■CINKARNAH« — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična Industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik:	Mira Gorenšek. Naslov:
Uredništvo glasila •Clnkamar«. Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk:	.Papir-
konfekcija« Krško.
Po mnenju Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1 /TE z dne 5. 4. 1974).
8 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE 11
LETNIK XXV
CELJE, JULIJ 1978
ŠTEVILKA 6

XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije - Beograd
Komunisti in vsi delovni ljudje Cinkarne Celje pošiljamo udeležencem XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije tople pozdrave in najboljše želje za uspešno delo.
Tako kot smo zavzeto spremljali priprave na kongres, bodo tudi kongresni zaključki napotilo za našo aktivnost v bodoče. Tako bomo skupno in preko naših delegatov utrjevali moč delavskega razreda in stabilnost naše socialistične samoupravne družbe.
Naj nas bogati XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, naj nas druži Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu.
Celje, 20. junija 1978
Komunisti in delovni ljudje Cinkarne Celje
OBISK IZ KITAJSKE
IX. posvetovanje o odpadnih vodah
V dneh od 16. — 19. maja. 1978 je bilo na Bledu IX. tradicionalno posvetovanje o odpadnih vodah. V poplavi organiziranih posvetovanj s področja varstva okolja so vsekakor najkvalitetnejša tista, ki jih organizira »Jugoenergetik«.
Letošnjih predavanj se je udeležilo približno 150 slušateljev. Predstavljeno je bilo 24 tem s področja čiščenja odpadnih voda, analitike odplak, statistične obdelave podatkov, ter zakonskih predpisov. Predavanjem so sledile diskusije, ki so v veliki meri obogatele posamezne teme.
Gledano s stališča problematike cinkarniških odplak so bile naj zanimivejša predavanja:
1.	Primerjava različnih metod za vrednotenje odpadnih voda
2.	Določitev toksičnosti odpadnih voda
3.	Obdelava regenerata in koncentrata odpadnih voda galvanizacije.
na področju varstva voda: »Ene-rgoinvest ITEN« Sarajevo, Tehnološki fakultet« Zagreb, Kemijski inštitut »Boris Kidrič« iz Ljubljane. Usmeritev posameznih centrov je različna, reševanju problematike industrijskih odplak je najbližja grupa iz KIBK, kar si lahko razlagamo v dokaj intenzivni povezanosti med inštituti in industrijo v Sloveniji.
Na zaključku posvetovanja je bil poudarjen pomen regeneracije tehnoloških voda, pomen pravilnosti izbora tehnologije za nove investicije in določena pomanjkljivost zakonskih predpisov, ki urejajo gospodarjenje z vodo.
Sredi junija je našo organizacijo združenega dela obiskala enajstčlanska delegacija ministrstva za kemijsko industrijo LR Kitajske.
4.	Biološko čiščenje industrijskih voda v prisotnosti večjih količin anorganskih soli
5.	Uporaba atomsko - absorbicij-ske sprektro fotometrije za kemijsko analizo odpadnih voda.
Trenutno v Jugoslaviji obstojajo trije močni razvojni centri
SLOVESNO
Ob praznovanju Dneva borca 4. julija in 35 obletnice ustanovitve divizij in korpusov NOV Slovenije je bila v Suhi krajini, v kraju DOBREPOLJE osrednja Slovenska proslava.
Sindikat Cinkarne je organiziral vsem udeležencem skupen brezplačni prevoz s partizanskim golažem.
Ob ^bnemi &£ta£e M&aen&keg^a nac&da
22. £iiLi£ii
i&kcenG ce&titama	deiaanim Ljudem,
a&em, ki vlagajo 6aoje napoce in znance za boij&i dane& in jut ti v va&L &amQupta&ni
&aciaii&tičvi dtuzbi
OlcedniMaa
Breda Kosi dipl. mg. Strokovni delavec za varstvo okolja
Delegacija iz NDR
kuATHJSTVO
NAROD'
Slfir ’ EŽF'
•*
Sekretar enotne socialistične partije NDR je po kratki slovesnosti ob obisku delegacije enotne socialistične partije v Cinkarni izročil sekretarju tovarniškega komiteja ZK tov. Bojanu Horvatu prapor CK ESP NDR.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Centralni delavski svet
Predsednik Jože Hrovatin je dne 2. junija 1978 sklical 8. redno sejo delegatov CDS.
Najprej je podal pregled uresničenih sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnji seji. Ugotovili so, da dva sprejeta sklepa še nista izvršena in to: konstituiranje posebnega nadzornega organa, z nalogo spremljanja izvajanja akcijskih programov in izvrševanja sprejetih sklepov ter sklep o izdelavi akcijskega programa na nivoju OZD.
Nadalje so delegati obravnavali poslovne rezultate za prvo četrtletje, s katerimi so se te-. meljito seznanili že na sejah samoupravnih organov v TOZD.
Razprava je nakazala rešitev za izboljšanje položaja v maksimalnem aktiviranju celotne DO. Vsaka TOZD je k izboljšanju dolžna prispevati svoj del. Nikakor se ne smemo več zadovoljiti s tem kar imamo, ampak prav nasprotno, strmeti moramo, da v enotni akciji, združeni premagamo obstoječe težave. V prvi vrsti je potrebno preanalizirati obstoječe stanje in ugotoviti vzroke, ki vplivajo na povečanje izgube. Ugotoviti moramo, zakaj nekatere TOZD nazadujejo in zakaj nekateri naši izdelki niso več predmet povpraševanja na tržišču ipd. Delegati so ponovno zadolžili glavnega direktorja, da ob vsestranski pomoči individualnih poslovodnih organov TOZD in njihovih akcijskih programov izdela akcijski program na nivoju DO.
— Delegati so se seznanili s predlogom odbora centralne de-lavsek kontrole o razveljavitvi sklepa št. 129/75 točka 2, ki ga je CDS sprejel na svoji 14. redni seji, dne 31. januarja 1975. Sklep v svoji prvi točki prepoveduje nadomestilo za delo v podaljšanem delovnem času delavcem od I. do X. kategorije. Medtem ko točka dva istega sklepa dovoljuje tudi delavcem v navedenih kategorijah nadomestilo za delo v podaljšanem delovnem času.
Istočasno je odbor predlagal ponovno potrditev sklepa CDS št. 14/75 o limitiranju mesečnega števila nadur v TOZD in DSSS. Navedena predloga je odbor utemeljil s pojavom velikega števila nadur prav pri delavcih X. kategorije, prav tako je iz poročil o poslovnih rezultatih TOZD in DSSS razvidno, da je limitirano mesečno število nadur v vseh TOZD in DSSS prekoračeno.
Delegati CDS so sprejeli sklep, s katerim so zadolžili individualne poslovodne organe, da pri pravijo pregled mesečnega šte vila nadur, odstopanja od limi ta in da, kolikor sklep CDS št 14/75 ni več sprejemljiv, v sku pnem dogovoru pripravijo uskla jen predlog za limitiranje me sečnega števila nadur TOZD in DSSS in ga dostavijo CDS v potrditev. Predlog o razveljavitvi druge točke sklepa CDS št. 129/75 delegati niso sprejeli, pač
pa so zahtevali od indvidualnih poslovodnih organov polno odgovornost pri odobravanju nadomestila za delo v podaljšanem delovnem času, posebej še delavcem do X. kategorije.
Glavni direktor DO je podal informacijo o uresničevanju srednjeročnega plana razvoja. Pri uresničitvi razvojnega programa kasnimo, predvsem pri gradnji valjarne in žveplene kisline, ki sta načrtovani investiciji v TOZD Metalurgija. Pri izgradnji valjarne je prišlo do spremembe lokacije, kar v veliki meri vpliva na zakasnitev. Prav tako še ni dokončno rešeno vprašanje gradnje žveplene kisline, kljub temu, da je kislina ostala v republiškem pla: nu prednostna, da se bo zaradi potreb v industriji gradila v Sloveniji in da je najprimernejša lokacija za gradnjo v Cinkarni.
