List 30
Gospodarske skušnje.
(Predenico zatreti). Predenica (Flachsseide) je de-teljeem zlo škodljiv plevel; to je vsakemu gospodarja znano. Predenica ima, kakor se po kemijskih preiskavah ve, veliko veliko strojarske kish*ne v sebi, zato to škodljivo zelišče na Ang:ležkem tako-Ie zatirajo: Pripelje se namreč en sod vode na njivo, v kteri je deseti del zelenega ali železnega vi trio!a (Eisenvitriol) raztopljenega; mesto, kodar je predenica , se 8 to vodo skoz škropilnico, kakor jo vertnarji imajo, polije in do tal kolikor je mo^č dobro pomoči. Cez nekoliko časa se ne vidi od predenice nič dražeča, kakor le ostale vlakna preperele, ki so ravno take kakor je pre-ter^ani černi pajčelan. Strojarska kislina se je, kar je je v predenici bilo, po polivanji v strojarsko-kislo železo pre-obernila in predenico popolnoma pokončala. Ta pomoček pa detelji celo nič ne škoduje, ampak po zaterti predenici tem bolj spešno raste.
(Kdor hoče krave vpreg^ati), naj se naslednjih vodil derži:
Za vprego se odberejo velike krave čversteg-a života, ki imajo močne in zastavne noge in terdne parklje;
krave dalji čas po teleta so za vprego gurše kakor kmali po teletu, ker manj ob mleko pridejo;
po kermi se morajo eno do poldruge ure pri miru pustiti, preden se vprežejo; želodec v tem povžlto klajo dobro pokuha in več se mleka namolze;
da se molzne krave vedno pri moči obderže in preveč ob mleko ne pridejo, naj se jim vsaki dan tudi nekoliko ovsa za poboljšek da;
najmanj 10 nedelj, preden se oteletijo, ravno tako tudi 6 nedelj  po oteleteuji se  ne smejo vpregafi;
vprežne krave se morajo pridno gleštati, in ž njimi, kar se da, tudi lepo ravnati; zlasti v slabem in merzlem vremenu, da se ne prehlade, naj se s kocom odenejo;
kadar vprežno živino kupuješ, kupi jo kar je moč v takih krajih, ki so ojstrejši in hladnejši od tvojega;
za vprego odločene živine ne gre pred poltreljim do tretjega leta vpregati; v pervem letu, ko se jame vpregati, se mora varovati, da se preveč ne pokvari.
Kar vprego zadeva pri goveji živini, je trojna šega navadna:
1.   Živina v dvojni jarra vprežena res ne prizadeva hlapcu veliko truda pri vožnji, al živina se strašno muči, in prav bi bilo, da bi se taka vprega po policii prepovedala.
2.  Komat, kakor skušnje kažejo, ni najpravniša oprava, čeravno živina v komatih najmanj terpi.
3.  Na pol jarm je najpripravniše orodje za vprego goveje živine; živinče se nakrene lahko kamor hoče, ložej pelja, kakor v dvojnem jarmu in ne terpi toiiko. Da mora voznik na živinče enojnega jarma bolj paziti kakor na vprego dvojnega, nam ni treba v misel jemati, vendar zasluži, da bi se ta vprega sploh vpeljala.
Da se živinče popred vprege privadi, ni boljšega, kakor če se k takemu živinčetu pripreže , ki je že voza popolnoma privajeno, in v kakošen lohak voziček vpreže. Nič bolj
ne pospeši vozno učenje, kakor dobrovoljno obnašanje pri mladi živini in poterpljenje, ne pa pretep in gerdo obnašanje. (Kreosot ni pripraven za meso). Kreosota, ki je bil unidan v ^Novicah" po ptujih skušnjah svetovan, da meso smradljivosti obvaruje, sem se koj poslužil, pa se tuda koj prepričal , da potem juha in meso po kreosotu tako gerdo smerdi, da ni več za vžiti. Tedaj po lastni skušnji rečem, naj se nobeden več kreosota v ta namen ne posluži, sicer bo moral namesti mesa žganjce jesti! — Kako pa se bo klorkalk obnašal, bom pozneje tudi povedal. (Nam bo prav drago. Vred.^ Želim le, da bi ne bil tak Gregor narobe kakor kreosot.                                                       P.