^vnuui.dg?
izhaja vsak četrtek. Cena mo |e : K na leto. (Zn Aenfi.ic * K. zt Ameriko in dnipe tire države f K), — 1'osamezno številke se prodniaio ■■ ■■	po 10 vinariev.
- S prilogama: =====
Haš kmečki dom" m „Hasa gospodinja
tšDial ln dopisi Eepofeil.lojo: Uredništvo domoljubu". Liubliana. Kopitarjeva ulica. Narofninn. reklamacije in in-pernti pa: UrravniStvu „I)omoliuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Štev. 14.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1914.
Leto XXVII.
Časi so resni!
Nekaj dogodkov zadnjega časa ne sme iti mimo nas, da ne bi resno premislili njihovega pomena.
U 1 s t. e r ! Že zadnji »Domoljub« je povedal, za kaj gre. Angleški državni zbor hoče po svoji večini dati Ircem upravičeno, že /davna zahtevano samostojnost — liomerulo, kakor ji pravijo po angleško. Irci so katoličani, samo ulsterska pokrajina, ki šteje nekako petino irskega prebivalstva, je protestantska. Tudi Ulsterci so po večini irskega rodu, toda pod pritiskom angleških jvlad in protestantskih angleških volc-osestnikov so pred dobro dvesto leti Kdali svojo vero in prestopili k protestantski. Zdaj je v njih zakipela vsa protestantska strast proti katoličanom; nečejo irske samostojnosti, ker nočejo Imeti v svoji Irski katoliške irske vlade, ajvažnejše jc pa pri tem, da so se ngleški častniki ustavili vladi, češ, da cčejo v LHster udušit morebitni upor. rotestantska besnost proti katoličanom je tolika, da oficir no drži več na 'svojo prisego in noče več ubogati pri-Jstojne oblasti, ko gre za to, naj bi se katoličanom dalo nekaj več pravic.
Nemški cesar! Ravno zdaj se .je zvedelo, kako nestrpno sovraži nemški cesar katoliško vero. Pred par leti je prestopila hesenska princesa Ana od jprotestantstva h katoličanstvu. Cesar ji / je ob tej priliki pisal, da sovraži vero, katero je sprejela; zažugali so ji, a ne bo imela več pristopa na csarski dvor in zvedela sc je tudi ce-arjeva beseda, da je njegova iskrena elja, naj bi se katoliško praznoverje a trlo. Cesarjev bližnji sorodnik princ enrik je tudi v tem zmislu javno iz-okcl, naj bi po Nemškem kmalu za-ršal vihar proti katoličanom. Naša dr-
žava jc zvezana z nemško. Nemčija nas zdaj še rabi, toda sovraštvo proti katoličanom, ki tako surovo živi med protestanti, utegne obenem postati tudi proti Avstriji, ki je v ogromni večini katoliška. Avstrijski protestantje dobivajo denarnih podpor z Nemškega. Nemška cesarica je osebno zelo močno pomagala tisti grdi gonji med avstrijskimi Nemci, ki jo poznamo pod imenom »Proč od Rima«, in ki je v zadnjih letih do 15.000 Nomocv spravila do toga, da so izdali svojo katoliško vero in prestopili k protestantom.
R a z k o 1 n a ve r a. Z vso silo, z denarjem, spisi in osebno agitacijo delajo Rusi, da bi z Rimom združeni Rusini v Galiciji in na Ogrskem prestopili k razkolni veri. Cele vasi so po ti poti že odtrgali od Rima. Ravno to reč začenjajo Srbi na Hrvaškem in prepričani bodimo, da ne bo ostalo samo pri začetku, marveč da se bo širila vedno bolj. Prestopila bo tudi k nam.
Tisza! Na Ogrskem je za gospodarja Tisza, zavit protestant-kalvinec. Katoličanov jc na Ogrskem 13 milijonov, vendar jim pa komandirajo protestantje in judje. Ze od leta 1867. se vleče zahteva, naj se da katoličanom potrebna samostojnost. Bivši minister Apponyi je že izdelal zakonski načrt v tem zmislu; njegov naslednik Zichy ga je hotel uveljaviti, toda nestrpni protestant Tisza je to preprečil. Ogrski katoličani so vsled tega silno nejevoljni; celo me dnjimi se izgublja zaupanje do skupnega cesarstva. Boli jih, ker so povsod zadnji in zato ni čuda, če zvestoba tudi pri njih pojema.
Kaj so učimo iz teh dogodkov? Naša država ima ob eni strani Nemčijo s protest antovsko večino, ob drugi strani in na severu pa razkolne države. Protestant in razkolnik sovražita katoliško vero in zato je umljivo, da se med pro-
testanti in razkolniki širi glas, naj se Avstrija razbije in s tem edini katoliški vladarski rodbini vzame prestol. Svobodomiselci, framasoni vseh narodov pa pomagajo s svojo podlo protiversko agitacijo. Naši libei-alci gredo seveda tudi zvesto s to bando.
Obenem pa vidimo, kako nespametna politika tišči pri nas in na Ogrskem svoboden, samostojen razvoj katoliških narodov avstrijske države in tako samo pomaga državnim sovražnikom. Ne pre-zrimo, da je na dnu vseh teh velikih javnih vprašanj, za katera gre danes, katoliška vera in z njo vera sploh. Vsak vpliv vere na javnost bi liberalci radi uničili; ker gre za katoličanstvo, jih pri tem pozdravljajo za svoje zaveznike protestantje in razkolniki.
Bedimo, pazimo in pripravljajmo so! Ne izpustimo izpred oči verske plati v javnih bojih. Za vero gre, za vero poj-de tudi v bodoče. Poglobimo versko prepričanje in versko življenje! Pri tem se pa zavedajmo, da je za javne boje prva reč močna, zedinjena, složna politična stranka. Brez nje ni nič; ko bi jo zapravili, smo gotovo tepeni. Naša stranka je vajena bojev; v edinosti je doslej zmagovala. Držimo se je s celim srcem, delujmo v nji in ž njo in potlej bomo pripravljeni, naj pride kar hoče. Časi, ki živimo v njih, so pa resni.
gllg| Političen pregled
. n|aDnDnnaciDnaDannDnnonai3DaannaaonanonL{ N^UDaaaaaaauaaDaaaDuaauauaaaaacaoaaaaaDi
SLOVENSKI VOJAKI V ALBANIJI.
Dne 25. marca je odšlo iz Trsta 100 naših fantov od slovenskega pešpolka št. 97 v Albanijo. Tam bodo spremljali in pomagali mednarodni komisiji, ki določa albanske meje. Dobili bodo za to
rrienažo in pa 5 K 8 h plače. — Slovenski vojaki, ki so bili pozimi tam doli, pravijo, da so grenke ure prestali: po več noči -o morali spati v najhujše® mrazu na prostem pod Šotori.
LAŠKO KRALJESTVO ZA ISTRSKE LAHE.
V Istri se bodo vršile v kratkem času volitve v deželni zbor. Zelo zanimivo je, da so nabrali Lahi v laškem kraljestvu za te volitve pol milijona lir, s katerimi hočejo pomagati laškim kandidatom do zmage. Ej. ti Lahi, to so jako nerodni zavezniki za nas Avstrijce!
SLOVENSKI ODVETNIKI PRI PRAVOSODNEM MINISTRU.
Pretekli četrtek ho se oglasili na Dunaju pri pravosodnem ministru zastopniki slovenskih odvetnikov: dr. Brejc iz Celovca, dr. Hrašovec iz Celia in dr. Triller iz Ljubljane. Predložili ho mu razne zahteve glede rabe slovenskega jezika pri sodiščih ria Slovenskem. Minister je rekel, da bo njihove zahteve j,v< Študiral. Izjavil je, da je samo po sebi umevno, da mora biti vsak sodni uradnik vešč jezika prebivalstva.
HRVAŠKI BAN — POSLANEC.
i>ne 20. mana je bila v Zagrebu volitev enega poslanea v hrvaški sabor. Kandidiral je brvaški ban Skerlec. Zagrebški meščani so ga izvolili s 572 glasovi; njegov protikandidat je dobil .'100 glasov. Kakor torej kaže, Zagreb svojemu banu zaupa.	i
LAŠKO IN SLOVENSKO VSEUČI-LIŠKO VPRAŠANJE.
Pravijo, da bodo dobili Lahi na Dunaju svojo laško pravosodno visoko šolo. Slovenci in Hrvatje v Avstriji bodo pa smeli študirati na vseučilišču v Zagrebu in ondi delati tudi svoje izpite, ki bodo veljavni tudi za službo v Avstriji.
VOLITVE V GORIŠKI OBČINSKI SVET.
V Gorici se je začel nekaj časa resen boj med Lahi in Slovenci, kdo bo gospodar tega mesta. Slovencev je v Gorici 10.000, Lahov pa H.000. Slovenci pa vedno naraščajo, ker je skoro vsa okolica slovenska in zalaga mesto z novo krvjo. Preteklo nedeljo so bile volitve v tretji razred mestnega sveta. Slovenci so naskočili tretji razred z vso silo in 1 resnobo. Lahi bi čisto gotovo propadli, da jim niso priskočili na pomoč goriški Nemci. Slovenci so dobili do .'140 glasov, I.abi in Nemci skupaj pa nekaj nad oOO glasov, če bo šlo tako naprej, bo Gorica v desetih letih v slovenskih rokah. Slovenci so si priborili Ljubljano, si bodo še Gorico. Hej Slovani, naše reč slovenska živo klije!