Zadovoljivo in po planu se azvijajo dela v TOZD Grafiki, :jer je lahko pričakovati, da bo >roizvodnja stekla proti koncu etošnjega leta.
Zadolžili so delegata v SIS za /arstvo zraka, da se obvezno ideleži zasedanja 3. skupščine n o stališčih, ki jih bo ta spre: ela, obvesti CDS na prihodnji eii
V. d. direktorja iz TOZD Tita-iov dioksid je podal najpo-nembnejše zasnove sanacijskega programa TOZD Titan dio-csid. Nakazal je najvažnejše po-itavke, ki bodo, če jih bomo isvojili, vplivale na zmanjšanje zgube. Predvsem moramo uo-cviriti proizvodnjo v planirano, :agotoviti povečanje prodaje na iomačem tržišču, znižati stroške fzdrežvanja, režijske stroške ter losebno pozornost posvetiti doseganju normativov.
Na predlog finančnega sektor-a je bil sprejet sklep, s katerim se odobreni dinarski kre-iit v višini din 10.091.530,— po jog. 11/133 od 20. maja 1977 od investbanke, Beograd, za odplavilo anuitetnih obveznosti za le-;o 1977 in 1978 ter za odplačilo saancijskega kredita, zmanjša :a znesek din 1.786.557,—, anui-tetne obresti v letu 1977. Za podpisnika dodatka k osnovni pogodbi se določita glavni direktor in direktor finančno računovodskega sektorja.
__ Obravnavana je bila vloga
?a najem posojila po V. natečaju za nakup standardnih najemnih stanovanj in sprejet sklep, s katerim se dovoljuje posojilo za nakup 21 najemnih družbenih stanovanj. Istočasno je bila sprejeta obveza, da bodo
irsako leto zagotovljena sredstva
ta plačilo lastne udeležbe in manjkajočih sredstev za najeto posojilo. Sredstva se bodo re-tervirala iz namenskih sredstev ta stanovanjsko gradnjo, ki ostanejo v DO in deloma iz sklada skupne porabe.	.
— Na predlog stanovanjske komisije in v skladu s 53. členom Samoupravnega sporazu-o urejanju stanovanjskih ' delavcev Cinkarne je
potrdil dodelitev dolgoročnega posojila 11 delavcem v skupni višini 440.000,— din. Odobrena sredstva, se črpajo iz rednih sredstev za dodelitev stanovanjskih kreditov.
— Odobril je dodelitev stanovanja iz kvote kadrovskih stanovanj dipl. ing. Vidi Aleksič, zaposleni v službi za varstvo okolja.
— V zvezi informacije objavljene v številki 10 delegatovega Poročevalca je bil predsednik CDS zadolžen, da organizira sestanek vseh predsednikov DS TOZD in DSSS s predstavnikom pravne službe z nalogo, ugotoviti resničnost podane informacije. O zaključkih je dolžan predsednik obvestiti delegate na prihodnji seji.
— V skupnost gradnje objektov posebnega pomena občine
Celje so bili imenovani naslednji delegati: Viktor Skale, Emil Krivec in Jože Hrovatin. Za nadomestnega delegata pa Marko Tukarič.
— Centralni delavski svet je sprejel sklep, da je OZD Cinkarna Celje pripravljena nuditi, sedaj še nedoletnemu sinu pokojnega Miloša Zagoričnika, štipendijo za izobraževanje v skladu z zakonskimi predpisi o štipendiranju.
— Na podane ugotovitve, da prihaja do različnih tolmačenj posameznih členov pravilnika o delovnih razmerjih, je CDS sprejel sklep, s katerim je zadolžil kadrovsko službo, da je v sodelovanju s pravno službo edina pooblaščena za podajanje tolmačenja pravilnika o delovnih razmerjih.
Poslovni odbor
Predsednik Viki Heriah je dne 9. junija 1978 sklical 8. redno sejo.
Proizvodne rezultate za obdobje petih mesecev in finančne za štiri mesece letošnjega leta je podal vodja plansko analitske službe.
Osnovni plan ni bil dosežen, kljub temu, da je v maju dosežena proizvodnja na nivoju Cinkarne za 6,49 % večja kot je bila dosežena v maju 1977. leta in za 0,4 fl/n večja od letošnje junijske proizvodnje. Kumulativno v petih mesecih je bil osnovni plan dosežen s 95,95 '°/0, letni pa z 39,15 l°/0.
V primerjavi z doseženo proizvodnjo v petih mesecih preteklega leta je proizvodnja porast-la letos le za 1,22 %.
Na nivoju Cinkarne je kumulativno v petih mesecih letošnjega leta produktivnost nižja kot v istem razdobju preteklega leta za 0,68 %. Število zaposlenih je porastlo od 2.099 na 2.139 oziroma za 1,9 %, proizvodnja pa le za 1,22 %.
— Potrjena so bila službena potovanja v inozemstvo.
— Na predlog centra za izobraževanje je bil potrjen predlog plana štipendiranja (redni slušatelji) za šolsko leto 1978/79.
— Delegati so obravnavali več predlogov stanovanjske komisije in jih potrdil v celoti. Potrjena je bila razdelitev sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del. Odobrena so bila dolgoročna posojila za individu-
alno gradnjo tistim našim članom kolektiva, ki izpolnjujejo pogoje po Samoupravnem sporazumu o urejanu stanovanjskih vprašanj delavcev Cinkarne. Potrdil je sofinanciranje pri nakupu stanovanja za družini Stvarnik in Valand. Medtem ko je prošnjo za dodelitev stanovanjskega posojila zakoncev Kosi, posredoval v obravnavo stanovanjski komisiji.
— Za delegata v svet TOZD PKMŠ Štore je za novo mandatno obdobje imenoval Zlatka Šentjurca, vodjo centra za izobraževanje.
— Obravnaval je več prošenj, ki so jih naslovile na našo DO razne KS, šole in društva. Tako je bilo prošnji KS Vojnik ob praznovanju občinskega praznika odobreno 10.000 din. Za izvedbo rekonstrukcije ceste Grobel-ce — Vinski vrh (dolžina 3 km) je bilo odobreno 3.000 din. Učencem OŠ Mozirje je bilo za organizacijo končnega izleta odobreno 1.000 din.
— Sprejet je bil sklep, s katerim se dovoljuje povračilo stroškov telefona v službene namene do 1. junija 1978 še po starem obračunu. Medtem ko bodo od 1. junija 1978 dalje povračilo navedenih stroškov lahko uveljavili le tisti naši delavci, ki bodo imeli vse službene pogovore dokumentirane.
TOZD Kemija Celje
Predsednik Ludvik Gregorič je dne 31. maja 1978 sklical 12. redno sejo DS TOZD.
Pri pregledu sprejetih sklepov na prejšnji seji je bilo ugotovljeno, da so bili vsi uresničeni.
— Potrdili so plan civilne zaščite TOZD Kemija Celje v obliki, kot je bila podana.
— Potrdili so pristop k gradnji vodohrama ter povezovalnega cevovoda v Bukovžlaku z udeležbo v višini 229.817,27 din.
— Imenovali sp komisijo z nalogo, da pregleda norme in cenike, ker so še vedno prisotna odstopanja.
— Potrdili so nabavo osnovnih sredstev za obrata litopon in organska barvila. Sredstva se črpajo iz amortizacije TOZD.
— Pooblastili so glavnega direktorja DO za podpis pogodbe o najemu YR-16 s firmo FUJITSU — LIMITED. Obveznosti iz pogodbe bremenijo materidlne stroške TOZD Kemija, ki znašajo za leto 1978 29.053,10 din.
— Prav tako so pooblastili glavnega direktorja za podpis pogodbe z Metalko Ljubljana za nakup naprav za zajemanje podatkov MDS 21/20 z dvema za-jemalnima mestoma. Dinarska sredstva v višini 11.772,50 din in devizna v višini 1.925,50 US $ se odobrijo iz amortizacije TOZD Kemija.
TOZD Kemija Mozirje
Predsednik Jože Pančuh je dne 15. junija 1978 sklical 5. redno sejo DS TOZD.
