Št. 70. V Gorici, dne 19. junija 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden ˇ 4estlh tzdanjlh, in sicer: vsak torek, fetrtek in soboto, zjatranje ia-dauje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novfem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto........13 K 20 h, ali gld. 6 60 .pol leta . ¦'*.....-.-..*¦ 60.*«**.,_.,3.-30„ ¦ Četrt leta.......3. 40;,» , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnigtvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« *A. GabiSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine A. GabrScek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. »Tiho delovanje" — slepilo. *Dalja brezpogojna zahteva slov. poslancev je bilo brezobrestno posojilo 20,000 K za ponovitev vinogradov, po trdni uši napadenih, v kateri namen da vlada tudi 20.000 K«.*) Tako meni »Gorica«, ki potem pravi, da je navedla do tU one točke, ki so bile conditio sine qua non, da so vstopili slovenski poslanci v zbornico. — Da^so vstopili, je res, aH da je dr. Gregorčič kako reč »brezpogojno zahteval«, to pa ni res, marveč izvršilo se je vse edino le tako, kakor so hoteli Lahi in dr. Pajer, katerim se je bil ud al dr. Gregorčič »brezpogojno«, kar smo že opetovano dokazali. Resnica je, da slovenski poslanci so vstopili v deželni zbor praznih rok po neplodni triletni abstinenci, le dr, Gregorčič je vedel, da pojde v deželnem zboru vse, kakor namazano hitro naprej, ker je tičal po celo ure pri dr. Pajerju, s katerim sta se pogovarjala o predstojefom zasedanju, ali tako, da vse se ima izvršiti po volji Lahov in nič proti njej. Dr. Pajer je bil s tem zadovoljen, vesel je bil, da je dobil od dr. Gregorčiča zagotovilo, da pod njegovim »vodstvom« se ne ukrene ničesa proti Lahom, marveč se jim pojde celo na roke; stari lisjak si je mel v radosti *) -(Joričanska« sleparija! Fn tako se pro-drznejo govoriti vkljuh :¦ Sovinemu- poročilu: s kakošno pljusko slovenskim poslancem je bilo teh 20.000 K dovoljenih-. Dr. Verzejrnassi, ko je priporočal dovolitev teh 20.01)0 K, je dejal, da denar je pripravljen že tri leta. dočim po njem zaman hrepeni ubogi vinogradnik...., ker so Slovenci z abstinenco preprečili zborovanje. — Ta denar je bil torej že pred 3 leti pripravljen, Lahi sami so komaj čakali, da l»o dovoljen i v. b. Onih, katerih ni bilo, pa bi morali biti, smo vsi videli. Ljudje gotove politične barve so popolnoma izostali, kar se je — sprejelo na znanje. Pred nastopom Sokolov je svirala vojaška godba nekoliko koncertnih komadov. Ob C1/« Pa Je prikorakalo 28 Sokolov, ki so izvajali proste vaje po taktu godbe z hvalevredno točnostjo. — Na bradlji in drogu pa je nastopilo 7 telovadcev, ki so izvajali težke vaje še bolje nego v Mirr.u. Načelnik br. Schaup je lahko ponosen na ta vspeh. Občinstvo je telovadce odlikovalo z zasluženo pohvalo. Do polnoči je trajal prav živahen ples. Večer je bil kakor nalašč za to zabavo, ker je bilo dosti hladno. Makuccvi umetni ognji so bili prav lepi. Potrežba gostilničarja v popolno zadovoljnost. »Narodna napredna* ali Gabrščekova stranka? — Na našo ponovno zavrnitev »Gorice*, ki je kar zanikala obstanek na-rodno-napredne stranke, se je povspela do smešnega izhoda iz zagate, češ, da:..... Gabrščekove stranke ni! Po dolgem času smo vendar enkrat z »Gorico* istega mnenja: Gabrščekove stranke ni, t. j. v tem smislu, da bi imel Gabr. sam kako stranko. Mi imamo le »na-rodno-napredno stranko", katere član je tudi Gabršček, in sicer eden najagilnejših.... Doslej je ista »Gorica" zanikala kako narodno-napredno stranko, katero je hotela vtopiti s tem, da jo je imenovala Gabršček- prijatelj, »katere priznavamo ne le mi, marveč celč sovražniki Slovanstva — Nemci — za bisere poezije, v resnici ne bi več imenovali našega milozvone-čega jezika barbarski jezik. Ne smemo vam jemati za zlo, da nas tak6 slabo poznate ; saj niste sami! Toda, ko bi poznali naše pesmi, ko bi poznali naše jočarujoče napeve, na cijih osnovah je vstvaril na primer Liszt svoje neumrljive oratorje ; ko bi se potrudili, da bi spoznali velikost duha slovaškega v njegovih ornamentih klasične starodavnosti, in ko bi primerjali, kak6 reven je narod mažarski v znakih svoje lastne, samo-rastie kulture v primeri z narodom slovaškim, pač bi nikdar ne imenovali naš narod barbarski. Oprostite, da sem se oglasil...« Izvrstno, vrli Slovak. Toda podajte nam tudi nekatere dokaze o tem, za kar ste se tako potegnili.« »če si želite, grof — pa vam odgovorim za svojega prijatelja«, reče Jurij. »Vi znate dobro slovaški. Ravno danes sva dobila »Verse Svetozara Hurbana Vajaiiskega«, sina našega mu-cenika Hurbana. Na vašo željo preči-tam vam odlomek pesmi z naslovom »Pride surma.«1) Prišljr tdžke, sinutne časjr, srrtce žialora puka; • čo defi hjria biedni rasi, čo noč, nova muka. Pilnd ruka nastavala*) vilna*) ruka rnšf: * A ten lud naš ? Cuši!.....*) No, ved6) pridu ine chvile,6) pride surma burna,7) roztrepana v črepy hnile padne vaša urna! Rozpadne sa tažka retaz,8) čo Slovaka krušf:") A ten vran10) naš? Zcuši »....