AVSTRIJA ODPIRA OČI.
Pretekli teden jo bil imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Bosni in Hercegovini Hrvat katoličan Jr. Niko Mandič. Poprejc so zavzemali to mesto večinoma nemški in madjar-
ski uradniki. To imenovanje kaže, da ie začela avstrijska vlada pametno misliti Na domačih tleh naj se nastavljajo domači ljudje, ki so zvesti domu in "oltarju in ki imajo tudi nekaj srca 1 za Avstrijo.
CESARJI SE SHAJAJO.
Pretekli teden je obiskal našega cesarja na Dunaju nemški cesar Viljem. Bil je pri njem samo nekaj ur. Nato se je odpeljal Viljem v Benetke, kamor je prišel tudi laški kralj Viktor Emanuel. Prišla sta skupaj v benečan-skem zalivu na ladji, kjer sta skupaj ! obedovala. Po sestanku se je odpeljal laški kralj zopet v Itirn. nemški cesar I je pa odpluI proti Trstu, kjer jc obiskal v gradu Miramar našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo družino, ki v gradu stanuje. Iz Mirama-ra se je odpeljal Viljem na svoji ladji na otok Krf, kjer bo užival krasne pomladanske dni v terri lepem južnem gaju.
RUMUNSKI ZET NA DVORU RUSKEGA CARJA.
Rurnunski prestolonaslednik se je odpeljal s svojimi stariši v Peterburg na dvor ruskega carja Nikolaja. Prišel je obiskat in pogledat svojo nevesto, carjevo hčer Olgo, katero misli poročiti. Na dvoru so ga sprejeli z velikim veseljem. S tem so med Rumunijo in Avstrijo pretrgane vse stare prijateljske zveze in Itumuni nam bodo delali še en k >'a t sive glave.
, NA ANGLEŠKEM SE PUNTAJO
ČASTNIKI.
Na Irskem bodo dobili torej katoličani svoj parlament. Angleški poslanci sami so sklenili zakon, ki sc mora v najkrajšem času izvesti. Postava je postava in držati se je mora vsakdo, tudi vojak, če nočemo, da bo svet na glavi stal. Na Angleškem so se pa oglasili častniki, ki pravijo, da tc postave ne pripoznavajo iri da se ne bodo borili proti prebivalstvu v pokrajini Uister, ki se je začelo proti tej pravični postavi puntati. Vojni minister namesto da bi te kalvinske častnike nagnal z metlo, pa sc je začel z njimi pogajati. To so zares lepe razmere! Vsled tega je prišlo v angleški zbornici do hudega prerekanja in ni izključeno, da bo ministrstvo odstopilo in se bodo razpisale nove volitve v angleški parlament.
DRAG MIR.
Evropske vlade stane vojaštvo vsako leto 24 tisoč milijonov. Ravnokar hoče francoski parlament skleniti postavo, po kateri bo Francija zabila v vojaške svrhe zopet enkratni znesek 2000 milijonov kron. Ta velikanska bremena delajo Evropi sive lase. V Londonu se je ustanovilo neko društvo, ki bo delalo na to, da se bodo vse evropske države objele v bratovski zvezi in da bo vendar enkrat konec tega večnega sovraštva. Jako pametno društvo, samo da bi kaj pomagalo 1
JAPONCI SE OBOROŽUJEJO.
Države se neprestano oborožujejo tako da bodo ljudje kmalu zak"Pani do vratu v samem smodniku in kanon\Vi. Tudi japonska vlada hoče imeti vet mjl lijonov za pomnožitev mornarice in voj. nih ladij. Japonski poslanci pa imajo vendar precej soli v glavi in se jiin zdj to neprestano oboroževanje naravnost neznosno. Zato so v parlamentu vrgli postavo, ki zahteva nove milijone za ladje. Vlada se je pa nad njimi zmašče-vala in poslala poslance domov, Razpi-sala bo nove volitve in misli, da bo dobila take poslance, ki bodo milijone do-volili.
Božja roka.
Povest, španski spisal P. Luis < >a, Prevel Akim Ezafovič.
(Konec.)
Grobna tišina je zavladala. Lopi-jillo je povzel besedo in začel govoriti, kakor bi se bil naučil iz »Guillotine < — »organa višjih desettisoč«. »Veliki moment je torej jirišel! l'ra pravice j«1 odbila proletarijancem in mogotcem in vloge so se zamenjale. Z gore*-o bakljo civilizacije je hodil on (LopijiUo) po mestih in vaseh in se žrtvoval za blaginjo proletarijancev; vse je pretrpel; lakoto, mraz in razne muke, ki si jili jo moglo izmisliti tiranstvo in inkvizicija, da bi zadušila boj za ljudske pravice. Toda vse bi pretrpel, vse, da bi le dobilo ljudstvo svoje pravice. Prišel je trenotek, ko razglasi vsa ŠpanJja zvezno republiko in on je pripravljen iznova se žrtvovati in prevzeti kandidaturo. Tam stoji rdeča zastava, zaradi katere je prišel sem, da jo jim uroči in ni se bal smrti, kajti kakor hitro se pokaže taka zastava po vsej Španiji, bodo začeli razdeljevati zemljišča. Hudobni mogotci so dosedaj že dovolj uživali. Sam zase ne zahteva ničesar, njemu zadostuje jasno nebo, lahno žuboreč potoček, zelena trata in pa to, da vidi, da je njegovo ljudstvo srečno, da uživa svoje dosedaj pokopane in l>o* zablene pravice.«
Velikansk aplavz, bravo - klici, rjovenje in ropotanjc z nogami je pretreslo klubovo dvorano — ali bolje rečeno hlev — in spominjalo na one čase, ko so še pretresali ta hram svobode glasovi in udarci kopit one živali, ki ima dolga ušesa pa kratko pamet, tako da rabimo ime tc živali včasih tudi pri ljudeh. Ti navdušeni klici, ki so nekoliko spominjali na Termopile, so zadušile Lopijillove besede; hotel je nadaljevati, pa ni mogel. Ti znaki navdušenja in gorečnosti so ga tako vznemirili, da so mu prihajale na misel kletvice grških in rimskih govornikov: Obmolknil je Mark Anton, ki je raztrgal
::togo* svojega prijatelja in pokazal se-|natu njegove rane, ki jih je dobil pri J8hrambi domovine, obmolknil Periklej, i ki je objel v atenskem areopagu Aapa-zijo. Tako je tudi on objel molče rdeči prapor in stal — kakor Klopstoekovi junaki — nepremično v mislih na svojo nesmrtnost, zavit v rdečo cunjo kakor pečen petelin v paradižnikovi polivki.
Nato je nastopil don Juan. Hotel je govorili in udaril je trdo s pestjo po jaslih. Sveto navdušenje mu je sijalo iz oči, tako, da so bila podobna njegova očala dvema benečanskima Sbakljama, z glasom, o katerem se ni .vedelo, ali je prišel iz mogočnega nosu, ali iz očal ali iz razmršene brade, ki je pokrivala usta, kakor pajki vhod v votlino. Začel je:
»Bratje! prišla je ura — ura je prišla; — ura je že prišla! — Nc rečem ničesar drugega — ničesar ne rečem! Ne rečem prav ničesar! ... Kajti govoril je že oni goreči, navdušeni civili-
Itator — oni goreči civilizator je govo-'il... in v primeri z njim sem jaz — z ijim v primeri sem —«
In pri tem je don Juan vtaknil •oke v žep in iskal rešilno besedo, ki )i dovolj označila pravo razmerje med ijim in »gorečim civilizatorjem«, jih ;opet potegnil vun, nato vtaknil zopet »azaj in ko je slednjič našel ono energično kletvico, s katero je navadno :ončal svoje »govore« —■ jo je energič-Vio izgovoril — ne, zatulil je — in stopil iz jasli.
Publika jc bila prepričana. Navdušenje je presegalo vse meje in ko je Lopijillo prišel zopet k sebi, je bil pri-mornn pozvati z velikim kravjim zvon-ccm zborovalce k miru. Ko je navdušenje nekoliko poleglo, jc razložil Lopijillo načrt, po katerem jc bila dolo-iTena splošna vstaja vseh dobrih patri-jotov na drugo jutro. Svetoval jc zbo-rovalcem, naj sc polaste najprej občinske hiše, odstavijo župana in vse svetnike in namestijo druge. Določili so uro, kdaj naj bi se vsi zbrali na trgu, določili, da prineso s seboj toliko pušk, kolikor jih le bodo mogli dobiti. Lopijillo je zaključil zborovanje, rekoč, da mora iii še v mesto, predno napoči dan zmage. Demokrat je dobro vedel, da zadostuje, če se zaneti iskrica '— požar se potem razvname sam.