Najprej so potrdili samoupravni sporazum o varstvu pri delu in varstvu okolja.
— Na osnovi razprave in pojasnil direktorja TOZD so sprejeli poslovnik za obratovanje s čistilno napravo. Za nadzor naprave ter vodenje obratnega dnevnika so zadolženi izmenovodjo v TOZD Antona Firsta.
— Pooblastili so glavnega di-
rektorja DO, za podpis aneksa št. 8 k pogodbi o najemu YR — 116 s firmo FUJITSU LIMITED.
— Istočasno so sprejeli sklep s katerim se strinjajo z nakupom stroja za zajemanje MDS 21/20 z dvema zajemalnima mestoma in so pooblastili glavnega direktorja za podpis pogodbe z Metalko Ljubljana.
TOZD Metalurgija
Predsednik Avgust Deržek je dne 18. maja 1978 sklical 11. redno
sejo DS TOZD.
Pri pregledu poslovnih rezultatov za prvo tromesečje je bilo ugotovljeno, da so rezultati zadovoljivi, z izjemo pri produktivnosti dela. Ponovno so opazili nezadovoljive rezultate v obratu cinkovegra prahu, kjer je poleg nezadostno proizvedene količine prahu bil opažen še občasni padec kvalitete. Zadolžili so direktorja TOZD, da na prihodnji seji seznani DS o ukrepih za izboljšanje stanja v tem obratu.
— Iz naslova amortizacije so odobrili znesek 1.447.848,83 din za gradnjo vodohrama in povezovalnega cevovoda v Bukov-žlaku.
— Potrdili so nabavo dodatne opreme za novo valjarno, in sicer 1 kom avtotransformator.
— Za zagotovitev plačil po pogodbi št. 944, sklenjeni s »Projekt« Maribor za izdelavo tehnične dokumentacije za objekt tračne valjarne za izdelavo Zn-pločevine bodo odobrili črpanje amortizacije in zaprosili Jugobanko, sedež Ljubljana, za garancijo za zagotovitev plačil v skupni predračunski vrednosti din 1.260.000,00.
— Potrdili so aneks k pogodbi št. 944 s »Projekt« Maribor za tehnično dokumentacijo temeljev za stroje in peči v industriji nove valjarne.
— Odobrili so nabavo OS za
obrat KKČ, pražarn in kislin ter v cinkovem prahu.
— Na predlog zunanje trgovine so odobrili odpis razlike C1 $ 8. 776.94 za zamudne penale v dobavah oktober-november 1977. Nadalje odpis razlike C1 S 6.131,18 zaradi neustrezne kvalitete in še C1 S 1.949,86 zaradi neustrezne kvalitete in količine. Vsi odpisi se nanašajo na obrat Cinkov prah.
— Obravnavali so dopis Sveta za gospodarstvo občine Celje o problematiki izvoza in uvoza v letih 1976/77 ter pooblastili direktorja TOZD, da do 10. junija poda skupaj s sektorjem zunanje trgovine poročilo Svetu za gospodarstvo občine Celje, prav tako pa z vsebino poročila seznani delegate DS na prihodnji seji.
Razpravljali so o plinifikaciji obratov keramika in sekundarni proizvodnji ter sprejeli sklep, s katerim se odobri koriščenje sredstev v višini 1.405.728,00 za plinifikacijo obratov v TOZD metalurgija po pogodbi z Železarno Štore. Sredstva se črpajo iz osnovnih sredstev TOZD Metalurgija.
— DS se strinja, da se stroški, ki bodo nastali v zvezi s pogodbo o sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja v Ljubljani, enakomerno razdelijo na vse TOZD.
TOZD Grafika
Predsednik Branko Germadnik je dne 15. maja 1978 sklical 10. redno
sejo DS TOZD
Pri pregledu sklepov s prejšnje seje so ugotovili, da so ti v večini uresničeni, le na sklepe v zvezi ureditve družbene prehrane, od pristojne službe niso prejeli odgovorov.
— Obravnavali so dosežene posloven rezultate za prvo četrtletje. Ustvarjen dohodek je zadostoval le za kritje vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, za oblikovanje obvezne rezerve ter za ti*ti del poslovnega sklada, ki je namenjen za obvezna posojila. Zato v tem razdobju TOZD ni oblikovala sredstev za poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo.
V zvezi neugodnega gibanja v
I.	tromesečju, ki izhaja predvsem iz negativnega poslovanja TOZD Titan dioksid, so sprejeli sklep, naslovljen na CDS, da se zavzamejo ustrezni ukrepi, ki bodo zagotovili pozitivno poslo-
vanje OZD kot celote.
— Potrdili so samoupravne sporazume z drugimi DO, razen sporazuma z Metalko Ljubljana in Kovinotehno Celje, ki bosta po pregledu s strani komercialne službe TOZD in pravne službe, potrjena naknadno.
— S sklepom so zadolžili AOP, da pripravi nov cenik enote proizvodov za preparate. Za ostala področja proizvodnje ostanejo ceniki do konca leta nespremenjeni.
— Odobrili so sodelovanje s prof. dr. Viljemom Rupnikom iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Od 1. aprila 1978 dalje mu bodo izplačali mesečno nadomestilo v višini 4.000 din.
— Potrdili so razdelitev sredstev za plačilo združenih sredstev po sporazumu SIS podjetje za PTT promet Celje v višini 30.675,15 din. Istočasno so po-
trdili predlog o razporeditvi sredstev iz vračila prispevkov za otroško varstvo.
—Na izredni seji, ki je bila
2.	junija 1978 so sprejeli sklep o podpisu pogodbe in sofinan-
siranju gradnje vodohrama in povezovalnega cevovoda z Bu-kovžlakom, s postavko, da finančna služba in vodstvo TOZD po-iščeta sredstva v višini din 252.799,00, kolikor znaša udeležba s strani TOZD Grafike.
TOZD Transport
Predsednik Mirko Polutnik je dne 19. maja 1978 sklical 12. redno sejo DS TOZD.
Pri pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji so ugotovili, da niso bili uresničeni trije sklepi, ki pa so v teku.
— Iz pregleda poslovanja za prvo tromesečje je razvidno, da je TOZD dosegla boljši rezultat od planiranega. Planirana masa celotnega prihodka je dosežena z 30,41 %, planirana mas dohodka z 36,15 %, letna planirana masa čistega dohodka z ^35,87 % in 240,36 % letno planirane mase sredstev za poslovni sklad za reprodukcijo.
Navedeni rezultati so posledica močno povečanega planiranega obsega poslovanja iz naslova dosega, zmanjšanje planiranih stro-
škov materiala ali storitev tako v absolutnem znesku kot v strukturi skupnega prihodka in zmanjšanje porabljenih sredstev.
— nadalje so razpravljali o sprejetju dogovora o plačilu prispevka za prekomerno obremenjevanje cest ter sprejeli sklep, s katerim se potrdi podpis do-„,govora o plačilu prispevka za prekomerno obremenjevanje cest, in sicer v višini 150.000,— din.
— Potrdili so pristop k podpisu pogodbe in sofinanciranje gradnje vodohrama ter povezovalnega cevovoda v Bukovžlaku v višini 22.981,73 din.
— Potrdili so odpis osnovnih sredstev.
TOZD Vzdrževanje in energetika
Predsednik Mialn Gaber je dne 22. maja 1978 sklical 8. redno sejo DS TOZD.
Obravnavali in ocenili so rezultate dela in poslovanja za I. tromesečje ter s sklepom potrdili delitev dohodka.
— Obravnavali so poročila inventure v gradbenem skladišču in internem popisu OS in OS R3 za leto 1977 in sprejeli ustrezne sklepe.
— Sprejeli so sklep o pristopu k Družbenemu dogovoru o varstvu okolja v občini Celje za obdobje 1976/80.
Zaradi nezainteresiranosti in neresnosti pri opravljanju dol-
žnosti so razrešili dosedanjega načelnika NZ in potrdili novega.