*"> »Zčuši (umolkne)? -- Hahaha I smeji se besno grof Gyorffy. Tudi ostali so bili osupnjeni. »Da tudi naš sovražnik umolkne. Kot krvoločni jastrebi lovite že triletne otročiče in s tem kažete le svoj strah za svoje življenje. Hočete razrušiti osnove naše cerkve, da bi zaslepljenemu svetu dokazali, da sami vidite, kak6 se bliža vaša poslednja ura. Mi se ne bojimo prihodnosti. Jedro naše je in ostane zdravo, iz njega zraste mogočno drev6, ki razprostre tudi tjekaj svoje veje, kjer se vi tega najmanj nadejate. Vi hočete nas ugonobiti z nasiljem, toda spodleti vam vaš namen; naše življenje je krepko, naš napor ima svojo dušo, katere nikdar ne zamorite.. Uničite naša telesa- — te duše pa nikdar ne ugdno-bite; ona zašije po vseh mukah jasna in zmagovita. Naša duša se dvigne nad mrtve vaše napore.« Gyorffy-ja je pri teh besedah čedalje huje zalivala kri v obraz in sedaj pa sedaj je posegel po revolverju, svojem »zvestem tovarišu.« Pri poslednjih Ju- rjevih besedah se ni mogel več premagati ; besno skoči po konci ter zakriči: »Berači vas ohranijo, pastirski postopači ...« »Grof, ne pozabite, da vas tu le sam6 trpimo«, zakliče močno razčiljen Jurij. »Trpimo? Menda ti, slovaški pes Ic razjari se nanj grof Gyorffy, in predno ga je mogel kdo ovirati, je sprožil in strel je zadel Jurija. Vseh navzočih se 1 polasti strah. Grof Gyorffy zasanelega lica in ves preplašen pa je zbežal. Učitelj in grof Szalay jo pocedita za njim. Jurij je ostal s prijateljem sam pri hladniku. Eroglja ga je zadela v prsi. Težko je dihal in v nekolikih trenutkih je odletela njegova duša tja, kjer nihče ne čuti več skrbi in muk. Prijatelj se je zgrudil nad mrtvo truplo prijateljevo ter se bridko zjokal. Tak6 ga je našla grofinja, ko je zaslišala strel. Prihitela je v hladnik skoro brez zavesti in za njo stari dedek. »O, strašno se je izpolnila njegova grožnja!...« »Jurček, Jurček, dragi sinko ... I Več me ne sliši1... O hudobni ljudje, oroDali ste me poslednje tolažbe... Pro-kleti da ste in ves vaš rod... t Ali se mar jači pod to kletvijo, ki se tam pod Tatrami tak<5 cesto ponavlja, narod mažarski? 1... l) Tromba. ») je stavila (zidala). či. *) saj. •) dni; '...... veriga. •) vklepa (veže). drzna *) molči. 6) saj. •) drugi časi. ') trombe glasuj (veže).i0) sovražnik.") umolkne. Tumovo stranko. Zdaj je pa popravila svojo zmoto vsaj deloma. Pričakujemo torej, da bo odslej govora tudi v »Gorici* le o »narodno-napredni stranki* in njenih glasilih, ne pa o Gabrščeku in Turni. »Heilovei* t »Velodromu". — Doslej so imeli tukajšnji ,heilovei* svoj običajni ,Waldfesl" v Panovcu. Panovca pa jim je menda dosti, in letos so se preselili v novi »Velodrom", kjer so v . nedeljo »heilali* ob maloštevilni udeležbi. Prišlo je bilo več c. kr. uradnikov, nemških družin, več častnikov, Lahov ni bilo skoro nič, tako da vse skupaj je kazalo strašno slabo udeležbo. N6, pa tudi ni bilo nič Čuti nego »heilanje* malih otrok, petje »herzzerreissend, ohrbethorend", glavna točka je bila menda: nabiranje za »Schulve-rein*. Drugače pa so se držali »heilovei" letos bolj mirno, brez pravega poguma, znamenje, da njihovo slavje propada. Lahov je bilo tako malo, da jih ni šteti, in značilno senam vidi, da Jaški listi ne, poročajo ničesa___ o tej veselici, kar so prejšnja leta vedno storili. Sploh pa je bila sodba o veselici iz nemških ust samih taka-le: »Das Fest iiess im Ganzen viel zu wunschen ubrigl* Enakopravnost na trgovski višji sodnijl t Trstu. — Že dvakrat smo poročali o boju dr. Staniča za enakopravnost slovenskega jezika na tej deželni sodnji. Pretekli teden je bila v isti pravdi nova obravnava ; mesto odsotnega dr. Staniča je šel v Trst dr. Tu m a. — Sodni dvor je izrekel, da v Trstu sploh ni trgovskega p rise dni k a, ki bi umel slovenski, zato mora pozvati tolmača: in sicer navzočega zapisnikarja avskultanta Cerneta. Dr. Turna je protestoval, da so vzeli slovenskega zapisnikarja, ker ta je še važnejši nego tolmač, kaju vse slovenske izpovedi morajo biti pač slovenski napisane. — Sodni dvor je šel ponovno v posvetovalnico, na kar je proglasil tak sklep: Da drugega tolmača nimajo; ali s tolmačem postane obravnava italijanska, vsled česar je nepotreben slov. z&pisnikar. — Na to bi se imel zapriseci tolmač Cerne, (ki v to ni nikjer vsposobljen), ki da pa tako izjavo: »on je sicer vešč trem jezikom, ali tolmačenju ni vešč tako, da bi točno prevajal". — Dr. Turna predlaga na to: Glede na to, da je zapisnikar važnejši od tolmača in je predsednik, kakor pravi, vešč slovenskemu jeziku, naj pa on sam tolmači, a Cerne naj ostane zapisnikar. — Toda ostalo je pri prejšnjem sklepu. Cerne je tolmačil, kakor je vedel in znal, pomagala sta oba zastopnika strank in predsednik bodisi italijanski ali nemški. — In na tak način se je z božjo pomočjo in cesarsko pravico sflikala razprava! Kakošna bodi razsodba? — Tako se nam godi še o priliki 400-letnice, odkar je naša dežela pod to božjo Avstrijo! Pa hočejo, naj bomo veseli