se oglasi še več posredovalcev med živimi in mrtvimi, ki dobivajo za svoje delo do 200 mark tedenske plače. S tem dosežeta pobožnost in ekstaza višek. Zaključek te originalne službe božje je veliko pijančevanje. V molilni-co privale sodčke piva in brž postavijo po cerkvenih klopeh cele baterije vrčkov, ki jih hitro polnijo, vmes si pa pripovedujejo verniki dovtipe. da jim pivo bolje diši. Tu se pozna, da jc bil Weissenberg prvotno krčmar. Poleg tega ima pa Weisse?rberg še postranski poklic, ki je označen na vratih njegovega stanovanja, k.i-er je napisano, da leči bolnike z magnetizmom. Mož sprejme vsakega, ki se primasi, in ker so ljudje še vedno naivni, ima seveda vsak dan večjo klijentelo. Bolnike leči navadno z različnimi kapljicami aH kar s čajem. Včasih si pomaga tudi s tem, da namaže bolnikovo telo z neko posebno mažo, ki vpliva blagodejno na človeka, zlasti na temperamentne ženske. Za tako ordrnacioo plača bolnik eno marko, vendar je pa že zdaj VVeissenberg večkratni milijonar. In čudno je, da obiasti to šarlatanstvo mimo gledajo. Moderna žena. — V juhi sem zopet našel tvoj las, žena. — Pokaži ga. Vidiš, že zopet lažea. To je tvoj las, saj tako dolgih jaz sploh nimam. Možev vzdili. Bloch se izprehaja po morski obali in vzdihuje. Sreča ga Kohn in ga vpraša, zakaj je tako potrt. — Tu je utonila moja prva žena, ko se je šla kopat, — pravi Bloch. — Pozabi na njeno tragično smrt, ga tolaži Kohn, — zdaj imaš drugo ženo, lepo, mlado, izobraženo. — Vse to je res, vzdih ne Bloch, — toda ona se noče kopati. V šofi. — Mihec, povej nam. kai stori mati, ki ima pet otrok, pa samo štvri fa-bofka. — Jabolčni kompot, gospod učitelj. 4 Umrla je previđena s tolažili sv. vere na5a zlata mati, gospa Katarina Grobming roj. Božeglav pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 13. januarja 1932 ob 2. uri popoldne »z hiše žalosti Cigaletova al 1. na pokopališča k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. januarja 1032. žalujoče rodbin« Lesiea. Grobming in ostali sorodniki. •ui Ljubljana Mestni pr-frebni zavod AL. TRINK strojno mizarstvo LJubljana Linhartova 8 PREBIVALCI DOLENJSKO ORNTNO (žametasto) ter dolenjski cviček toči gostilna TOMŠIČ, Šentjakobski trg. 558 PERZIJSKO PREPROGO on starinsko uro prodam. — Naslov v tipr. ? Slovenskega Naroda«. 557 PRVE VRSTE KNJIGOVODJO PRVOVRSTNO KNJIGOVODKLNJO z veliko pisarniško prakso, brzo strojepisko, perfektno srbohr-vatsko in nemško korespon-dentinjo in z znanjem nemške stenografije iščemo za takojšnji vstop. Oziramo se samo na marljive in resne delavne moči. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače, starosti in dosedanjega zaposlenja na upravo >Slov. Naroda« pod »Spretna pisarniška moč 531«. I vesoljne Ljubljane zakaj se vendar dolgočasite, ko pa dobite na posodo gramofon in plošče pri i "»"j k. NAZNANILO. Aleksandrova cesta 5. Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da sean preteci svoj krojaški atelje iz Lepodvomke urice v Wotfo*t> 10 ter bom nadalje po Trdzanih cenah izdeloval na.rr.orJer-ne^Se fazone od 250—300 Din. Točna, in solidna izdelava. Se pripoioca LUDVIK LOGAR, modno kroja*tvo VVolfova ftt. 10. SOBICO s posebnim vhodom in zajtrkom oddam. Naslov v upr. »Slov. Naroda«. 556 ZASTOPSTVO «a Zagreb, okoMco ah vso Jugoslavijo iščem- Sem zelo agilen mlad trgovec, v posesti odprte tvgovme v Zagrebu. Prevzamem tudi komisijsko skladišče. Razpolagam s prima referencami. Ponudlbe na naslov: Zagreb I, Poštni pretinac 381 pod »FUr TextQ-Fach-s. 553 PEKARNO novourejeno takoj odda v najem Ivan Ratajc, reotavraoi - ja, Preval je. 552 NAROČAJTE NAROČNINA DIN 1&- 1 Umrla nam je danes naša dobra mamica, stara mati, sestra in tašča, gospa TEREZIJA HUBER vdova previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 75 let. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 13. jamiarja ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 16. januarja ob 7. zjutraj v stolnici. Ljubljana, 11. januarja 1932. žalostni ostali: HUBER FRANC, trgovec v Kočevju, sin — MARIJA HAUPTMAN roj. HUBER, hči — JOSLP HAUPTMAN. zet — MLLENA, vnukinja, in ostalo sorodstvo I Hranilnica dravske banovine t tmM«»minimuinN aro dno tiskarno« Fran Jezerček. — Za upravo m inaerauu del usta: Oton Chnsiot, — Vsi t Ldungaai. \