— Potrdili so nove skrbnike OS, drobnega inventarja in R3 in sicer 5707, 5702 skrbnik Milan Kristan, 5708 skrbnik Viktor Vidmar. Do spremembe je prišlo zaradi reorganizacije delavnic in premestitve mojstrov.
— Sprejeli so sklep o podpisu pogodbe in sofinanciranja pri gradnji vodohrama in povezovalnega cevovoda v Bukovžlaku z udeležbo 114.908,64 din.
OBVESTILO
Zaradi tekočega pretoka informacij in doslednega arhiviranja dokumentacij samoupravnih organov TOZD in DSSS pozivamo vse odgovorne (predsednike zborov delovnih ljudi, vodje samoupravnih delovnih skupin, predsednike delovnih svetov in predsednike odborov samoupravnih delavskih kontrol) za takojšnjo dostavo zapisnikov.
Tajništvo samoupravnih organov
DSSS
Predsednik Franc Glušič je dne 22. maja 1978 sklical 9. redno sejo DS DSSS.
— Obravnavali so poročilo o poslovanju DSSS v prvem četrtletju ter ga potrdili.
— Potrdili so Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za zaposlovanje občine Celje, s pripombami kadrovskega sektorja.
— Sprejeli so sklep o prispevku k Družbenemu dogovoru o varstvu okolja v občini Celje za obdobje 1976 — 80. Za podpisnika je imenovan glavni direktor DO.
— Imenovali so komisijo za sprejemanje in izvrševanje akcijskega programa DSSS za leto 1978.
— Na predlog komisije za odpis OS in drobnega materiala so potrdili odpise na nahajališčih 0301 in 0401.
Tajništvo samoupravnih organov
IZ SESTANKOV OOS
Druga seja IO Konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne je bila 15. junija 1978.
Sejo je vodil tov. Marjan Mirnik — podpredsednik Konference OOS.
Prisotni člani izvršnega odbora Konference osnovnih organizacij sindikata so najprej temeljito obravnavali vse izvršene in neizvršene sklepe prve seje IO Konference OOS in pet sej predsedstva IO Konference OOS Cinkarne.
Med sklepi, ki so še posebej aktualni je sklep, da je delo vseh delegacij potrebno spremljati sproti. Vse osnovne organizacije sindikata morajo skrbeti zato, da bodo novoizvoljeni delegati obiskovali delegatsko šolo. Ugotovili so, da obisk delegatske šole poteka zadovoljivo. Zgodi pa se, da delegacije niso sklepčne zaradi različnih vzrokov. Sprejet je bil sklep, da je potrebno organizirati sestanek vseh vodij delegacij skupaj z vodstvom družbeno-političnih organizacij in strokovnimi službami.
Vse osnovne organizacije sindikata razen TOZD Transport ih TOZD Titanov dioksid, ki sta že storile morajo evidentirati nove člane samoupravnih delovnih kontrol ter jih potrditi na zborih delavcev oziroma samoupravnih delovnih skupinah.
— Za čimboljše informiranje delavcev Cinkarne mora Konferenca OOS izdati informator. V vsaki številki glasila Cinkamar pa morajo objaviti važnejše sklepe vseh osnovnih organizacij sindikata, sklepi sej predsedstva IO Konference OOS in sej IO Konference OOS.
— Sklicane so bile vse komisije, ki bodo delovale pri Konferenci OOS. Prav tako tudi stalni predstavniki sindikata, ki se bodo udeleževali disciplinske komisije.
Ugotovili so, da so nekatere komisije z delom že pričele. Te komisije so: komisija za delitev OD po delu, komisija za samoupravljanje, komisija za kulturo.
— Obravnavani so bili predlogi za dopolnitev in konkretizacijo posameznih členov s področja nagrajevanja. Predlog je dala Komisija za ugotavljanje dohodka in OD.
Obravnavali so tudi posamezne sklepe in dogovorjeno je bilo za enotno tolmačenje člena, ki govori o dodatku za nočno delo in posebnem dodatku za delo v popoldanski izmeni od 14. do 22.
ure. Za nočno delo naj bi bil dodatek 40 °/g, za delo v popoldanski izmeni pa 10 %.
Sprejet je bil tudi sklep, da je na vseh samoupravnih delovnih skupinah enotno zagovarjati predlog komisije za delitev OD pri sindikatu, ki je dala predlog, da se v novi — 54. člen Pravilnika o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke doda, da se izplača nagrada za celotno delovno dobo in da ta nagrada pripada tudi delavcu, ki je enega od jubilejev že dosegel, vendar izplačila ni dobil. V tem primeru se lahko izplača nagrada samo za en pretekli jubilej.
Sicer pa se mora na vseh sestankih samoupravnih delovnih skupin zagotoviti razlagalce strokovnih služb.
— Akcija zbiranja obveznic poteka zadovoljivo, toda to akcijo bi želeli čimprej zaključiti.
Sprejet je bil sklep, da se od skupnega zneska zbranih obveznic odstopi 50 o/0 obveznic v korist onkološkega inštituta v Ljubljani, 50 % obveznic pa v korist Bolnice Celje.
— Vse osnovne organizacije sindikata morajo takoj pristopiti k konstituiranju nadzornega organa za spremljanje izvrševanja akcijskih programov TOZD.
V nadzorni organ imenujejo predsednika OOS, sekretarja 00 ZK, predsednika ZSMS in po presoji še druge, do pet članov.
— Zaradi poenotenja pri koriščenju sredstev ob obiskih bolnih članov je bil sprejet sklep, da se po presoji lahko za obisk bolnih sodelavcev dvigne znesek do 10(),00 din. Ob državnih praznikih tudi do zneska 150,00 din.
Za delavce, ki so na bolovanju zaradi težje nesreče pri delu ali so v težkem socialnem položaju in odvisni od finančnih sredstev posamezne OOS — tudi do 300,00 din.
— Na prošnjo Kluba zdravljenih alkoholikov Cinkarne je bilo odobreno 4.000,00 din za delovanje tega kluba.
— Na dan borca — 4. julija — bo v Dobrepolju proslava 35-letnice divizij in korpusov NOV Slovenije — srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo-enotnost«.
Vsem, ki se bodo želeli udeležiti tega srečanja se stroški krijejo iz sredstev OOS po številu udeležencev.
Kemija je imela svojo
IO Osnovne organizacije sindikata TOZD peto redno sejo dne 13. junija 1978.
Na seji so ugotovili, da so bili sklepi predhodne seje uresničeni.
Nadalje so člani IO OOS TOZD Kemija obravnavali predlagane spremembe Samoupravnega sporazuma o enotnih načelih delitve osebnih dohodkov.
Sprejet je bil sklep, da se bodo vršili zbori delavcev dne 20. junija 1978.
Obravnavala se je tudi orga-
4 CINKARNA!
nizacija izleta. Izlet naj bi bil dvodnevni v smeri Plitvice-Bi-hač-Drvar. Do prihodnje seje se mora ugotoviti točen znesek zahtevanih sredstev.
Sprejet je bil sklep, da morajo biti vis obrati s strani vodstva seznanjeni o vrednosti točke za izračun osnovne vrednosti delovnih mest do vsakega 12. v mesecu.
Na prihodnji seji morajo imenovati novega blagajnika OOS Kemija.
— Osnovna organizacija sindikata TOZD Transport je imela sejo dne 29. maja 1978.
Sklenili so, da bodo poslali nega 7.300 kg odpadnega žele-dva člana kolektiva na brezpla-	za. Sredstva, ki jih bo OOS
čno letovanje. Jože Kosaber je	TOZD Transport s tem prido-
bil predlagan, da letuje brezpla- bila, bodo še kako dobrodošla, čno ob morju, Jože Ravnak pa Sklenili so tudi, da bodo naro-v toplicah.	čili vse aktualne brošure, ki
Akcija zbiranja starega železa opisujejo delovanje sindikata, še poteka. Do sedaj je bilo zbra- samoupravljanje itd.
Osnovna organizacija sindikata DSSS je imela sestanek dne 21.
junija 1978.
Obravnavali so akcijo zbiranja obveznic v dobrobit onkološkega inštituta, ki prav v DSSS najbolje poteka.