lakih razmer! — V Trstu je pač dovolj odličnih slovenskih trgovcev, ki bi bili lahko prisedniki, ali nočejo jih, ker italijanski primat ne sme bili dolaknjen! Utonil je. — Iz Bračana pdročajo, da v Idriji se je kopal neki Fran Antotnpieri iz Kamije, po obrti krojač v Korminu, star 20 let. Ko je plaval, je zašel v vrtinec Pujca, kjer ga je prijel krč. da je izginil v vrtincu ter utonil. Zapustil je očeta starega in bolnega, ki leži že. čez leto dnij v postelji. »Legina* šola v Neblu. — Nedavno temu smo poročali, da »Lega* namerava napraviti svojo ljudsko šolo v Sv. Petru Nebeljskem. Glede na to pa smo zvedeli, da qe v tem kraju, marveč v Neblu hoče prestaviti »Lega* svojo šolo. Sv. Peter Nebeljski stoji južno od Višnjevika v Brdih, Neblo pa nekako v sredi med Dolenjem in Višnjevikom oziroma Gradnem; šola bi imela služiti le otrokom tam v bližini bivajočih Lahov! Bodi si tako ali tako, vendar opozarjamo z nova tamkajšnje rodoljube, da store vse, da se prepreči lovenje slovenskih otrok v laško šolo, katere tam okoli nikjeri treba ni! Voz se je prelomil. — V soboto do-poludne je peljal neki voznik voz, natlačen z opeko, po Rabatišču. Najbrže vsled preobilice opeke ali ker je bil voz že slabeiši, se je srednji drog v vozu prelomil, da je padla vsa opeka na tla ter se je iste dosti podrobilo. K sreči ni bilo blizu nobenega čleveka. Pri streljanju z možnarjem ponesrečil. — V četrtek so streljali marsikje v proslavo procesije sv. Rešnjega Telesa, tako tudi v Gojačah. Dacek Angel Prežel pa je bil prišel preblizu k strelu ali kaj, da je udarilo v njega. Razmesariio mu je obraz, in 15 letnega dečka so morali pripeljati v Gorico v bolnišnico. Pretep radi velikonočnih jajec. — G. nune v Opatjemselu je bil — kakor nam poročajo — nabral mnogo jajec o Veliki noči, katera so mu donašale brumne ovčice. Kam z jajci ? Pojesti ne more vseh, ker je že tako dosti rejen, torej jih je treba poprodati. In res! »Zglihal* se je bil z neko žensko, da jej proda jajca po taki in taki ceni, ali neka druga pa mu je ponudila nekaj več, in g. nune je prodal jajca ženski, ki je dala več. — Ta seveda je vse pravilno, samo če bi bil kak »liberalec* storil kaj takega, bi bil oderuh, ki je vreden, da se pogrezne na dno pekla. Prva ženska je izvedela, kaj je storila druga, zato lop po njej l Ženski sta se stresli med vikom in krikonj, da je bilo joj, lasje so frčali po zraku, vpitja brez koncu in kraja ! , Novovaščani, ki so to, videli, pa so se sme- jali na vse grlo, ker takega veselja jim še ni kmalu kdo napravil nego pretep, ki je bil nastal vsled »kramarije na*kateliški podlagi* Vsled padca umrl. — Neki Boštjanut v Medeji je padel pretekli teden z drevja tako nesrečno z glavo na tla ob deblo bližnjega drevesa, da mu je padec provzrofiil notranje poškodbe, vsied katerih je umrl. Boštjanut je star okoli 40 let ter ima veliko družino. \ - •*--* -¦**--... , - Laški kolesarji t Podgorl. ~ V četrtek v jutro kmalu po 8.'uri se je peljalo 6 kolesarjev iz laškega Vidma skozi Podgoro v Gorico k otvoritvi »Velodroma". Sredi ceste je nesel kakih 14 let stari deček v posodi mleko. Kolesari .so zjcpnilj, ali deček se ni zganil, marveč šel naprej. Jeden kolesarjev prifrei mimo dečka ter zadene ob posodo, vsled česar pade on pa tudi deček. Neka ženska, ki je to videla, je začela kričati, kar je umevno, ker je mislila, da se je, -kaj pripetilo dečku. Vsled tega so prišliiudi drugi ljudje, ki so zadržavali kolesarje, čeS, kako je z vso rečjo, ali storili jim niso nič zalega. Orožništvo je prihitelo na lice mesta, in kolesarji so se odpeljali. -— To je zadoščalo, da že blati »II Friuli Orientale* naše mirne Podgorce, d i so junaki v metanju kamenja ter v napadih 1 Za Boga, komu Lahov pa se je kaj hudega zgodilo? Edino le dečku, ki je padel na tla ter najbrže imel škodo vsled tega! Kdo pa pove, da Lah se ni za nalašč zaletel v dečka? Slučaj, da sta padla oba: kolesar in deček bi potrjeval ta sum. In pa zaradi enega malega fantička, ki gre mirno sredi ceste svojo pot, pač ni treba kdo ve kako zvoniti na kolesu! Saj se lahko na široki cesti tako lepo smukne mimo, in nobenemu se ne zgodi nič hudega, zlasti še, ako gre jednakomerno'naprej, kakor je bil slučaj tukaj! V vsem tiči pač le to: našli so zopet priliko, udrihniti po Slovencih, kakor izkoriščajo po svoje vsako priliko, pa naj bo umestna ali ne, vse seveda po načelih »avile kolture"! Prerezala si Je žile. — V Zgornji Borjani se je zmešala pamet dvema ženskama, to je vdovi Terezi Špolatovi in njeni hčeri. Vdova je živela skupaj še z jedno drugo svojo hčerjo, omoženo Meničevo. Menic, ki je bil v strahu za te dve obnoreli revici, jih je storil Čuvati nekaj časa po dveh možeh, ali ker sta postajali mirnejši, je to opustil. Hčer je hotela neki dan v preteklem tednu na večer iti na zrak. Menic jej je ugodil ter sel ž njo na sprehod, zflpustivši v hiši samo taščo; prej pa je še zaklenil hišo. Med tem časom pa je razbila reva zrcalo, vzela kose stekla te si prerezala žile. Ko se je Menic