Ko se je Lopijillo poslavljal, je doseglo navdušenje svoj višek. Vsi so spremili svojega voditelja do konca vasi. Pred Juan Antonijevo hišo je zasedel Lopijillo oprezno žrebe, ki ga je pred tremi dnevi ukral bogatemu posestniku in oddirjal proti mestu.
3.
Slednjič je napočil zaželjeni dan in že na vse zgodaj zjutraj se jc zbralo ljudstvo okrog občinske hiše; na nemirnih pogledih, skrbnih obrazih in pritajenem govorjenju se je kazala ona vznemirjenost, ki jo čuti človek, kadar sc hoče lotiti dela, pri katerem je vse postavljeno na tehtnico. Krčmar
* Halja, ki so jo nosili Rimljani.
Mal Alma, Mefistofel ubogih ljudi, jc tekal, podžigajoč ogenj vstaje, od hiše do hiše in obljubljal vse mogoče in nemogoče stvari in grozil ter bruhal grozna bogokletstva.
Slednjič je udarilo v zvoniku dvanajst in v začudenje vseh, ki niso ničesar vedeli o tej skrivnosti, se je za-čulo mesto opoldanskega zvonenja ne-ubrano brenkanje, ki je vzbudilo na vseh koncih vasi strah in zmešnjavo. V istem hipu se je prikazal v zvoniku sršasti obraz don Juanov, ki je, vihteč v roki rdeč prapor, vpil na ves glas:
»Živela zvezna republika!«
Ta klic so ponovili vsi, ki so bili zbrani na trgu, toda ne več tako navdušeno kakor prejšnji večer v klubo-vem hlevu. Za komiko je prišla tragika in tisočere strasti, ki so se borile med seboj v prsih človeka, predno postavi svoje življenje na tehtnico, so se zrcalile na surovih obrazih in se umaknile vsemu smešnemu, da naredijo prostor strahu. Jeza, strah in trepet, ki se pojavlja pred vsakim bojem in zločinom, se je kazalo na obrazih; pri prvem kriku in pri prvem strelu izbruhne vsa divjost, ki tira uboge žrtve v ogenj, da si omadežujejo roke s krvjo in izvrše grozno maščevanje. Komaj je zadonel s stolpa klic na splošno vstajo, kar se zapro vrata občinske hiše in pri vseh oknih se prikažejo puškine cevi gardistov, ki so napolnili vso hišo.
»S poti!« je zakričal vodja.
In zagrmel je strel, da se jo streslo ozračje. Množica je grozno zatulila in se začela umikati proti cerkvi. In začela se je ona večna tragedija, ki sc odigrava na svetu, odkar si je Kajn omadeževal svoje roke z Abelovo krvjo.
Bojeval se jc brat proti bratu, vsak je mislil samo na to, da prelije kar največ krvi in vsi so se borili, kakor be-duini v puščavi za kapljico umazane vode, ki se izgublja v pesku, pa se niso domislili studenca žive vode, ki izvira v nebeškem vrtu, ki edino more uto-lažiti žejo človeškega srca. Le enega gledalca je imela ta drama, onega, ki je potisnil orožje v roko in hipoma izginil, da sc povrne zopet ob uri trium-fa, kot beden marodir, ki se ne prikaže preje na bojišču, dokler ne-more upati na ropanje trupel.
Don Juan »brezobrazni« se je skril na vrhu zvonika in kljub varnemu debelemu zidovju je strahoma pričakoval izida boja; bled in trepetajoč je čepel v kotu, sc pri vsaki salvi pretipal, če je koža še cela in usta so šepetala molitev, ki mu jc še ostala v dnu njegovega srca.
Ognja na bojišču še ni bilo konec in pogled na prelito kri je vzbujal vso krvoločnost divjih zveri v človeški podobi; čula so se nezaslišana bogokletstva, ki so spremljala grozno početje. Kar se začuje iz bližnje ulice cerkveno petje, ki se je mešalo z rjovenjem krvi žejne množice; med potoki krvi in smodnikovim dimom se je pomikala vrsta jokajočih žensk, ki so z gorečimi svečami v rokah šle za kipom Jezusa
nazareškega, vaškega patrona, ki ga je neslo na ramah šest mladeničev. Kristus je stal tu, s trnjevo krono na veličastnem čelu, lepo obličje smrtnoble-do, resne oči obrnjene na bratomorne borilce, kakor bi hotel vprašati:
»Kajn, Kajn, kaj si naredil svojemu bratu?«
Presenečeni so obstali vsi in v eni roki držeč puške so se z drugo mehanično odkrili in v njihovih očeh, iz katerih je še pred kratkim žarela bojna strast, so se prikazale solze. Jokajoče ženske, ki so obdajale Gospoda, so živo spominjale na oni dogodek, ko so jeruzalemske žene objokovale Odreše-nika, in med katerimi je ta spoznal svojo mater, drugi svojo ženo ali ljubljeno hčerko.
Manjkala je le še iskrica, ki bi vnela kesanjc zapeljanih mož, ki so trepetali pred kipom Jezusa, strogega, toda pravičnega sodnika.
Bogokletna zloba Mal Alme je zanetila to iskrico, ljudje so videli, kako je to človeče z demonskim smehljajem na ustih namerilo puško na kip, izpro-žilo in izginilo kot blisk v bližnjo ulico. Kroglja je zadela Gospodovo srce, isto srce, ki je govorilo med mukami sramotne smrti:
»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
Nato se je zgodilo nekaj, kar se da težko popisati: tisočer krik strahu in groze je pretresel ozračje. Možje so vgli puške v stran in ženske sveče; vsi so hiteli k sveti podobi, jo objemali, kakor bi bila živa, kakor bi se bali, da je kroglja pred njihovimi očmi vzela Zveličarju znova življenje. Vrata občinske hiše so se odprla in branitelji so se pomešali med ravnokar še sovražno množico. Med klici maščevanja in ljubezni so nesli kip Jezusa nazareškega do konca vasi in bilo je videti, kakor da tavajo za njim kot zveste ovce za mrtvim pastirjem.
Kar priliitita dva pastirja in vpijeta na ves glas, da sta videla pod vasjo truplo mrtvega človeka. Vsa velika množica je takoj hitela tja in zapazila pod vasjo truplo Mal Alme. V prsih mu je tičala kroglja, ki je predrla natančno na onem mestu njegovo srce, kakor njegova kroglja Jezusov kip.
Nihče ni vprašal — kdo? — Kako? — Kdaj ? — Molče so gledali vsi mrtvo truplo, njihove ustnice pa so šepetale; »Božja pravičnost, kazen božja!«
4.
Medtem sc je prikazala za zvonikom bleda postava. Pa to ni bil genij vojne, ki hoče vdihavati smodnikov dim, niti vampir, ki išče mrliče, da jim izsesa še gorko kri.
Bil je to don Juan, ki je ves obupan zbežal proti svinjaku, kjer sta bila skrita Lopijillo in njegov spremljevalec, ki sta mesto, da bi se vrnila v mesto, čakala tu izida boja. Prišel je ves zasopljen in videti je bilo, da se vsak hip zvrne kakor maratonski znanilec, toda ne kot znanilec zmage.
»Torej je vse izgubljeno?« sta ga vprašala.
»Vse, sarno moja koža ne!« je odgovoril don Juan in vtakni! roke v žep.
Com in svei.
Iz deželnega odbora. Prihodnje de-želnozborsko zasedanje bo po Veliki noči. _ Občinski odbor v Slavini se razpusti; za gerenta se nastavi g. Štefan Pičur. Deželni odbor prevzame zakup državne užitriine za vipavski sodni okraj, in sicer za čas od 1. aprila do 31. decembra 1914. -- Rokodelska dela pri vetjih stavbah se bodo oddajala tudi posameznim rokodelcem. — Za deželnega živinozdravnika na Vrhniki se imenuje Ivan Pestotnik. — Za obrtno razstavo v Radovljici sc dovoli 500 K, za pletarski tečaj v De v. Marije Polju 500 kron, za dijaško kuhinjo v Novem mestu 500 kron.
Popravek. V članku »Pomonek s krčrnarjem in mesarjem c, v zadnji številki je srnic i predzadnjega odstavka tak-lc: Da bi krčmurski povišek vinske cene to je H vin. pri litru — prišel res v deželno blagajno, hi se morala zvišali deželna naklada na užitnino od 40 ria ITi odstotkov. Zvišala se je pa na 145 odstotkov. Krčmar iz- I ven Ljubljane bo imel pri hektolitru vina vsled deželne doklade, ker bo prodajal četrt za 2 vin. dražje, 1 K 70 vin. dobička.
Župnik v Motniku umrl. Umrl je
dne 29. m. m. gospod Ivan Plahut-rt i k . župnik v Motniku. Hoj en je bil v Ljubljani dne 2. avgusta 1878., v inaš-nika posvečen dne .'{. avgusta 1900. Služboval je kot kaplan v Senožečah, na Igu, v Cerknici, v Itibniei in kot župnik v Motniku. Hil je zelo delaven in pri-Ijublicri gospod. Blag mu spomin!