Nadalje je bil sprejet sklep, da se 27. junija 1978 na dan sa-moupravljalca skupaj z ZSMS poskrbi za svečano okrasitev tovarne z zastavami, in parolami. Zadolžiti morajo uredništvo Cinkamar j a, da izda poseben infor-matro v zvezi s proslavami 27. junija in dneva borca — 4. julija.
IO OOS DSSS je razpravljal tudi o pristopu k Sporazumu o permanetnem izobraževanju organizatorjev kulturnega življenja. Sprejet je bil sklep, da pod-
piramo pristop k podpisu tega sporazuma v DSSS in na izobraževanje pošljemo enega slu1 šatelja.
Potrdili so tudi članice aktiva žena za naslednje mandatno obdobje.
IO je razpravljal tudi o izobraževanju članstva in v zvezi s tem sprejel sklep, da se odobri 500,00 din za nabavljeno literaturo. Vsa literatura je na razpolago pri predsedniku OOS DSSS.
IO OOS je razpravljal tudi o organiziranem izletu in ugotovil, da je organizacija izleta potekala v redu in da so se sredstva trošila v duhu stabilizacije.
OOS TOZD Vzdrževanje in energetika je imela sejo dne 6. junija 78.
Na seji so se dogovorili o organizaciji izleta na relaciji-: Ce lje — Trakoščan — Ormož — Ljutomer — Radenci — Celje.
Denarna pomoč je bila izplačana delavcema Ivanu Ivšaku in Matiji Košaku.
Odobrena so bila sredstva za nakup vstopnic za koncert, ki je bil organiziran za delavce iz drugih republik.
Odobrili so brezplačno letovanje Mirku Mavriču in Branivo-ju Tasiču.
Dne 13. junija 1978 je bila seja
Člani IO OOS so razpravljali o akcijskem programu OOS. Ugotovili so, da je na področju produktivnosti in stabilizacije potrebno narediti še veliko več. Zaostriti disciplino in zmanjšati izostanke z dela. Predlagali so, da bi le nabavili ure, ki bi beležile čas prihodov in odhodov.
Potrebno je poživiti delo samoupravnih delovnih skupin in jim dajati smernice za njihovo delo.
Člani IO OOS so potrdili tudi predlog članov za nadzorni organ za ugotavljanje izvajanja akcijskega programa TOZD Metalurgija.
Potrjeni so bili naslednji člani: Edvard Jurhar, Viktor Dom-janič, Husnija Samardžič, Ciril
IO OOS TOZD Metalurgija.
Počivalšek, Franc Dom.
Za brezplačno letovanje so člani IO OOS predlagali dva delavca Viktorja Domjaniča in Antona Belina.
Člani IO OOS so bili enotnega mnenja, da se Borivoju Simiču izda priporočilo za dodelitev stanovanja iz solidarnostnega sklada.
Potrdili pa so tudi predlagane člane za samoupravno delavsko kontrolo in sicer: Husnija Samardžič, Naip Sinanovski, Drago Čeh, Mijo Balaško, Drago Rodič.
Sprejeli so sklep, da bo izlet OOS TOZD Metalurgija v mesecu septembru.
Tajništvo družbenopolitičnih organizacij
Temelji in začetek gradnje obrata za proizvodnjo ofsetnih plošč.
Naš pogovor
Vedno čiste delovne obleke
»Vsak hoče biti čist,« pravi tovarišica Komerički, izmenovodja v pralnici, ko sprejema umazane obleke. Večina obratov menjava perilo tedensko.
Torej, takoj smo ugotovili, da ima pralnica mnogo dela. Vsak dan sprejme delovne obleke iz šestih ali osmih obratov. V petkih pa se nabere največ umazanega perila, ker menjajo tudi brisače v pisarnah. Skozi sprejemni prostor, pralnico, sušilnico, zlagalnico in likalnico gredo obleke še v šivalnico, če je obleka raztrgana. V pralnici dela deset delavk. Tiste, ki sprejemajo oblačila, likajo in sortirajo morajo stati ves delovni čas na vroči sopari. Ker so prostori majhni in nizki, bi morali vgraditi ventilatorje, ki bi vsaj malo izboljšali kroženje zraka. V šivalnici so štiri šivilje, ki so zelo obremenjene z delom, tako da ne morejo narediti vsega. Obleke tako izdajajo prečiščene
in pošite šele v desetih dneh.
Pralnica obstoja že petnajst let, vendar bodo šele sedaj dobili nove pralne stroje. Prostor za nove stroje že dograjujejo k stari pralnici. Dva stara pralna stroja lahko sprejmeta v enkratno pranje 30 delovnih oblek in le-te pereta tri ure. Večkrat se stroj zamaši ali pokvari, tako da gre delo še počasneje.
Navadno se stroji zamašijo zato, ker ljudje v žepih puščajo razne predmete, ki seveda otež-kočajo delo stroja. Ker sami ne morejo pregledati toliko oblek, saj bi potrebovali novo delovno moč, prosijo vse delavce, da preden dajo svojo obleko v čiščenje, pregledajo vse žepe, če v njih niso kaj pozabili. Največkrat se v žepih najdejo žepni
Deslavki zlagata in sortirata delovne obleke.
noži, žice, žeblji, peresa, zgodilo pa se je celo, da se je opral denar, bloki za malico in celo ročna ura.
Delovne obleke, brisače in pralna sredstva nabavlja vodja pomožnih služb, vendar novo obleko izdaja tudi pralnica na podlagi naročilnice.
Predstavniki kemijske industrije LR Kitajske v Cinkarni
Gostom iz LR Kitajske je razkazal tovarno titanovega dioksida in odgovarjal na njihova vprašanja Mirko Onič, dipl. ing. (na sliki levo)
Obisk delegacije NDR
V času potekanja 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije smo imeli priložnost pozdraviti v naši sredini delegacijo združene socialistične partije Nemške demokratične republike, ki se je kot ena izmed številnih delegacij komunističnih in drugih delavskih partij udeležila 11. kongresa ZKJ v Beogradu.
Po ogledu obrata za proizvodnjo Tio2 in kratkem razgovoru s vodstvom naše delovne oragni-zacije, smo se delavci srečali na kratki slovesnosti, kjer je glavni direktor naše OZD v imenu kolektiva pozdravil delegacijo. Med drugim je v svojem govoru poudaril, da se je sodelovanje s partnerjem WB Lacke und Farben iz Berlina okrepilo ter da je zagotovljena krepitev razvijanja dobrih ekonomskih odnosov.
Nato se je član politbiroja in sekretar enotne socialistične partije NDR zahvalil za prisrčen sprejem ter nam izročil pozdra-
ve v imenu vodstva združene socialistične partije NDR. Z iskrenimi željami in velikim veseljem je orisal izraz naše tesne povezanosti med obema socialističnima državama ter nas informiral o ekonomskem in političnem razvoju socialistične demokratične republike Nemčije. V spomin na to srečanje je podaril delovni organizaciji Cinkarna prapor centralnega komiteja združene socialistične partije NDR.
Ob koncu smo poslali pozdravno brzojavko delegatom 11. kongresa Zveze'' komunistov Jugoslavije v Beogradu.
Pretekli mesec se je mudila v Celju enajstčlanska delegacija ministerstva za kemijsko industrijo LR Kitajske. Vodil jo je namestnik ministra kemijske industrije Fun Po Hua.
Visoki gostje so obiskali našo organizacijo združenega dela kjer jih je generalni direktor Franjo Klinger seznanil s proizvodnim programom in samoupravno organiziranostjo podjetja.
Gostje so se predvsem zanimali za proizvodnjo antikorozij-skih premazov, zlasti pa za
tisto vrsto, s katero so zaščitene naprave na hidro elektrarni Derdap. Velik interes so pokazali tudi za titanovo belilo, ki ga uporablja industrija barv in lakov, nadalje pri proizvodnji avtomobilskih gum itd.
Po ogledu tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida je kitajska delegacija odšla v Žalec, kjer je obiskala Minervo.