vrnil, jo je našel na tleh v krvi. Na zatožni klopi je sedela 18. t. m. Elizabeta Maniago radi hudodelstva goljufije. Prisegla je namreč pokrivem,da jejKotarina Velikonja prepirno svoto 360 K ni posodila, ampak darovala. Obsodili so El. Maniago radi označenega hudodelstva na 5 mesecev ječe. Kanal iz Porto Rosega do Tržiča. —- Lahi že imajo od Porto Bosega v Tržič železniško zvezo. Čeprav nimajo po njej kaj voziti, so si umislili, napraviti še kanal od tam v Tržič, po katerem bi vozili, kaj, tega š»> sami ne vedo. Te dni je bil v tej zadevi m. Dunaju župan v Tržiču conte Valentinis, ki je obiskal s posebno spomenico razne ministre ter jih poprosil, da se izvede kanal, kakor žel4 Lahi. Pravijo, da so mu zagotovili, da mu vstrežejo ter da je že na razpolaganje 80.000 K v to svrho! Lahi si predstavljajo, da bo v kdo ve* kako veliko korist taka naprava, mi, ki tudi poznamo malce deželo in sedanje splošne njo se dotikajoče razmere, smo pa drugačnega mnenja. Priznavati pa moramo trud Lahov za povzdigo svojega dela dežele, kateri pa je tirn loži, ker vlada jim gre na roko povsodi in izpolni jim, kar žele. In pri nas ? Na vseh straneh manjka iz raznih vzrokov. Je pač zadnji čas, da se preobrnejo na izvestni strani obstoječi odnošaji, ki nas v prvi vrsti more. »Bralno in pevsko društvo" v Št. Andrežu priredi dne 24. t. m. javno tombolo z dvema dobitkoma. Srečke se prodajajo v vseh vaseh v okolici Št. Andreža ter v Gorici pri tobakarnarju Schwarzu, pri g. Puclju na Travniku in v tobakami Jellerschitz v Nunski ulici. Dvokolo (btetkei) |e na prodaj. — Kje, povč upravnistvo »Soče*. Listnica. — G. Ivanu Špiku na Ponikvah : Vstrezaje Vaši prošnji potrjujemo, da niste Vi pisali dopisa s Ponikev v „Soči" št. 66. ter da ne stojite ž njim v nikaki zvezi. Razgled po svetu. Češko. — V nedeljo so ustanovili v Pragi češki narodni svet. Shoda so se udeležile vse češke stranke izven realistov in radikalcev. Izvolili so 3 odseke v razne orj a-nizacijske svrhe. Dr. For t je govoril v nedeljo na shodu v Nimburku, kjer je rekel, da obstrukcija je bila potrebna neobhodno, da Čehi ne morejo več prenašati udarce*, da ne morejo varovati takega drž. zbora, in da se niso mogli ozirati na desnico, ki je bila pokazala, da je »e nekako »veteransko društvo* in ne par- lamentarna večina. Zborovale! so izrekli Mla-dočehorh zaupanje. Minister Rezek se je že povrnil na Dunaj. V Pragi se je pogajal z .mladočeškimi voditelji, katerim je baje celo grozil z uve-Ijavljenjem KOrberjevega jezikovnega načrta po § 14. Češki listi poročajo, da je dan okr. glavarstvom^ nov nalog, po katerem morajo strože,^ postopali proti češkim listom. Dr. Žaček'0 položaju. — »Moravska Orlice", ki je glasilo dr. Žačka, drugega podpredsednika drž. zbora, je priobčila po informacijah, nastalih vsled pogovora dr. Žačka s Kčrberjem, članek, v katerem zatrjuje, da vlada ne" misli za sedaj na nikako presenečenje. V tem Tn v prihodnjem mesecu se ne zgodi nič posebnega razven tekočih formalnih del. Tudi ne misli nikdo na razpustitev državnega zbora, ker »deJoljubne stranke", bi ne Wle prav zadovoljne z razpustom, Čehi pa so povedali vladi jasno, da tak korak jih ne preplaši prav nič, da jim je kaj takega vsejedno. Oktroiranje poslovnega reda ali, pa KOrberjevega jezikovnega načrta se ne izvrši na nikak način. — Torej, ako ostane po Žaekovih mislih, bomo videli jeseni, ko bo menda sklican državni zbor, znova isto komedijo, kakor zadnjič. -- Vlada pač odlaša in odlaša, ker ne ve, kaj storiti. Tako daleč je že zagazila s svojo tlkfakovsko politiko; in dokler se ljudstvo samo ne oglasi, se tudi položaj ne spremeni. • Uradni Usti na Dunaju in v Budimpešti so priobčili v soboto sankcijonirane sklepe delegacij o skupnem budgetu, okupacijskem kreditu, naknadnem kreditu in o konečnem računu. Skupni proračun za 1.1901. znaša 357 milijonov K, okupacijski kredit 7.3 milij, K, dodatni kredit znaša 3.66 milij.K. Ogerskl državni zbor. — Zadnjič smo povedali v dopisu z Dunaja, kako gonjo so uprizorili skoro vsi ogerski listi proti pl. Kallay-u, upravitelju Bosne. Ta časnikarska gonja je dobila odmev tudi v ogerskem državnem zboru, kjer je stavil posl. dr. Vi-zontai interpelacijo glede na upravo Bosne in Hercegovine. Vpraša ga, zakaj se je zavrnila bosanska deputacija, ki je hotela podati memorandum o težnjah tamošnjega prebivalstva; naj navede razloge, ki so ga vodili pri zavrnitvi iste deputacije. Ali ve min. predsednik, da se je začela v okupiranih deželah nova politična struja, ki se je na jako demostra-tiven način pokazala ravno pri »Trebevič-evi" slavnosti v Sarajevu, in ki je ogerskim interesom, nasprotna. Kaj misli ukrenili, da so v prihodnje ne zgodi več kaj enakega P — Min. predsednik je na interpelacijo odgV i voril takoj, toda pridržal si je meritorični odgovor za poznejši čas. V prvem odgovoru na interpelacijo je opozarjal splošno na to, da so različni činitelji slabo obveščeni o bosanskih razmerah, resnica je, da je dosegel skupni finančni minister v kulturnem