Smrt poštenjaka. Iz Kelr. V nedeljo -#mo pokopali ob ogromni udeležbi Jakoba Megušarja, 1'laznika. Srčna napaka jc podrla čvrstega moža v krepkih letih. Z njim je legel v grob kremen-zna-čaj, plemenit naš somišljenik, podpornik vsega, kar se jc pri nas delalo v cerkvi in v javnosti. Pomen zadružništva je dasi ni bil videl šole od znotraj — eden prvih doumel; s trezno sodbo je spremljal vedno vse dogodke javnega življenja. V njegovem duhu jc vzgojena vsa njegova družina. Počivaj v miru!
Kako se je vršilo slovesno ustoliCe-nje koroških vojvod. Kranjski zgodovinar Valvazor ga popisuje tako: Pod Krnskim gradom na Gosposvetskem polju se jo nahajal takozvani knežji prestol ali knežji kamen. Kadarkoli je imel biti ustoličen novi koroški vojvoda, se je vsedel na ta prestol kmet iz rodu Blaževskih, in čakal, obdan od mnogoštevilnega ljudstva, prihoda novega vojvode. Ta jc prišel v preprosti kmel-ski obleki, obdan od plemstva, v na-lišpanih oblekah. Pred vojvodo je šel 4'
goriški grof, na vsaki strani vojvode so pa peljali črnega bika in pa mršavo kljuse. Ko se je približal vojvoda kmetu. je zaklical kmet: »Kdo je ta, ki se tako ošabno bliža", nakar je odgovorilo ljudstvo: ..Deželni knez prihaja«'. Nato \ p rasa kmet, če je pa tudi novi vojvoda pravičen sodnik in vnel za blagor dežele, svobodo, in če jc zaščitnik vere, vdov in sirot. Ko ljudstvo temu pritrdi, obljubi deželni knez, da bo vršil vse to, če . bi tudi zaradi tega postal tako reven, ! da bi se moral preživljati z mršavim konjem in slabim bikom. Ko da vojvoda kmetu denar, obe živali in ko mu obljubi, da ho njegova hiša svobodna in prosta vseh davkov, se je umaknil kmet vojvodi, preje ga je pa še z rahlim udarcem na lice opozoril, da sc bo tudi ravnal po tem, kar obljubi. Nato stopi knez na knežji prestol in še enkrat slovesno obljubi, da bo pravičen sodnik. Popoldne pa je jezdil novi vojvoda k vojvod-skeinu prestolu in svečano prisegel, da bo varoval vse pravice plemstva in kmetov. Obred je zaključil slovesen »Te Dcum laudamus« v Gosposvelski cerkvi. — Vsa ta slovesnost se je vršila izključno v slovenskem jeziku. Vojvoda je govoril samo slovensko. Zgodovina nam pripoveduje, da so v slovenskem jeziku slovesno vmeščali vojvode že od 8. stoletja dalje. Tedaj so Karantanskim Slovencem že vladali nemški vladarji, a so kakor nam priča slovesno vme-ščenje spoštovali jezik našega naroda.
Ali dneva ne pove nobena pralika.
V četrtek popoldne ob 5. uri sc je ubil na Dolenjski cesti v Ljubljani znani posestnik Pavel Petcrca. Peljal so je na sprehod z lepim, iskrim konjem. Mimo pridrči cestna električna železnica, konj se splaši in prevrne voz. Illapcc je padel na eno stran, zgodilo sc mu ni ničesar, gospodar pa pade na drugo stran in prileti oh železen drog. Parkrat zdihne in umre. Bil je vzoren gospodar in radodarnih rok. Blag mu bodi spomin.
Romarski vlak na Sv. Goro pri Gorici. Odhod iz Ljubljane, državni kolodvor. 24. maja 1914 ob 3. uri zjutraj. Odhod iz Vižmarjev ob 3. uri 10 minut zjutraj. Odhod iz Medvod ob 3. uri 21 min. zjutraj. Odhod iz Škofje Loke ob 3. uri 33 minut zjutraj. Odhod iz Kranja ob 3. uri 48 minut zjutraj. Odhod iz Pod-narta oh 4. uri 4 minuto zjutraj. Odhod iz Lesec ob 4. uri 28 minut zjutraj. Odhod z Jesenic ob 4. uri 49 min. zjutraj. — Na vseh teh postajah se bodo sprejemali oni romarji, ki se bodo pravočasno, to jc do 10. maja oglasili in voz-nino vplačali. — Cene so: Za potnike, ki vstopijo v Ljubljani in Vižmarjih
II.	razred 11 K, III. razred 8 K. Za potnike, ki vstopijo v Medvodah in Škofji Loki II. razred 10, III. razred 7 K. Za potnike, ki vstopijo v Kranju in Pod-narlu II. razred 9, III. razred 6 K. Za potnike, ki vstopijo v Lescah II. razred 8 K, III. razred 5 K 40 vin. Za potnike, ki vstopijo na Jesenicah II. razred 7 K,
III.	razred 4 K 50 vin. — Odhod iz Gorico, državni kolodvor ob 7. uri 8 minut
zvečer. Vsi, ki se želijo udeležiti, ilUj Se zglase do 25. aprila 1914 ustmeiio U|j pismeno pri p. Mariofilu Iloleček, /ran. čiškanu v Ljubljani in naj obenem vPQ. šljejo tudi voznino. Naznanijo naj tudi na kateri postaji bodo vstopili v vlak! Udeleženci dobijo posebne listke, s ka-terimi jim bo dovoljen vstop. Na poeta-jališčih se potniki ne bodo sprejemali,'
Romanje na Trsat pri Reki dne 26* aprila 191 i ho vodil gosp. Janko 1'etrifj župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Želeti' je, da bi bilo število romarjev in roma-ric veliko, in sicer iz mesta kakor tudi iz ljubljanske okolice. Delavnega časa se nič ne izgubi: Odhod iz Ljubljane bo v soboto ponoči na nedeljo ob 12. uri 45 minut in prihod zopet v Ljubljano v nc. deljo zvečer ob 10. uri 5 minut. Vožnja stane 7 kron iz Ljubljane v Reko irt nazaj. Kdor so želi udeležiti romanja, su mora do velike sobote prijaviti.
811ctni slovenski duhovnik meri Indijanci. Gospod Josip Buh jo starosta > slovenskih duhovnikov v Ameriki. Dno 17. marca je obhajal 81 letni rojstni dan. ; Čez par tednov bo 50 let, odkar deluje ] v Ameriki. Gospod Buh je bil pred svo- J jim odhodom v Ameriko kaplan v lta-dečah ob Savi na Dolenjskem. Sedanji starček-duhovnik jc šol v Ameriko i« razširjal katoliško vero tudi ves čas mod Indijanci v Minnesoti. Ozemlje, katero ie oskrboval, jo bilo obširno in prebivalstvo je bilo jako redko, zato je pa več volkov in medvedov. Potov ni bilo in še steze so bile redke in slabe. Mladi misijonar je prcstnl mnogo težkoč, kljub temu je pa za svojo visoko starost tako čil. kot hi bil šolo kakih 00 lot star. Še sedaj hodi v indijansko šolo, kjer uči mladino.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji. Iz letnega poročila posnamemo s'edeče podatke: Koncem leta 1912. je osta 1 v bolnišnici 101 bolnik. Tekom leta 1913. ie bilo sprejetih 2027 bolnikov. Skupaj 2128 bolnikov. Odpuščenih je bi'o: ozdravljenih 1533, zboljšanih 298, neozdrav'jcnih 145, umrlo jih ;e 57. V oskrbovanju je ostalo ia leto 1914. 95 bolnikov. Število oskrbovalnih dni je znašalo 37.781. Povprečno pride na vsakega bolnika 17 8 oskrbovalnih dni. Oskrbovalo se je povprečno vsak etan bolnike. Za izdiranje s'abih zob sc iih :<; mnogo zg'asi!o vsak dan. — Bolniki, kižele biti spreieti, naj prineso seboj domovinski list. — Bolnišnica, ki zdravi bolnike M stonj, bodi vsem Kranjcem najtopleje pri' poročena!
Svet gospodinjami — Kje doWt< najboljše drože? Vsem našim gospo dinjam za peko ob Velikinoči najtop leje priporoča »Slovenska Straža« dro že iz tovarne priznano izbornih dro' Jožefa Košmerlj, Ljubljana, Frar škanska ulica. Zahtevajte te drože takoj v vsaki prodajalni!
Dajte revežem kruha. V razlik nemških deželah jc več društev, rih namen jo, ubožno in delanezmofcno ljudstvo, ki pa je podvrženo pijanCcva nju, polagoma odvaditi od premnogega zauživanja alkohola, prav posebno P" žganja; mesto denarja sc jim dajo topi«
jedi ali pa ena marka v vrednosti ne-Jkako naših 5 krajcarjev, s katero v žga-frijarnah ničesar nc dobi, pač pa od teh Jdruštev določenih »točilnicah za uboge« kuhanega ali surovega mleka, čaj, čo-liolado, kavo ali pa tudi krožnik juhe js kruhom. To je gotovo blag in koristen namen teh društev. Ali pri nas ne bi bilo mogoče kaj takega? Izstradan in »remražen stopica od hiše do hiše in komaj si je izprosil zadostno novčičev, ge. hiti v prvo žganjarno. Ljubše mu je -gganje nego topla juha in košček kruha. Podpirajmo torej revno ljudstvo ne denarjem, temveč z gorkimi jedili, ker jtako jih bodemu obvarovali, da ne po-tanejo v nesreči svoji še bolj nesrečne žrtve žganja.