X. kongres ZSMS
10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije bo v mesecu oktobru t. 1. v Novi Gorici. Kongresna gradiva so že v javni razpravi, zato je dolžnost organizacij in or-
ganov, kakor tudi kolektivnih članov ZSMS, da se v razpravo aktivno vključujejo. V gradivu so v nekaterih razpravah že posvetili posebno pozornost poglavjem o problematiki — vlogi in položaju družbenih organizacij in društev.
Član politbiroja in sekretar enotne socialistične partije Nemške de-gospodarskega sodelovanja med vzhodnonemško tovarno WB Lacke mokratične republike je v svojem govoru poudaril velik pomen und Farben in Cinkarno.
Darovati kri, rešili življenje
®1
RDEČI
KRIŽ
SLOVENIJE
REPUBLIŠKI ODBOR
podeljuje ob 25-letnici
prostovoljnega
krvodajalstva
priznanje
ZASLUGE ZA
75 LETI#
f/ KRVODAJALSTVO
CMKAI^MA. UiX
za aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva
Ivica ?nldar*Ky^	Maka Klanšak,
sekretarki RO	ptedteonlk RO RKS
Ji L
Ljubljana, 1978
Vedno več je nesreč in bolezni, kjer nemalokrat prizadeti potrebujejo novo kri. In prav je, da je vse več tudi tistih ljudi, ki pomagajo sočloveku — s krvjo, ki jo zdravniki dajo neznancu, potrebnemu pomoči. To humano darovanje vrača vero v človeka, v solidarnost in občutek dobrote. Darovati kri in rešiti življenje, je največ, kar lahko človek stori človeku dobrega.
Skromna pozornost za ta človekoljubna dejanja so priznanja, ki jih podeljuje Rdeči križ Slovenije. Letos so bila v Celju podeljena dne 9. junija 1978 v Domu JLA. Ena izmed številnih organizacij združenega dela je priznanje ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva sprejela tudi Cinkarna. Cinkarna se je že petindvajseto leto izkazala v aktivnosti in razvijanju solidarnosti med ljudmi, saj organizira akcije krvodajalstva kar dvakrat na leto. V le-teh je dalo kri 121 krvodajalcev iz Cinkarne. Po našem seznamu z zadnje akcije dne 27. junija 1978 so največkrat darovali kri naslednji sodelavci:
Franc Dečko 57, Jakob Novak 38, Franc Nežmah 32, Martin Šalej 29, Tomo Žolger 28, Jakob Gobec 28, Karel Ramšak 27, Marjan Cimerman 26, Peter Vinder 25, Stanko Kalafatič 24, Martin Žibert 24, Jože Hrovatin 24, Anica Korošec 20, Martin Preložnik 20, Franc Voršnik 20 krat.
Ti in številni drugi so letos prejeli priznanje, ki jih za 5-krat 10-krat, 15-krat in 25-krat darovano kri podeljuje RK. Podobna srečanja krvodajalcev bodo odslej vsako leto za vse tiste, ki bodo prejeli priznanja.
Ob takšnem humanem odnosu do ljudi vsem krvodajalcem iz-ržamo vse spoštovanje, vsem sodelavcem pa, ki se še niso od-
ločili za to vredno dejanje, svetujemo, naj premislijo ali ne bi tudi oni mogli postati krvodajalci.
Topli
obrok
V razdeljevalnici Metalurgije so 1. julija končno po nekaj letih zopet začeli deliti topli obrok malice, saj se je do sedaj dobila v njej le suha hrana. Tisti, ki delajo v bližini, so tako le prišli na svoj račun.
Dan samoupravljalcev
SAMOUPRAVLJANJE — NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST SAMOUPRAVLJANJE — NAŠA STVARNOST
V letu kongresov jugoslovanskih komunistov in sindikata so naša prizadevanja usmerjena predvsem v poglabljanje vloge delavskega razrega, organiziranega v sindikatu, v enotni fronti organizaciji SZDL pod idejnim akcijskim vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije.
V času uveljavljanja Zakona o združenem delu si moramo v vseh sredinah prizadevati, da bomo to družbeno nalogo povsod izvedli uspešno.
Slovesnejše kot pretekla leta, smo letos praznovali 27. junij — DAN SAMOUPRAVLJALCEV. Klub samoupravljalcev občine Celje je bil nosilec letošnjih prireditev v občini. Organizirana je bila razstava likovnih umetnikov — amaterjev v avli Narodnega doma, nastop pihalnega orkestra iz Štor pred Veleblagovnico Tkanina, osrednja prireditev pa je bila v dvorani Narodnega doma s podelitvijo priznanja samoupravljalcu za leto 1978 in s kulturnim programom.
28. obletnico pričetka samoupravnega socialističnega sistema v naši družbi pričakujemo z ve-
6 CINORNAR
likimi uspehi na področju
in zmagami, tako družbenopolitične-
ga razvoja, gospodarjenja, pri izvajanju Zakona o združenem delu, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v sistemu razvoja in krepitvi vloge krajevnih skupnosti, predvsem pa pri nadaljnjem poglabljanju delegatskih odnosov na vseh področjih našega družbenega dogajanja.
Popravki iz prejšne številke
V zadnji številki Cinkarnarja je prišlo do dveh neljubih napak, za katere prosimo, da nam jih oprostite:
STRAN 1: Poslovni rezultati v četrtletju — prvi odstavek v besedilu glasi: V tej temeljni organizaciji je prišlo v tem razdobju do posebnega remonta ene izmed kalciniranih peči, zaradi česar ni bil dosežen planiran obseg poslovanja.
STRAN 8: Obveznice za onkološki inštitut — v zadnjem odstavku so obveznice in gotovino darovali:	Franc Novačan, Vid
Brinovčar, Štefan Žebert in gi-
Z vašim razumevanjem!
dru-
Uredništvo
HUMOR
»Moj predpostavljeni ima pa zelo slab besedni zaklad«.
»Ja, kako to misliš, Pepe?«
»Zadnjič me je poklical in rekel: »Tovariš Pepe, ko vidim vaš delovni učinek, ostanem brez besed«.
Še vedno poteka akcija zbiranje obveznic posojila za ceste
Obveznice bomo darovali onkološkemu inštitutu v Ljubljani in bolnici Celje.
OBVEZNICE SO DAROVALI: iz TOZD Kemija
din
L Konrad Štorman 500,00
2.	Jože Cajhen	1.100,00
iz zunanje trgovine
3.	Metka Gutenberger 200,00
4.	Ružiča Novak	200,00
5.	Angelca Mlaker 200,00
6.	Marica Koštomaj 200,00
7.	Bojan Horvat	500,00
8.	Marica Smrečnik 200,00
9.	Jelka Cerjak	200,00
10.	Marija Lavre	200,00
iz pravne službe
11.	Janja Uranjek 300,00
12.	Jožica Zajc	1.200,00
13.	Marija Vrečer 1.000,00
14.	Marjan Plohl 1.200,00
15.	Marica Radej	500,00
Akcijo želimo zaključiti, zato prosimo vse, da obveznice dostavijo v sindikat Anici Justin.
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
V mesecu maju 1978 je bilo 12 nesreč pri delu in ena nesreča na poti na delo. Skupaj bo približno 236 izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu. Od 12 ponesrečenih jih je 8 zaključilo bolniški stalež, eden bo v bolniškem staležu približno 2 meseca, eden približno 15 dni, 2 pa približno po mesec dni.
Ponesrečenci, kateri so zaključili bolniški stalež, imajo skupaj 81 izgubljenih delovnih dni ali 10 dni na eno nesrečo.
Dne 3. maja 1978 ob 8. uri se je tretjič poškodoval Slavko Varga iz TOZD Ti02.
Pri dostavi sodov z dvigalom se je s pločevino urezal skozi rokavico na levi mezinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 16 dni.
Dne 4. maja 1978 ob 7. uri se je prvič poškodoval Asim Kera-novič v obratu Soli in pigmenti.