in sploh v vsakem oziru nepričakovane, velikanske vspehe. Tudi se je pl. Kallav večkrat obrnil v važnih, principijelnih vprašanjih do njega, (min. pred.) bodisi uslmeno ali pismeno. — Vzrok temu, da ni sprejel bosanske deputacije, je, da ogerska vlada ni vzklicni sodni dvor za bosno-hercegovsko upravo, in to za konkretne upravne slučaje. Sicer pa, da si je bil tudi svest, da bi se sprejem bos. deputacije smatral demonstrativnim. »Slovenska Matica" vabi na XXXVI. redni občni zbor, ki bo v sredo dne" 27. rožnika ob petih popoldne v mestni dvorani v Ljubljani. Vrsta razpravam: L Predsednikov ogovor; 2. Letno poročilo tajnikovo o dobi od 16. velikega travna lani do 31. velikega travna letos; 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1899.; 4. Volitev treh računskih presojevalcev. (§ 9 a) dr. pravil); 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1900.; 6. Dopolnilna vditev društvenega odbora. 7. Odborovo poročilo o izvršitvi sklepa izrednega zoora z dne 21. rožnike lani glede nameravane prodaje društvene hiše na Kongresnem trgu št. 7. (poročevavec ravnatelj Ivan Šubic); 8. Posamezni nasveti in predlogi. Računski sklep in ostali računi so gospodom društventkom v društveni pisarni in pri občnem zboru samem tiskani na razpolaganje. »Čehe treba potlačiti z železno pestjo, z meSl in Maniilieherjevinil puškami." — Take besede je zapisala »Grazer Montags-Zeitung". Gotovo je govorila iz srca večini prenapetih nemških srboritnežev, ki radi češke obslrukcije kriče, da država je v nevarnosti, da Čehi so jo- pahnili na kraj propada itd. Poznamo tisto staro pesem. Dokler so Nemci obstruirali, je bilo vse prav, dasi so uganjali obstrukcijo neopravičeno, le zategadel, ker se je dalo Čehom nekaj pravic, sedaj pa, ko obstruirajo Čelu", ker se jim je vzela nazaj dana pravica, besne Nemci nad njimi, in ti Nemci se predrznejo, priti na dan^celo s tako devizo, da treba Cehe potlačiti z železom, posekati jih z meči in postreljati z Manlicherjevimi puškami, da se gotovo dobro zadene. Da, da, tako bi radi napravili s Čehi, in potem bi prišli na vrsto tudi mi, Jugoslovani, katere treba seveda istotako postreljati in poklali. Poznamo tudi tisto avstrijsko politiko, ki lani za časa nemških protidržavnih demonstracij na Češkem ni ganila skoro s prstom, ki pa je hitro uvedla svoj čas izjemno stanje za Čehe, tisto politiko, ki se tako lepo odlikuje po dvoreznosti, ki peha po ječah Slovane na ljubo gospodujočima narodoma Nemcem in Lahom, ki je postopala z nečuveno strogostjo z »izgredniki" v Batujah itd., poznamo jo predobro, in ker smo jo spoznali, jo vemo tudi prav ocenjevati. Pri tem ocenjevanju pa prihajamo do spoznanja, da smo jo zakrivili v-delih tudi mt s&tmV Preveč smo bili lojalni, preveč patrijotični, preveč ponižni! Zato nam prete s puškami, z meči in z železjem. Postreiite jih, posekajte jih, ukovajte jih v železje in vrzite jih v temnice! Tako kriče danes nad nami Nemci in sekundirajo jim Lahi. Ali morda v celoti izvajajo javno in glasno, kar »od Zgorej" nočejo očito povedati?!! Prav! Devizo jemljemo na znanje. Postreiite jih, posekajte jih, ukovajte jih v že: lezje! — Morda pride prav, ker utegne se zgoditi, da se uresniči zopet enkrat tisti stari pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.....in potem.....: Postreiite jih..... O dogodkih pri sv. Jakobu v Trstu. — »Proč z Latinci! Proč od Rima;! Čakaj.... ne bomo ti več nosili denarja v cerkev! To ni cerkev ljubezni in praviceJAfco niti v cerkvi ni več pravice, potem se neha vse, in naj ne tožijo nikar, da vera peša!" Taki in jednaki vskliki so vreli iz ust tržaških okoličanov proti lahonskemu župniku Ilrovatinu, ker je prepovedal Slovencem, nositi pri procesiji sv. Reš, Tel. njihovo cerkveno zastavo bratovščine sv. Ci-vila in Metoda, ki je bele barve, odobrena od cerkvene oblasti in blagoslovljena po odposlancu škofa. — O dogodkih so bile poslane brzojavke ministerstvu za notranje posle, papeževemu nunciju in mnogim listom. Več oseb je že prestopilo v pravo slavje, drugi to še store. Ljudstvo je ogorčeno, ali gonja proti njemu v cerkvi se le nadaljuje. V cerkvi sv. Jakoba v nedeljo je bilo polno slov. občinstva, pevci bratovščine na svojem mestu. Ko so prišli do »Tantum ergo«, je rekel orga-nist, da ne sme spremljati petja, ako bo slovensko, Da je to preprečil, je sviral nekaj drugega namesto »Tantum ergo» l Posledica je bila ta, da pevci so odšli in tudi ljudstvo. To pač je že skrajno, kar uganjajo s slovenskim ljudstvom v tržaški okolici. In kaj takega se godi v katoliški cerkvi! Lahi preganjajo slovenščino iž nje, vse jim gre na roke, in visoke cerkvene oblasti molče. Tako je naše ljudstvo povsodi sužno, in v tržaški okolici je sužno tudi v cerkvi. Celo tje sega moč Lahov, da jim jemlje iz ust besedo božjo v materinskem jeziku. Posledica mora postati odpor proti takemu postopanju od te ali one strani, nemalo od cerkvene, posledica mora biti, da obrnejo hrbet cerkvi, katera ne zna ščititi svojih vernikov v konstitucijonelni državi. Še vabili jih boste v cerkve ali jih ne bo, ako pojdetako dalje, zlasti, ako se bo tako premišljeno, hotoma in vedpma dražilo naše ljudstvo, kakor se je zgodilo od strani organista po ukazu drugih. »To ni cerkev ljubezni in pravice"! Dogodki na Kitajskem. — Prav in-teresantne podatke o družbi kitajskih »boksarjev* je ppdal kitajski časopis »Shen pao". .Pravi:.........................................