Kača požrla trgovskega potnika, iača, dolga 6 metrov, je požrla v Rang-uru v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika „,a nikjer. Ko so preiskovali okolico, So dobili veliko kačo, pithon, ki je i spala. Ustrelili so jo in iz nje potegnili ' truplo angleškega potnika.
Besno sovraštvo proti veri. Občin-Sski svet mesta Cornvilles na Franco-" skem je sklenil v svojem sovraštvu proti veri, da se z mrtvaškega prta odstrani križ in nadomesti s prostozidarsko zvezdo. Na zidu občinske šole pa c dal napraviti križ, ki naj služi šo-irjem pri strelnih vajah za tarčo. Bolj osnega izraza sovraštva do vere se pač e more najti.

Gorenjske novice

s
g Dob. Predavanje g. prof. Dolenca Je bilo prav zanimivo in tudi dobro obiskano. — Na cvctno nedeljo popoldne ima Hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor v kaplaniji.
g Iz Doba. Tiho nedeljo popoldne so jc tukaj obhajala lepa slovesnost Marijino družbe. Blagoslovila se je nova zastava dekliške Marijine družbe, krasno delo, katero je oskrbela g. Satt-ner iz Ljubljane. Sprejelo se je v družbo obenem 24 kandidatinj. Vse cerkveno opravilo je izvršil preč. gospod generalni vikarij in prelat Janez Flis, ka-iteri je tudi v lepem govoru pojasnil pomen vojaške zastave, in tako tudi pomen zastave Marijine družbe, katera je tudi vojskovalna družba pod za^ stavo Marije Device. Udeležili ste se slavnosti tudi Marijini družbi iz Domžal in iz Ihana s svojo zastavo.
g Moravče. Zasilna šola, popolnoma privatnega značaja, se je začela 9. februarja 1.1. za one otroke iz občine Velikavas, ki so bili do zdaj brez pouka. Otroci jo pridno obiskujejo, z veseljem slede pouku in upajmo, da se bodo precej naučili. Naše gdčne. učiteljice se trudijo brezplačno, a gotovo ne brez uspeha. Hvaležni so jim stariši, še bolj pa otroci, ki bi radi hodili vsaki dan, ne pa samo trikrat na teden. Če pride na
kak šolski dan praznik, tedaj moledujejo in prosijo toliko časa, da se jim obljubi kak drugi dan, da kaj ne zamude. Letošnje leto torej ne bo zamujeno. Krajni šolski svet v Moravčah jc brezplačno dovolil eno učno sobo. — Liberalci lažejo, da bo treba plačevati davek tudi od tolkovca. Bodite brez skrbi, da to ni res, in če bo sadje obrodilo, le veliko ga naredite! — Iz občine Velikavas. Deželna vlada je dovolila, da se izločijo iz občine Dolsko vasi Sv. Križ, Križcvska vas, Zagorica in Vrh sv. Križa in priklopijo naši občini. Pametno je to, saj spadajo vse te vasi pod eno faro in eden in isti šolsKi okoliš, torej naj bodo tudi pod eno občino. Zato se bodo najbrže jeseni vršile nove volitve; zmaga naj slovenska ljudska misel! Samo edinosti bo treba, če ne sc bo prerokovanje še enkrat izpolnilo, da največje vasi ne bodo imele nobenega zastopnika v občinskem odboru.
g Smlednik. V petek, dne 27. marca, je bil pokopan naš župan g. Anton B u r g e r ob uprav velikanski udeležbi od blizu in daleč. Sam tržaški škof dr. K a r 1 i n , ki so bili v mladih letih kaplan v Smledniku, so prihiteli k pogrebu svojega starega prijatelja. Deželni glavar dr. Š u s t c r š i č , po očetu tukajšnji rojak, je poslal, ker ni sam mogel priti, sočuten telegram. Ranjki je bil miren, blag značaj, dobrotnik cerkve in oče občine. Bog mu bodi plačnik za vse, kar je dobrega storil. Počivaj v miru, blaga, pobožna duša! Bil si v pravem zomenu »fant od fare«.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Veranda na peronu našega kolodvora se ne more napraviti, tako je odgovoril železniški minister gosp. poslancu in svetniku Povšetu na tozadevno interpelacijo. Izgovarja se s tem, da bodo v prenovljenem kolodvorskem poslopju zadosti prostorno čakalnice in poleg tega še precej velika veža. — V Stanežičah je cerkovnikova hiša v zelo slabem stanju in potrebna takojšnjega popravila. Že pozimi so ondotni posestniki sklenili takoj spomladi začeti s popravilom. Sedaj se pa nekateri temu ustavljajo ter nočejo ničesar slišati o tem, da bi kaj pomagali. Prav bi bilo, da bi se z lepo pomenili in drage volje vsi storili, kolikor na vsakega pride. Če ne bo šlo z lopo, kakor so se po zimi zmenili, bo treba konkurenčne obravnave potom c. kr. okrajnega glavarstva, kar bo seveda povzročilo nepotrebnih stroškov, nujno potrebno popravilo cerkvenikovcga stanovanja se bo pa zopet zavleklo v nedoločen čas. Novo znamenje, ki se bo najbrže še letos v Stanežičah postavilo, se bo pa napravilo iz prostovoljnih doneskov. — Blaž Potočnikova čitalnica je imela 15. t. m. redni občni zbor, na katerem so se slišala običajna poročila o delovanju v preteklem letu. Konstatiralo se je, da je bilo v preteklem letu premalo predavanj, kar naj se letos popravi. V odbor so bili izvoljeni: Anton Belec, Janko Bajec, Valentin Zabret, Alojzij Markež,
Ivan Kremžar, Valentin Babnik, Rud. Ivump, Štefan Erman in Josip Kregar. Poleg izvoljenih imajo pravico prihajati k odborovim sejam tudi zastopniki vseh odsekov, za sedaj kaplan Leop. TuršiČ, prof. Ign. Breitenberger, Ign. Nučič, Jože Arhar, Aleks. Jeločnik, Jožefa Arhar in Ciril Mrak. V prvi odborovi seji se je mod drugim sklenilo, da se bo kmalu po Veliki noči napravila prireditev v korist obmejnih Slovencev, da bo tako tudi naša čitalnica dostojno proslavila 5001etnico umeščenja slovenskih vojvod na Koroškem.
g šmartin pri Kranja. Praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, je bil za tukajšnjo dekliško Marijino družbo lep dan. Na novo je bilo sprejetih 24 deklet, za kandidatinje pa 14. — Isti dan se je vršil Občni zbor Sitarske zadruge. Uvideli smo, da zadruga dobro napreduje; še bolj pa bi lahko, če bi bili člani zadrugi bolj zvesti. Na občnem zboru je govoril državni in deželni poslanec g. prof. Evg. Jarc. Poročal je o državnem in deželnem zboru. Pra\ umestno pa je pojasnil nove deželne doklade. Nato je pa govoril še g. ravnatelj Iv. Traven o zadevah zadruge. — V nedeljo, 29. marca, je predaval v izobraževalnem društvu g. prof. dr. Kari Capuder iz Kranja o svetovnih pridelkih.
g Iz Selc. Minul je zimski čas občnih zborov in sej. Zanimivo je bilo zasledovati, kako so se za občnim zborom našega »Društva« po začrtanem programu uvrstila zborovanja naših mnogolikih organizacij. Razna društva, zadruge in podružnice so si v bratski vzajemnosti podajala roko. In umevno je tako. Odkar smo si z Novim letom pridobili tudi »Podružnico c. kr. kmetijske družbe za selško dolino«, sloni vse delo vseh naših javnokoristnih izobraževalnih in gospodarskih organizacij na krepkih ramenih naših vrlih katoliško-zavednih mož. Zato se razume, da je bilo treba složnega razmo-trivanja in načrtov za bodoče delo. Le vesela božičnica »Na betlehemskih poljanah,« narodna igra »Nežka z Bleda« in društveni zabavni večer s svojimi šaljivimi prizori ter nekatera predavanja so tudi zase zahtevala časa in prostora. — Zlasti pa smo z veseljem pohiteli v »Društveno dvorano« zadnje tri nedelje. Dne 8. marca smo v prelepih skioptičnih slikah pod vodstvom našega g. župnika gledali v življenje lurške Bernardke. — Dne 15. marca pa je prihitel med nas deželni sadjarski inštruktor g. Humek. V dveurnem predavanju nam je odkril skrite zaklade v našem sadjarstvu. Poslušali smo — pa smo .si naročili »Slov. sadjarja«, naročili tudi »dendrina« — in živo je na naših vrtovih, pa — ne povsod. Za drugo leto pa smo se priporočili za dvodnevni sadjarski tečaj. — Dne 22. marca pa smo privabili iz Ljubljane živinorejskega nadzornika g. Legvarta, da se resno povprašamo o svoji ponositi živinoreji. In dočim smo dozdaj radi gledali in kazali, kako »lepa« je naša živina, bomo odslej tembolj j>azili. k*»-
5i
ko vzrediti dobre krave-mlekarice. Torej ne le gledati, ampak tudi meriti in računati! Tudi za prašičerejo nam je g. Lcgvart dal novega poguma, češ doli iz sosednih planinskih alpskih dežel gledajo željno po naših prašičih. — Še nekaj prav veselega! Na Cvetno nedeljo nas obišče g. dr. Grivcc, pa jo zopet mahnemo dol na Balkan. Odhod iz Društveno dvorane.