Pri odpiranju železnega soda s sekačem mu je le-tega spodneslo, tako da se je udaril v levo nogo pod kolenom. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 4 dni.
Dne 5. maja 1978 ob 13. uri se je enajstič poškodoval Matija Ramšak v mehanični delavnici.
Pri brušenju zidarskega kladiva, mu je roka zdrsnila na kolu in si je pri tem poškodoval desni prstanec. Vzrok za poškodbo je nesmotern način dela. Ponesrečenec bo zaradi tega boloval približno mesec dni.
Dne 4. maja 1978 ob 22. uri se je prvič poškodoval Miroslav Stevanovič iz Ti02.
Pri hoji po stopnicah je padel in si pri tem poškodoval desni gleženj. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri hoji. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni.
Dne 13. maja 1978 ob 13. uri se je prvič poškodoval Mirko Zdeličan v mehanični delavnici.
Pri posnemanju roba odprtine, mu je spodneslo strgalo in se je pri tem ubodel v dlan leve roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 5 dni.
Dne 16. maja 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Slavko Debeljak iz TOZD Vzdrževanja ARM.
Pri varjenju cevi za inštalacijo ga je električni oblok opekel po obrazu in mu poškodoval oči. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 4 dni.
Dne 16. maja 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Nikola Pugar v mehanični delavnici.
Pri obdelavi prirobnice mu je ostružek priletel v desno oko. Vzrok za poškodbo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 14 dni.
Dne 18. maja 1978 ob 11. uri se je prvič poškodovala Dragica Jankovič v obratu tiskarske plošče.
Ko je šla iz enega dela hale v drugi del, je padla in si poškodovala desni gleženj. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavke. Ponesrečenka je zaradi tega bila v bolniškem staležu 18 dni.
Dne 22. maja 1978 ob 8. uri se je petič poškodoval Alojz Ivanuš iz TOZD Vzdrževanje ARM.
Pri elektro varjenju konzole na armaturo v betonskem stebru, je po končanem varjenju
eksplodiral neznani plin v sosednjem rezervoarju za H2S04. Pri tem se je opekel po vratu in obrazu. Vzrok eksplozije in pojava plina še ni znan. Ponesrečenec bo zaradi tega boloval približno 2 meseca.
nizacij in inovatorjev.
Cinkarna Celje je sodelovala tudi s predlogom Bernarda Čat-ra, Avgusta Deržka in Jožeta Čebularja iz obrata Keramika. Dobili so nagrado za inovacijo — stroj za oblikovanje utorov na ceveh za izdelavo dimnih priključkov. Stroj, ki so ga skons-
Dne 23. maja 1978 ob 15. uri se je četrtič poškodoval Anton Guzej v Valjarni.
Pri preštevanju pločevine se je urezal s pločevino na dlan desne roke. Vzrok za poškodbo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 14 dni.
Dne 29. maja 1978 ob 12. uri se je petič poškodoval Vinko Piki v mehanični delavnici.
Pri izbijanju pogonske osi iz tekalnega kolesa je držal v desni roki železni nastavek za izbijanje osi. Sodelavec je udaril po nastavku s kladivom, katero
truirali in izdelali nagrajenci, prinaša visoko gospodarsko korist njihovemu obratu, omogoča višjo produktivnost, predvsem pa izboljšuje delovne pogoje in zmanjšuje fizični napor pri delu.
Omenjeni stroj, ki deluje že 7 mesecev je povečal nroizvod-
se je odbilo in Vinka Pikla poškodovalo po desni dlani. Vzrok za poškodbo je krivda druge osebe. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno mesec dni.
Dne 30. maja 1978 ob 11. uri se je prvič poškodoval Islam Salihi v obratu soli in pigmenti.
Pri prepakiranju minija, mu je sod zdrsnil s palete ter mu poškodoval desni mezinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega boloval okrog 15 dni.
njo, za dvakrat in izboljšal prej izredno težko in umazano delo. To delo je prej opravljalo osem delavcev, sedaj pa le dva.
Šolanje ob delu
V letošnjem letu so opravili diplomski izpit in si s tem pridobili naziv inženirja naslednji sodelavci:
Josip Bezenšek, CAOP — inženir strojništva, Metoda Kastelic, Grafika — inženir kemije, Franc Žerjav, Grafika — inženir strojništva.
Sodelavcem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo v svojem poklicu.
Uredništvo
Šimun Pinjušič
Uspešen zaključek sezone
Slovensko ljudsko gledališče Celje je z uprizoritvijo dubrovniške komedije Fedje Šehoviča »Kurbe« uspešno zaključilo letošnjo sezono in naj že kar zdaj povemo, da bodo »Kurbe« jeseni ponovno v programu. Komedija z dokaj odprtim naslovom u-streza želji po sprostitvi v poletnih mesecih in jeseni bo na voljo vsem, ki si je še niso ogledali. Nasploh lahko govorimo o letošnji sezoni kot uspeli in potrdila za to mnenje nam ni treba šele iskati. Po zanimivi Partljičevi satirični komediji »Oskubite jastreba« je sledila druga slovenska novost »Čarovnica iz Zgornje Davče« Rudija Šeliga, s katero je bilo celjsko gledališče povabljeno
kar na dva festivala in bilo deležno vrsto visokih jugo-slovnskih nagrad, tako v Sarajevu na Festivalu malih in eksperimentalnih odrov in v Novem Sadu na Sterijinem pozorju. Nato pa še eden največjih projektov, kar jih je bilo doslej na celjskem odru — uprizoritev Puccinijeve opere »Tosca« z govorjenim tekstom. In za konec že omenjena Šehovičeva komedija, o kateri velja kaj več spregovoriti glede na to, da je mnogi še niso videli in jim bo jeseni na voljo. O prihodnji sezoni pa drugič, za zdaj le to, da se nam obeta zanimiv in pester repertoar, v celoti pa kar sedem premier in zunaj rednega programa še dve manjši deli.
O predstavi »Kurbe« v relaciji Francija Križaja je bilo napisanih precej laskavih besed in tudi sama publika se je ogrela za radoživo igro celjskih igralcev, ki s komedijantsko sproščenostjo igrajo ta lahkoten, a zelo zanimiv tekst o izgubljenih iluzijah in seveda izgubljeni vojski stare Avstroogrske. Vse se dogaja na pustem jadranskem otočku, sredi vojaške trdnjave, kjer vlada pisano ozračje kasarne bordela. Vojska čez noč zbeži, na otoku pa ostanejo same radodarne dame, ki jih fanatični oficir monarhist mobilizira in priuči kako se ravna s topovi. Vesel razplet te dogodovšči-ne pa je že domena gledališke igre, katere bistvo ni pripovedovanje zgodbic, ampak trenutek doživetja z igralcem komedijantom.
Janez Žmavc
»INOVATOR CELJE 77
Letos se je zaključila akcija podeljevanja nagrad »Inovator 1977«, ki je že tretja po vrsti in vsako leto zajema širši krog orga-
Participacija za zdravstvene usluge
V prejšnji številki Cinkarnarja smo prebrali obvestilo o plačevanju participacije za zdravstvene usluge. O samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu smo slišali v razpravi dne 13. decembra 1977, ko so družbenopolitične organizacije sklicale sestanek, na katerem je prisostvovalo od 93 vabljenih le nekaj čez 20 delegatov SIS. (Podrobnosti o stališčih seje so bile objavljene v Cinkamarju št. 5, ki je izšel 30. decembra 1977 v prispevku z naslovom Denar, potem zdravje.
Zaključke iz razprave o programskih izhodiščih samoupravnih interesnih skupnosti so družbenopolitične organizacije poslale občinski zdravstveni
skupnosti.
Tokrat objavljamo listo prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov.