-•- »V maju 1899. je zasnoval vodja ban-ditov Ču-hungteng v okrajih Enzijen in Pingnjen družbo hudodelcev, ki se je zvala »Hung-tong-čan (rudeea svetilka), »Čing-čung-čang* (pajčolan zlatega zvona), »Ti-pu-čan* (železna srajca) in »Ta-tav-huj" (družba velike vode). Na to je začela družba svoje roparsko delovanje in sicer v Kvan-zinu in spremenila svoj naslov v ,Li-lin-šin" (pest v vrbovem gozdu). Ker so jeli 'družbo preganjati v Enzien in Pingjen, je zopet spremenila svoje ime in se nazvala »Iho-č»n" , (pest rodoljubja in miru); zdaj pa se zopet imenuje »Iho-tvan" (druženje rodoljubja in miru). Ta nevarna rokovnjaška družba zavaja čedalje več lenuhov, ker jih slepi, da ima čudotvorna mazila, ki varujejo človeka pred ranjenjem, bodisi po bodalu ali kroglji. Polagoma se je družba zelo razširila in njeni Člani so lagali, da se jih niti ne prime topova kroglja. Namen te družbe je političen in nje ost je v prvi vrsti obrnjena proti kristijanom in tujcem. Ko so zadnji čas misijonarji mnogo prestali pred njimi, so se obrnili, do ameriškega konzula in ta na guvernerja Thu, kije poslal 100 mož vojaštva, da polove razbojnike. A ti so je popihati v gore in kmalu za tem je zbral vodja 1000 svojih tolovajev ter izjavil, da hoče povzdigniti Mandžu-dinastjo in iztrebiti tujce. Vladne čete so jih pobile in odslej so se mncžiie grozovitosti te sekte. Roparji so neusmiljeno zalezovali misijonarje in jih na najgrozneji način morili. Sekta se je razširila čez mnogo pokrajin, v katerih ni bil varen življenja niti tujec niti domačin. ;Pokrajine Enzijen, Pingjen, Si-ping sjen in Ji-čjen so sedeži teh tolp. Ker so ameriške oblasti pripisovale delovanje in obstoj te morilske sekte okrajnemu guvernerju ter se pritožile na kitajsko vlado, je bil guverner odpuščen in na njegovo mesto odposlan general Tuvan, ki zasleduje boksarje, toda brez vspeha". Položaj je postal jako kritičen, —; Ljudstvo je povsod vznemirjeno in je postalo tujcem jako sovražno. V Pekingu se pripravljajo z vso silo na obrambo mesta proti evropskim četam. Vsi poslaniki v Pekingu so zaprti v svojih bivališčih in se ne morejo ganiti nikamor. Po mestnih cestah se valijo; trume nižjega ljudstva kričoč: Smrt tujcem 1 Tudi je došla vest, ki pa ni še potrjena, da so bofcserji požgali vse poslaniške palače, ubili nemškega poslanika, ter zažgali katoliško cerkev v Pekingu. Mestu Tientsin so zažgali bokserji na več krajih; zgorele so 3 cerkve. ., Pomožne vojaške čete prihajajo vsaki dan. Največ možtva seveda da bližnja Rusija. Toda del armade odpošilje na Kitajsko le v slučaju, ako jo druge velesile pooblastijo, da napravi mir v Pekingu in v provincijah. Car Nikolaj II, meni namreč, da bi izolirana akcija posamezne države zamogla postaviti splošni sveto.vni mir v nevarnost. Tudi čitamo, da je močno japonsko brodovje na potu na Kitajsko. Včerajšnja brzojavka javi, da se je pridružilo bokserjem 9000 kitajskih vojakov, ki so bili zbrani pri Pekingu, da ubranijo mejnarodnim četam vhod v Peking. Japonska vlada je poslala v Tientsin v varstvo svojih podanikov 1000 mož. Bokserji so sežgali baje katoliško katedralo v Pekingu. — Ostale velevlasti so baje izrekle, da smeta Rusija in Japonska izkrcati svoje vojake na Kitajsko. Zjedinjene države se drže nekam nevtralno. — Iz brzojavk je razvidno, da bokserji so se polastili poslanstev v Pekingu. Nekaj najlepših poslopij na vzhodnem koncu mesta so požgali, na stotine kristijanov-doma-činov pomorili. Govori se, da iz kitajskih luk v Taku so obstreljevali evropske ladje,, - Luke v Taku pa so si končno osvojili evropski vojaki, Neka angleška ladja je nevarno obstreljena. Ubitih in ranjenih je malo. Ilaznotoro. ~ Admiral pl. Spaun ob* haja te dni 50 letnico svojega službovanja na slovesen način, Cesar mu je podaril veliki križ Leopoldovega reda. —' Italijanski državni zbor je bil otvorjen v soboto od kralja samega, PovdarjU je potrebo rednega delovanja v zbornici, — Neki Francoz Bresson, ki je star 74 let, ima 41 svojih otrok. Oženjen je v tretjič. — Mizar Al. Dofiil na Dunaju je padel z. biciklja ter prišol pod kolesa mimoidočega omnibusa, ki ga je stri, Potegnili so ga izpod voza v zadnjih vzdihih, — Buri se bore še vedno z Angleži v manjših bitkah, ne bas z vspehom. Vojne ne bo še kmalu konec, dokler ne vtove Krugerja. — Italijansko ministerstvo Pelloiu v celoti je podalo ostavko. Narodno gospodarstvo. Kmetijska dražba je imela včeraj občni zbor v svrho izvolitve podpredsednika. Izvoljen je bil pl. B o 11 s s 35 proti 25 glasovom, katere je dobil grof Panigaj. Shod strokovnih organizacij na Dunaju. — 