g Vače. Vrt kmetijske poti r u ž n i c e je tako zanemarjen, da dela kraju sramoto. Sploh je bilo škoda predrage ograje, vsled katero ima podružnica dolg. Pa ni čudno; saj njen načelnik, poštar Ilaš, nima časa za vrt, ker je na pošti tudi izven uradnih ur tako prijetno. Na pošti se v uradnih urah zbirajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljudje, ki pridejo na pošto, se pritožujejo nad razmerami. Za danes le to pripomnimo, da naj poštar da časopise vsakemu naročniku brez neslanih opazk.
g Zagorje ob Savi. Volitve se bližajo in znani Taufer že obrača nase pozornost z osebnimi napadi. To pot se je zlasti zaletel v »Slovenskem Domu« v našega gospoda kaplana, ki ima posla čez glavo ter se nima časa brigati za Tauferja. Mar misli, da v Zagorju ne zna nikdo drugi pisati? Štejte naše glasove in svoje pri zadnjih volitvah.
g Zasavje. Zasavska kmet-s k a z v c z a bo imela, kakor čujemo, na belo nedeljo na Vačah svoj ustanovni občni zbor. Vabilo sc objavi pravočasno. Letna članarina znaša 20 vinarjev. Zaupniki izročijo članarino na obenem zboru izvoljenemu blagajniku. V odboru mora biti vsaka župnija v okolišu zastopana. Dobro urejena kmet-ska zveza bo imela za naše kraje velik pomen, kar bo pokazala bodočnost.
d Krška okolica. Liberalci se jezo, ker morajo v oštariji 4 krajcarje več plačati za liter vina. Prav jim jc! Zakaj pa birtom ne povedo, da je samo 2 krajcarja več daca pri litru? Čez bir-te naj zabavljajo, če si upajo!
d V Leskovcu se je meso podražilo za 16 vin. pri kilogramu. Liberalci pravijo, da je to zaradi daca. Pa to ni res. Novi dac znaša pri kilogramu samo 1 vinar več. Torej mora vzrok biti že kje drugod!
d Popotnik iz Mirne doline. Težko sem priromal vrli Brunka in zazrl pred seboj št. Janž. Iludo je, če mora popotnik v takem vremenu okrog, a vesel sem bil, ko sem prišel v Št. Jun-žu mod pošteno družbo. Bavno je bila igra »Gareia Moreno«. Nalašč za mene, da som so oddahnil. Dobro so jo pihnili, pevci in igralci. V št. Janžu se jasni — mladi in stari delajo in se trudijo za boljši glas št. Janža. — Pri Flajsu v Dolu bi jo bil kmalu skupil. Sam sebi sem rekel, kaj sc pa smo-6i
liš okolu takih gostilničarjev, katerih jezik je namazan samo z ocvirki iz »Slov. Doma«? — Pri Komarju sem obstal kar med vratmi in se zasukal, ker sem videl, da na mizi prodaja blato iz »Slov. Doma«! — Badoveden, kaj Š t. 11 upor t pravi, sem jo mahnil tjc! Kje je gostilna pri »pijavki« sem sam pri sebi premišljeval. Pri Jaku sem videl »Stavcnca« in »Domoljuba« na mizi in tucli poceni sem prišel skozi, torej tukaj že ni »Pijavka«. Grem mimo starodavne cerkve gledat, kje Bog roko vun moli — pa kakor nalašč; cesarski orel in pa oštarija skupaj; boš lahko mehur nabasal. »Pri Blindru« so včasih rekli tej gostilni! Vstopim. Vse drugače, kot včasih. Na mizi »Slov. Narod« in par muškarccv je vpilo in sc pridušalo, da je bilo joj! Že sem jo misli! odkuriti, pa tobaka moram imeti in pa radovednost me je držala. Kunlm in naročim za grlo. Poslušani en čas pridušanjc onih treh zabavljačev čez »klerikalce«, vprašam eno ženo zraven to in ono in nazadnje tudi: kje je gostilna pri »pijavki«! Bo, bo, saj je bil zadnjič tukaj eden, ki je rekel, »da bo djal v cajtcnge v tisti »Slov. Dom« vse, kaplana, žandarje, buše in duše! Pa je Frelih tudi rekel na semanji dan na Veseli gori, da so žiher vsakemu klerikalcu v vino prilijc pol vode.« »Potem pa tudi v župo, mati, ne? pravim jaz. Tudi! saj tako delajo in vodo prodajajo, zato so pa vsi bogati!« — Nato grem mimo občinske hiše. Z rdečim svinčnikom je napisano zabavljanje čez deželni odbor. Star mož mi pove, da je ponoči sinček od pijavke napisal to prošnjo do vraga! — Mahnem jo čez Stražo proti Mirni. Pa vam povem, da toliko še živ dan nisem slišal in videl in čutil vragov, kakor ko sem šel skozi Stražo. Ponoči bi žc ne šel. Mrzel pot me jc oblival in kar strah me je bilo. Stopim na železnico; v vozu so se menili, koliko košta Johanca. Na Bistrici en liberalec ni dal miru radi Johance, pa je sedaj moral seči v žep in plačati. V T r e b n j e m sem moral ostati radi druščine pri Pavlinu. Menili so se čez nove davke. Kakor sem spoznal, sta bila najhujša en učitelj — ne vem ali Vezal ali Vozal — in pa neki mesar. Učitelj je jamral, da bo imel j šc zmeraj premalo, če bo prav imel 3000 K, mesar pa jamral, da še premalo dobička napravi, če ima samo polovico. Tako je! Plače hočejo imeti kot ministri, mesarji in gostilničarji zopet polovico dobička — ali se to ne pravi odirati kmeta in deželo? Zraven pa vpijejo čez poslance! Tako sem mislil sani pri sebi in rekel tovarišu: »Naši ljudje naj bi pogledali gostilničarje in mesarje vsak v sv o j e m kraju in pomislili, da niso zastonj v s i r e j c n i, ker živijo od laži čez S. L. S.« Ko sem šel na kolodvor, so pravili, da so Orli priredili igro »Deseti brat«, škoda, da nisem vedel!
d Iz Mirne peči. Spomladi prično s podiranjem stare župne cerkve, katera je res prav veliko premajhna za
tako obširno faro. Materijal je že večinoma skupaj, sam Bog daj kaj lepega vremena. — Dne 14. t. m. jo šel, neki posestnik iz Podborštu, po doni. Longer, iz sejma iz Dobrničn. Med potjo ga je nekdo napadel s sekiro in mu zadal precejšno rano na roki. Govori se, da so napadalca že prijeli. — Kaj bo z našo cesto? Sprejeta jc bila že pred par leti v okrajne ceste. Sedaj se govori, da jc že deželna cesta, pa ni še nič razširjena; ni še grmovje obselca-no; niti jarki skopani, da voda dere čez vso cesto. Kar jc je pod trebanjsko občino, je še dosti marljivo popravljena; skozi Mirnopeško od trebanjske meje do Poljan in naprej do tre-belske meje se pa nihče ne zmeiv zanjo.
d Prečna. Liberalci strašijo nevedne ljudi z novimi davki, češ, plačevali boste, da boste vsi črni, ker ste poslance S. L. S. volili. Od vsake rogate živali boste plačevali 12 kron na leto; od vina v zidanicah po 12 vinarjev od litra. Novo tlako boste delali in plačevali 100''« naklado na zemljiške davke. Take in enake hujskarije in laži trosijo med nevednim ljudstvom; hočejo je s tem zmešati. Z resnico pa nikakor nočejo na dan! Res je, da je povišan davek gostilničarjem za 8 vinarjev pri litru vina in na meso en vinar na kilogram. Zemljiški davek jc pa zato povišan za 15%, ker je veliko okrajnih cest sprejetih med deželne ceste. Sedaj bo moral vsak meščan plačevati za naše ceste! Ali ni to prav? Kmetje pa ne boste zato nič na slabšem. Cestne naklade bodo pri eni kroni 10 do 20 vinarjev manjšo. To je resnica!
d Mirnnpeč. Jožefov semenj je bil zelo dobro obiskan. Prišli so kupci iz Ogrske, ki so pokupili precej volov za neko sladkorno tovarno, kjer jih bodo zredili z odpadki sladkorne peso. Pri odhodu so se kupci izrazili, da bodo še prišli na semenj kupovat. Zatorej bf bilo dobro, da bi prignali na prihodnji semenj okoličani veliko živine. Zdaj ko bo stekla belokranjska železnica in bo zveza tudi z ogrskimi železnicami, bo prišlo na Dolenjsko še več kupcev i z drugih krajev.