LISTA PRISPEVKOV
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske:
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih
v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	20 din
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev
3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer
—	za prvi pregled pri stomatologu-specialistu
—	za vsako zalivko
—	za polno kovinsko prevleko
—	za vse druge prevleke
—	za inlay, nazidek
—	za vsako krono (z zatičkom)
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku
—	za gred, oporinco ali jahač
—	za vsako totalno protezo
—	za vsako parcialno protezo
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi
—	za vsako začasno protezo
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
5.	za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
7.	za zdraviio, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih
9.	za proteze, ortotične pripomočke, pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto
stoječi posteljni trapez	.	t	150 din
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji
11.	za ortopedske čevlje
12.	za klini pas
13.	za bergle
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora
15.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu-dnevno
16.	za očala
17.	za kontaktna stekla
18.	za očesno protezo
19.	za ojačevalni slušni aparat
PARTICIPACIJE SO V CELOTI OPROŠČENI
1.	predšolski ter šoloobvezni otroci;
2.	šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje;
3.	borci NOB pred 9. 9. 1943, vojaški invalidi, imetniki »partizanske spomenice 1941«, borci španske revolucionarne vojne 1936-1939, narodni heroji, odlikovanci z redom Kart-dordeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenski vojni dobrovoljci Iz vojn 1912 in 191»;
4.	uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, ki jih
^	5. upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
6.	občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, pri katerih je po |K>sebnih predpisih ugotovljena najmanj 80°/o telesna akvara;
7.	kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in Jih zdravstvena skupnost
oprosti prispevka za zdravstveno varstvo;	, . .
8.	začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in njihovi
nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;	.	..
9.	občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati
k stroškom zdravstvenega varstva;	, ,	,	, „	. . „
10.	za nesreče neposredno na delovnem mestu in obolenja za poklicno boleznijo.
DELNO OPROŠČENI (LE ZA NEKATERE OBLIKE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA)
1.	ženske med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega 6. meseca
otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico iz 6. člena Mino-upravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa v SR Sloveniji, in sicer za:	'
—	kurativne preglede v dispanzerjih za žene;
2.	borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;	. ,	_ .
—	kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah;
—	zdraviliško zdravljenje;	..........._ . .	,	... ...
3.	občani, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu
3. člena tega sporazuma, In sicer za:	,	,	,
—	posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni,
4.	občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mi-
šičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu 7. in 8. člena tega sporazuma, in sicer za:	.......
—	prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik;
5.	občani, ki so stari nad 70 let, za:
—	zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
—	prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
60 din
20 din 20 din 150 din 180 din 100 din 220 din 100 din
35 din 45 din 120 din 320 din 400 din 350 din 300 din 50 din
50 din
5 din
60 din 15 din
100 din
150 din 300 din 150 din 30 din 200 din
30 din 40 din 90 din 100 din 150 din
—	za mladino v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redne študente s potrdilom o šolanju ali s potrditvijo statusa učenca oziroma rednega študenta v zdravstveni izkaznici. Ta status v zdravstveni izkaznici overja tajništvo šole, akademije, višjih in visokih šol ob vpisu v šolsko leto oziroma v posamezen semester. Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki so v delovnem razmerju v temeljni ali drugi organizaciji oziroma delovni skupnosti, potrdi status v zdravstveni izkaznici ta organizacija oziroma skupnost. Učencem v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih potrdijo njihov status v zdravstveni izkaznici strokovne službe zdravstvene skupnosti.
—	Za udeležence NOB (priznana doba v dvojnem trajanju) in druge, ki so z njimi izenačeni, velja za oprostitev potrdilo krajevne ali občinske organizacije zveze borcev ali drugo ustrezno dokazilo, iz katerega je razviden njihov status. Namesto navedenega načina izkaza statusa borca zadošča tudi zaznamek: »Udeleženec NOB od . . . «, ki ga je uradno potrdila temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma krajevna ali občinska organizacija zveze borcev ali pristojni upravni organ.
—	Za uživalce stalnih denarnih družbenih pomoči in upokojence z varstvenim dodatkom na podagi odrezka poštne nakaznice oziroma zaznamka v zdravstveni izkaznici: »v celoti oproščen participacije«, ki ga vpiše strokovna služba zdravstvene skupnosti.
—	Za začasno nezaposlene občane služi kot dokazilo potrditev pristojne skupnosti za zaposlovanje v zdravstveni izkaznici, da so prijavljeni pri ustrezni skupnosti za zaposlovanje.
—	Za delovne invalide z ugotovljeno najmanj 70-odstotno telesno okvaro in za druge občane, ki se zaradi bolezni niso mogli usposobiti za delo, vpiše strokovna služba zdravstvene skupnosti v njihovo izkaznico: »v celoti oproščen participacije«. V ta namen občani predložijo strokovni službi ustrezna dokazila o svojem statusu.
—	Za druge občane, ki jih občinska zdravstvena skupnost oprosti plačila participacije, njena strokovna služba to ustrezno označi v njihovi zdravstveni izkaznici.
—	Z kmete, ki so oproščeni plačila davčnih obveznosti, strokovna služba zdravstvene skupnosti vpiše zaznamek v zdravstveno izkaznico: »oproščen participacije za čas . . .«, in to praviloma na podlagi odločbe pristojnega občinskega organa.
DELNE OPROSTITVE PLAČILA PARTICIPACIJE v skadu z določbami samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ugotavljamo na podlagi podatkov o rojstvu za starejše občane, o statusu borca po 9. 9. 1943. leta na način, ki je določen v prejšnji točki tega navodila, in na podlagi postavljene diagnoze ali zdravstvenega stanja.
Overitve oprostitev v zdravstveni izkaznici se vnesejo v poglavje« Podatki o zdravlje-
nju zavarovane osebe . . .«	...
Občani, ki morajo imeti v zdravstvenih izkaznicah potrjene in overjene označbe o oprostitvah plačila participacije, si to uredijo pri pristojnih organih NAJPOZNEJE DO 1. IX. 1978. LETA. Do tega roka zadošča njihova izjava ali kakršenkoli drug dokaz, da imajo status, po katerem so oproščeni plačia participacije.
Vsi občani, ki po tem roku ne bodo imeli ustreznih oznak v zdravstvenih knjigah ali statusa, ki jim omogoča oprostitev participacije, kot je določena s samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ne bodo oproščeni plačila participacije.
Navodilo je izdala zdravstvena skupnost SRS.
HUMOR
OKROŽNICA
»Odkar je izšla okrožnica, ne zamujam več službe. Vsak dan prihajam točno ob pol sedmih.«
»Ha... Miha, saj to je vendar zamuda, delati začnemo ob šestih. Tvoj predpostavljeni te sigurno vsak dan zapiše?«. »Ni govora, saj se vsak dan skupaj pripeljeva«.
SLOVENIADA
Super mini, midi maxi, razni sprayi in galofaksi vse polno maž in dišav, nešteto olj in raznih trav.
Jože je rajši Džek, fekalija ne smrdi kot drek, in vse tisto kar nam »štima« ni lepo, ampak je prima. Navadni žgane je zdaj instant, »boy« postal je smrkav fant, in naš dinar obrekovani je več vreden odkar je »mani«
PREDLOG
»Tovariši, ker je po statistikah v naši tovarni največ izostankov okrog petnajstega v mesecu, predlagam, da se osebni dohodki izplačujejo prvega y mesecu in tako se bo izkoristek časovnega fonda povečal.
REKREATIVNO
»Jože, kaj misliš? Petkrat sem že bil na Petričku, kjer naj bi bila rekreacija, pa sem vedno bil sam. Resno sem začel dvomiti, da je naša rekreativnost na zavidljivi višini.«
»Nič ne skrbi, Pepe, še preveč se rekreiramo.«
»Ja, kje pa?«
»Na sindikalnih izletih vendar, tam se ga nažeremo tako, da potem vsi po vrsti telovadimo.«
ugotavljanje pravice do oprostitve prispevkov uporabnikov	Petletna Barbara je izžrebala dva srečna dobitnika izmed udele-
Oprostitev doplačila uporabnikov (participacija) se ugotavlja na naslednji način:	žencev TRIM akcije kolesarjenje iz Cinkarne in sicer Martina Umek
— za predšolske in šoloobvezne otroke na podlagi rojstnih podatkov iz zdravstvene	|„	Jur|jar]a.
knjižice;