10 t. m. je začelo zasedanje tretjega shoda strokovnih organizacij, združeni v strokovni komisiji dunajski. Shodu prisostvuje 175 delegatov, ki zastopajo 100.000 strokovno organizovanih delavcev. Shod je otvoril g. Smitka, ki je prav krasno pokazal veliko važnost strokovne združitve. Predsednikoma sta bila izvoljena otvoritelj shoda Smitka in urednik češkega socijalno de-mokratiškega časopisa »Pravo Lidu" Nemec. Važnost strokovnih organizacij smo v »Soči" že precej povdarjali, zlasti za časa stavke premogarjev na Češkem in pa ob priliki shoda čeških strokovnih organizacij, ki so v strokovnem združenju ceškoslovanskem. Odsek za sadjerejo je imel 15. t. m. sejo pod predsedstvom Fr. grofa Coro-nini-ja. Mej drugim je predlagal g. Alpi, da se imenuje sposobno osebo, katera naj bi s pomočjo jednega imela člana nalog, obvešče-vati mejsebojno odsek sam in glavne producenle sadja. Izvoljen je bil v to g. Ferrant, katerega bode podpiral pri delu vodja dež. slov. kmet. šole g. Dominko. Tudi je predlagal g. Alpi, da se ustanovi mala sadna razstava, katera naj bi bila trajna; sklenilo se je tudi, izvoliti osebo, katera naj bi si pogostoma ogledavala na tuk. sadnem trgu sadne pridelke in najboljše in najlepše tudi kupila; ob enem si prodajalca in množino njegovega pridelka vzela na znanje, da se potem določi in dotičniku vroči ev. premija. Ravno to naj se napravi tudi v Krminu. V to svrho je bilo določenih za sedaj 200 K. Tudi naj se vnovič naprosi ministerstvo za poljedelstvo za podporo 2000 K, ker bi se s to svoto in z že določenima svotama dež. zbora in kmet. društva zamoglo dobiti toli zaželjenega sadjerejca. Zveza čeških posojilnic. — Chrudim-ska posojilnica (pravzaprav: denarna zadruga) je te dni razposlala poziv v svrho, da se združijo vse češke denarne zadruge (posojilnice in hranilnice) v »Zvezo", ki bo tudi potem izdajala lastni časopis, katerega namen in naloga bode, da bo zvesto spremljal v svojih predalih življenje posojilnic in hranilnic. O pozivu se že načenja debato-vati. Misel se zdi prav srečna. Dosedaj je na Češkem združevala te zavode »Živnosten-ska banka* v Pragi, ali sedaj se je njeni delokrog precej predrugačil. — Mi Slovenci imamo že »Zvezo slovenskih posojilnic* v Celju in pa tudi posojilniški list »Slovenska zadruga*.. Zopet zvišanje pristojbin z ozirom na dopravo na državnih železnicah. — Avstrijski železniški minister Wittek je objavil pri seji upravnega sveta državnih železnic, da se zopet značno zvišajo pristojbine z ozirom na dopravo. S tem seveda precej poškoduje interesente, posebno tovarne in ostala induslrijnlna ter trgovska podjetja. Zato je tudi društvo avstrijskih industrijalcev takoj poslalo protestni spis predsedstvu upravnega sveta, češ, da so že sedaj pristojbine tako visoke, da so na škodo industriji. Najhitrejši parnik rta svetu je do-seclaj parnik ;,Nemčija", ki vozi mej Hamburgom in Ameriko. V eni uri preteče 26*5 morskih mil1. Časopisi pa sedaj poročajo, da dobi aNeničija" kmalu tekmovalca; ladja „Gesar Viljem Veliki*, katero že gradi društvo „Severonemski LIoyd",bo pretekla baje 27*6 morskih milj v eni uri, moč strojev bo pa jednaka 40,000 konjskim silam. Kaj ne, kak napredek in kaka dovršenosti Plzensko pivo t državnem zbora v Berlinu. — Nedavno se je vsprejol v dež. zboru nemškem predlog, vsled katerega se zvišuje carina na ptuje pivo od 4 na 6 mark pri 100 kg. To zadeva v prvi vrsti češka piva, posebno pa še svetovnov.nano češko plzensko pivo, ki je povsod, tako tudi v »ra*|huu, zelo priljubljeno. Tu o tem predmetu se je iinela prav živahna debata, ki je na mnogih mestih prav zanimiva. Tekom debato-vanja je priznal namreč zastopnik znano „vsenem$ke zveze", poslanec Husse, da je predlog, po katerem se zvršuje povišek na pivo, izrasel v nemškem sovraštvu proti Cehom. Socijalisti so bili proti povišanju, in sicer s popolnoma gospodarskih ozirov, češ, država dobi vsled povišane eolnine na pivo le okoli pol drugi miljon mark, državljanstvo pa oškodi eolnina za 8 — 10 miljonov. Zahvala. Podpisana rodbina tem potom najsrčneje zahvaljuje prečastito duhovščino, učiteljsko osobje slavno starašinstvo gg. pevce, prijatelje in znance ter sploh vse udeležnike pogreba našega nepozabljivega očeta, brata in tasta gosp. Josipa Mrevlje, veleposestnika v Dorobergu. Vsem iskrena hvala za izraze sočutja, kateri so nam bili v tolažbo na britki izgubi. V Dornbergu, 14. junija 1900. Rodbina Mrevlje. »Poskusi vsa, obdrii nfciooliia". Vsakdo pozna ta prefrovor, a kako redko se ravna po njem! Ker sicer hi ne bilo mogoče, tla so tolikim družinam Se nepoznane prednosti it vrline, katere daje kavi Kiithreiner-Knrippova slndna kava, ako se jo ivirneša k navadni linbovi kavi. Izkušnja je dokazala v nešte-vilnih slučajih, da se more le na ta način pripravljati najboljša, najizvrstnejSa kava. ki ima izbnren okus in ki pripomore k zdravju. Nobena gospodinja naj se več ne obotavlja, ako Se ni poskusila te n.jjce-nejSe in že v ^Lotisoi-erih rodbinah udomačen«* kave; stori naj to na korist svoja gospodinjske blagajne in na korist svojih domačih. Zavarovanje proti toči za leto 1900. Zavarovalnina se plačuje za vrednost vsakih 100 kron: za razno žito in sočivja kron 1*40; za grozdje in sadje kron 6. NatanČneja pojasnila daje Valentin Kofol, zastopnik v Kanalu, kjer se sprejemajo tudi zavarovanja. D^"* Izšel je ravnokar II. zvezek »Svetovne knjižnice" MARCO VISCONTI zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. Naročila sprejema: »Goriška Tlskaroa" A. Bahršček v GoricF. Razpošilja edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom, Na zahtevo poillja ..Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko. @ssse@s©i.«s«si Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ojiersko monarhije v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena zmerne. Postrežba poitana. l^arol praščilv pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecjvo, kolače za birmanco, torlo i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobi ^ -se L5 povsod fr i m Novoporočenci pozor! Štejai si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. ' Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolfjeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnijrojevlh delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so lepSe in ukusneje izdelane iu ceneje od Dunajskih in HudapeStnnskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov, Sprejema se naročila iu izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajžem času. Bogata zaloga podob na platno in sipo z različnimi okvirji. Belgijska hruiena ogledala vsake velikosti. Kazliriio pohištvo, kakor: taoletne mizice, razhfna obešala, preproge za okna i. t. d. Hazluni* stoliec iz trsju in celulojdu, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izhero ter razne tapecarije. Reci, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se ittdi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - PoSilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršile točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoj' S. d.) tiskamo črk na perilo (P. ti) Tiskarna ustanovljena ieta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. | Ima zalogo vsakovrstnega olja, na i vadnega in najfineje vrste «Luka». • Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Petošolec želi nastopiti z 28. junijem proti zmerni plači kterokoli službo. — Ponudbe pod šifro »Petošolec" na upravn. „Soče". »Salonska knjižnica" „5loYanska knjižnica". knjižnica za mladino". »Primorec". „SOČA*«. „r\ažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŽČEK, zaloga vsafcavrstnih izgotuvljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke In listov-ni papir z natisnjeno tvrdfco za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatfflcami. Oskcmne po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeč* tiskovine ima tiskarna izgotovlJ«ne v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi. k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam le seji (z dnevnim redom iu brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liberdef., Libermatr., Status anim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status Iiberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za Šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, pla-, čilne naloge, maiotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Osako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 29 ur. i zalogi Jonske tiskarne" #. Babršček so izšle knjige »Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. šrtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. »Venee slovanskih povesti", i. knjiga: Črtice i« ruskega,poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. -- II. knjiga; Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. jfotl. JFuntka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr. Anton Jflodilev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. »Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino 12 kr. »Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Dokonča leta I891> je izšlo 93 snopičev, kateri so deloma še vsi zalogi. »Knjižnica za mladino", izšlo je M snopičev. — Cena vsakemu snopiču je L5 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. T10. — II. zvesek: ,,Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanitt. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gid. t "30. »Šele met". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „Jffett'Xur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wailace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 1 30. »Kako je ravnati z mlekom ?" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 istis 15 kr., K) iztisov gld. 1. Na zahtev pošiljamo cenik 11 uši h izdaj zastonj I Trflo vezan gW. 1-90. Pomoli Mehko vezan PyCCKO-ClOBHHCKlft GlOBAPt (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (Kp&TKaa rpaMMaTHKa P^tcicaro flfoMKa) V kratkem izide „Slovensko-ruski s!ovw" in „rusko-slovenska slovnica".