d št. Jernej. Šentjernejski dopisnik v »Slov. Domu« št. 13 z dne 28. marca je v silnih skrbeh za obstoj tukajšnje, občine; boji se, da bo občina zlezla v velikanske dolgove, ker namerava preložiti sejmišče. Naj bo dopisnik brez skrbi! Semnji že sami dosti noso, da so bodo pokrili tisti stroški, ki jih bo imela sedaj občina v začetku preložitve. Dvor- ' ni upravičenci dobijo vsako leto od sejmov nad 1200 kron, ki si jih prav po krivici laste. Kar se tiče sejmov, bi sc ti ljudje mogli imenovati dvorni neupravičene!, ker niso bili semnji podeljeni samo tem 25tcrim možem, ampak krajevni občini in pa podobčini Št. Jernej, kakor jc razvidno iz določil, na podlagi katerih so bili semnji podeljeni. Da bo pa torej dopisnik »Slov. Doma« na jasnem in še marsikateri drug, naj tu slede določila; Na podlagi odloka dvorne
pisarne z dne 23. aprila 1840, št. 11.542, p o d o b č i n i Š t. J c r n e j podeljeni živinski semnji: 1. v ponedeljek po kva-lern! nedelji v mesecu majniku; 2. na dar sv. Jerneja; 3. v ponedeljek po dnevu Vseli vernih duš. Na podlagi odloka deželne vlade z dne 25. maja 1910, številka 12.211, p o d o b C i n i Š t. J c r n c j podeljeni živinski semenj v četrtek po Svcčnici. Na podlagi odloka deželne vlade z dne 17. septembra 1900, številka 13.052, krajevni občini Št. J e r -n c j podeljeni živinski semenj 12. aprila vsakega leta. Iz tega jc razvidno, da so vsi semnji občinski, pa dosedaj je imela občina samo zadnjega in je morala dvornim upravičencem za uporabo pro-j štora plačevati. V začetku jc bilo samo ■ 10 kron, lansko leto in letos so pa že poskočili na 50 kron! Vsako leto odjedo občini nad 1200 kron, potem zahtevajo toliko za prostor, in kljub temu še vpijejo, da imajo le zgubo od sejmov. Res čudni ljudje, da sc za zgubo tako silno potegujejo! Zdaj pa zopet pravijo, da bo lc ubogi kmet trpel pri dokladah, ako sc to zgodi, ker bodo novo sejmišče stalo ogromne svotc, kakor n. pr. planiranje, zidanje živinskih hlevov itd. Gospodje dvorni upravičenci! Ali je bilo dosedaj na vašem sejmišču vse v redu? Kje so živinski lilcvi? Ali je prostor za prašiče v takem stanju, kakor zahtevajo predpisi? Ali vam ni moral politični organ zelo skozi prste pogledati, da niste prišli s kakim paragrafom navskriž. Možje šentjernejske občine, sdaj pa sami presodite to početje! Ker pa dopisnik nc ve nič stvarnega povedati, začne pa z osebnostmi. Res malo jo gospodarjev, da bi bili brez dolga, zlasti pa sedaj, ko so tako slabe letine. Če ima pa župan dolg v posojilnici, ga bo tudi sam poravnal!
d Iz škocijana. Podpisani prcklicu-jom in obžalujem svoje žaljive izraze v dopisu na c. kr. okrajno sodišče v Krškem, v katerem sem trdil, da jc gosp. kaplan Anton Komlanec Orle in ljudstvo fanatiziral in jim vcepil sovraštvo do vseh drugih. Zahvaljujem se mu, da jc odstopil od sodnega postopanja proti meni in darujem za Orle v škocijanu 100 kron. — Ivan. Bencdičič, nadučitelj.
d Sava. Umrl je na Savi ob južni železnici Janez Bajde v starosti 77 let. Bil je dolgoletni občinski odbornik in 20 let cerkveni ključar. Naj počiva v miru!
d Iz Ribnice. Dne 25. marca se je vršil v dvorani Hranilnice in posojilnice v Ribnici občni zbor naše živinorejske in prašičerejske zadruge. Na shodu je govoril živinorejski inštruktor gospod Hladnik o vzroji mlado živine in o paši. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika g. Prane Grebene, tajniške posle je pa prevzel č. g. škulj. — Zadruga si jc nabavila v zadnjem času oglaševalno tablo, na kateri se bo naznanjalo glede prodajo in kupovanja živine in domačih pridelkov. Nahaja sc na hiši Hranil-rice in posojilnice. — Pogorelci z Brega so na posredovanje gosp. poslanca škulja dobili 900 K podpore od deželnega odbora. Deležnih je te pod-
pore pet pogoreloev, ki jim je bila razdeljena po razmerju škode in premoženja.
d Sv. Gregor. Že dostikrat smo na lom mestu brali pohvalne reči o gregor-ski fari. Zasluži. Pa je res lepo v Grcgo-riji: Na hribu sredi fare stoji farna cerkev sv. Gregorja, tako zelo obiskovana od vernih faranov, okoli in okoli pa se vrsti vasica za vasico kot razmetano sadje okoli drevesa. Kras gregorski pa jo njihov Dom, lepa in ponosna stavba, ki bi delala čast vsakemu večjemu kraju. Sicer bo stala »hiša« lepega denarja, a pri požrtvovalni ljubezni Grcgor-cev se bo sčasom vse poplačalo. Obe mladinski organizaciji: Marijina družba in Orel vneto skrbita za pošteno zabavo. So pa tudi fantje, ti gregorski Orli! Postavni, čvrsti mladeniči. Vsakdo, ki pride k Sv. Gregorju, mora občudovati njihovo lepo, mirno obnašanje. Posebno v cerkvi. Sv. Gregorja dan, dne 12. sušca, ko je tam celodnevno češče-nje, smo videli lepo vrsto fantov, kako lepo so molili v cerkvi sv. Rešnje Telo iz »Večno molitve«. Lepa slika. Vsi ki smo bili tiste dni pri Sv. Gregorju, smo dobili in odnesli najlepše vtise.
d Velike Lašče. Dne 26. marca zjutraj so našli sosedje neoženjenega Alojzija Šega iz Velikih Lašč na sosedovem kozolcu obešenega. Kazal jo večkrat znake umobolnosti in je tudi samoumor v blaznosti storil. — Deželni odbor jc podelil Št. Petcrlinu, ki upravlja posestvo brata Janeza v Zgornjih Retjah, 180 kron podpore za popravo škode pri požaru. Trije pogorelci, ki so imeli dosti večjo škodo, so že pred meseci dobili znatne podpore. — Gospod župan v »Narodu« dokazuje,da ni porabil 700 kron v druge namene, kakor so mu bili od občinskega odbora odkazani. Zal pa toga ne dokaže, ampak samo pove, da se jc plačalo najprvo to, kar je bilo najbolj nujno. Toda temu nihče ni ugovarjal, ampak »Domoljub« jc samo občane opozoril, da je g. župan ta znesek samovoljno porabil v druge namene, kakor je bil določen od občinskega odbora. Te pravice pa noben župan, torej tudi velikolaški nima. Sicer si bomo pa že znali poiskati župana, ki bo pravice občinskega odbora upošteval, kakor jih upošteva občinska postava. — Na deželni cesti pri Rašici se je vsled deževja podrla škarpa in polovica ceste. Upamo, da bo cestni odbor poskrbel za hitro popravo.
d št. Vid na Dolenjskem. Da liberalcem ne gre nobena vera, jc že dosti znano. Sedaj jc zopet dokazano. Vpijejo, da so poslanci podražili vse, celo vodo in kavo. Kaj jc resnica? Stotisoči gredo vsako leto več za deželno bolnišnico, za deželne ceste, za podpore pri vodnjakih in hlevih itd., zato se je morala deželna naklada zvišati, in sicer bogatinom 35 odstotkov, kmetom 15 odstotkov. Obenem sc pa znižajo pri nas cestne doklade za 10 odstotkov približno, torej bo doklade 5 odstotkov. Recimo, da dobra kmetija plača 50 K ccsarskega davka, potem bo plačala 2 kroni in pol
več davka kot poprej. Dalje se je na vino naložil dac, pa samo v trgovini, torej gostilni. Kdor ima za pol litra vina, bo menda imel šc 2 krajcarja več. Na meso se je pa naložilo pri 1 kilogramu 1 vinar ali poldrug vinar. To je vsa doklada. Kdor torej drugače govori, laže, pa naj bo, kdor hoče. Kmet torej ni udarjen, pač pa bo sedaj v večji meri dobival podpore za cesto, občinska pota, za popravo gospodarskih poslopij itd. Tudi v deželno bolnišnico se bodo lažje sprejemali brezplačno kot dosedaj. Bogatini in milijonarji pa lahko več plačajo. Sedaj nima nobena dežela v Avstriji tako dobro urejenega gospodarstva kakor Kranjska. Vsi davki skupne so pa drugod proccj večji kot pri nas. Tudi čez Vzajemno zavarovalnico ni treba lagati drugim agentom, če so prav iz Št. Vida, sicer bo ona pred sodiščem z njimi obračunala.
d Sv. Križ pri Litiji. Od 8. do 15. marca smo imeli pri nas sveti misijon, katerega so vodili gospodje patri je-zuitje. Med misijonom je bilo nad 3800 svetih obhajil. — Glavni in skoro edini dohodek za našo faro so vinogradi. Ker je bila pa lanska letina tako slaba kot še nikoli, je bilo že sicer revno ljudsivo res usmiljenja vredno. Tej revščini je veliko odpomogla naša hranilnica in posojilnica. Prav globoko je posegla v svoj žop in razdelila med ljudi okrog 700 kron. Revnim otrokom - šolarjem je namreč napravila obleko in obuvalo. Zadnji čas je pa še naročila tri vagone umetnih gnojil, katere je po veliko znižani coni oddajala ljudem. Ker je pa k temu dal deželni odbor 500 lv podpore, bo v bližnji bodočnosti naklonila še par stotakov v podobne namene. — Čoz skalo je padci in so ubil pretekli četrtek v Dolih 281etni mladenič naše župnije Anton Štangar iz Gotnika. — Preteklo nedeljo nam je gospod vinarski nadzornik B. Skaliclcy razlagal o obnovitvi vinogradov v naši občini. Predavanja, ki jc bilo jako poljudno, se je udeležila večina vinogradnikov. Da bi se le vsi ravnali po koristnih nasvetih gospoda predavatelja, sicer se bo čez nekaj lot samo šc govorilo, da so v tej občini svojčas pridelovali vino.
d Zagorje. O brilitnosti naših občinskih očetov. Naši liberalci so se sijajno skazali, ko so tisto zemljišče za nepotrebno novo šolo trikrat preplačali, seveda v korist svojemu pristašu. Dalje da vsak gospodar načrte za kako stavbo šele potem izdelati, kadar že gotovo ve, da bo res zidal. Naši liberalci pa najprej 1900 K za načrte proč vržejo, potem šele iščejo dovoljenja za zidanje. V Zagorju je naprodaj na najlepšem prostoru hiša, ki bi sc v slučaju potrebe lahko porabila za šolo, a našim liberalcem ni všeč, ker bi primeroma malo stala. No, saj smo bogati; imamo 75 tisoč kron občinskega dolga!
d Žužemberk. Pogorelcem v Treb-či vasi je naklonil deželni odbor 2000 Iv podpore za nakup krme. So zares potrebni in ker so vsi zavedni volilci Slov. ljudske stranko, tudi vredni. —
Zadnji scjom jo J »i 1 bogato obiskan od strani kupcev in prodajavcev. Kupčija jo pa Sla bolj klavrno. — V trgu vlada tolika ponižnost, (la nihče no mara sprejeti častnih služb pri liberalnem »bralnem društvu«. Išče se tajnik, bla gajnik, menda kmalu celo predsednik Kandidatje na plan. Če nc I>i imeli naročenega. »Dana«, »Naroda« in drugih brezverskih listov in knjig, bi se morebiti manj branili prevzeti častnih mest. — Vzveselili smo se, ko smo čuli novico, da bo dobil Žužemberk avtomo-J)ilno zvezo z Zatično in sicer dvakrat, poleti celo trikrat na dan. Za poskušajo se je avtomobil kazal že clva dni okoli. A cesta pelje ob Krki, ki je globoka, in zato je menda vse skup »v vodo padlo«.


Notranjske novice
^SSČSGg>lTS3fBgi3S33^-g^88SgtS8^8S^888gS8388S88883rf^
VOLILNO GIBANJE, li Trnje na Krasu. V nedeljo smo po večernici zborovali na župnijskem dvorišču. Dobrini 100 volilcem je naš državno-zborski kandidat dr. I.ovro Pogačnik govoril o kulturnih in gospodarskih zahtevah našega ljudstva. Shod sta poizkušala motiti dva liberalčka — neodvisnika: gostilničar Lavrenčič in trgovec Domicelj i/. Št. Petra, tako, da ju je moral poučiti gospod kandidat o resnosti, ki jc potrebna možem na takem shodu. Pozvana k besedi sla jo odkurila hitrih korakov domov premišljevat, kako bodo liberalci propadli 19. maja pri volitvah. Korajža pa taka!
11 Prem. Na praznik dne 25. marca smo imeli v svoji sredi našega drž,-zborskega kandidata deželnega tajni-dr. Lovro Pogačnika. Dopoldne po maši je imel dobro obiskan volilni shod, kateremu jc predsedoval domači župan Dovgan. Volilei i/, vseh petero občin naše župnije so opetovano glasno odobravali izvajanja g. kandidata. Liberalci razven pur izjem sploh niso upali priti blizu, ker jim preveč šume po ušesih še dogodki žalostnega spomina izza zadnjega shoda. Tudi Siv-ček je ostal doma. — Popoldne je gospod kandidat predaval dekletom in materam o gospodinjskem pouku, nato pa inioi z volilei razgovor o domačih gospodarskih potrebah, šli bomo zanj z največjim veseljem v boj.
n Iz Šmikela na Noiranjskem. V nedeljo 29. marca smo imeli volilni shod. Prostorna dvorana je bila polna volilcev. Bilo jih je do 250. Shod je vodil župan Kuret. Kandidat S. L. S deželni tajnik dr. Lovro Pogačnik jc v poljudnem in zanimivem govoru pojasnil politična načela S. L. S Posebno pa smo mu hvaležni, da nam je tako dodobra pojasnil novo davčno reformo v deželnem gospodarstvu in razgalil vse liberalne in socialno-demo-kratične laži in spletke. Spoznali smo sc ž njim, ostane nam njegov shod v 8i
najlepšem spominu. Prepričali smo se, da bo odločno zastopal koristi notranjskega ljudstva v državnem zboru.
n »Nič za Notranjsko,« kriče neodvisni kmetje, »niso storili klerikalci;« in mnogi naši jim verjamejo. Poročilo dež. odbora kaže, da se je od leta 1908. zgradilo samo vodovodov ni kapnic za 800.000 K. Ako bi bili pa tudi samo oderuhom njih žepe brez dna m mere zašili, smo že mnogo naredili.
n Gosiinčarjeve zmage neodvisni ne morejo preboleti. Bili so namreč sigurni, da zmaga neodv. kmet 1'rbau-čič. Na Premu jim Lampe-Jarčev shod nc gre iz spomina, zlasti, ker so v zadnjem Domoljubu nekateri izmed njih dobro fotografirani. Precej v nedeljo so imeli cel sliodek in celi teden že šumi, kako bodo odgovorili v »Slov. Domu« in »Slov. Narodu«. Zakaj pa ne v slavnem novem glasilu »Našem glasu«? Nc morejo pač skriti svoje liberalne dlake. Veliko grmenja, malo toče! Mi pa gremo naprej! — Na sv. Jožefa dan je predaval v Kmetijski podružnici živinozdravnik dr. Lampret; v sredo jc imel pa volilni shod naš novi kandidat dr. Lovro Pogačnik, popoldne pa predavanje za dekleta iu žene. Nam vsem se je precej prikupil. Sedaj pa delimo 1000 drevesc, katere smo vzgojili v treh letih v drevesnici Kmet. podružnice, katera pod načelstvom našega g. župnika krasno napreduje, pod liberalci pa nikamor ni mogla, ampak jc čisto propadla.
u Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Ena najbolj osamljenih, župnij in občin je naša črnovrška. Nobeno dobre zveze nima s sosednjimi večjimi kraji. Zlasti je težavna pot na Vrhniko radi sodnije in v Ljubljano radi glavarstva. Kolikrat imajo naši ljudje opraviti v Škofji Loki, pa je zopet tja pot tako dolga in slaba. Kolikrat smo želeli, naj bi se gradila cesia iz Polhovega Gradca na Črni vrh in od tod dalje v Škof-jo Loko. Leta 1904. je tukajšnji odbor soglasno sklenil, naj se storijo koraki v dosego cestne zveze Polhov Gradec —Škofja Loka čez Črni vrh. In nadalje se je potem zadeva lepo mirno in brez vsakega sporekanja pomikala proti svojemu cilju. L. 1909. je bila dograjena cesta Polhov Gradec—Zalog. Cesta sc je potem dalje trasirala proti Črnemu vrhu, celo po dveh krajih. Sedaj je tudi že oddana zgradba tc ceste in se z delom v kratkem prične. Tako imamo tedaj zagotovljeno, da bo v bližnji bodočnosti središče črnovrške žujv nije zvezano z dobro prometno zvezo proti Ljubliani in Vrhniki. — Kako sc ljudje veselijo nove ceste, je umljivo. Od vseh za napredek občine in župnije vnetih ljudi se čujejo ponovno izrazi zadovoljnosti in priznanja. Pohvala se sliši vsem merodajnim krogom, zlasti še našemu vrlemu in za napredek svoje občine vnetemu g. županu J. Trobec. Neumorno je delal za uresničenie upravičenih želja glede ceste. Tudi kreuka opora našemu g. županu, bivši cestni načelnik g. Val Rihar iz Polho-
vega Gradca ni pozabljen; saj je on do zadnjega odločno zastopal naše koristi.
Kako so pa liberalci napredni? Govori se, ila so bili nekateri naši občani od gotovih liberalnih pristašev l<j pa niti v naši občini ne bivajo in bi jih naše zadeve ne imele prav nič brigali, nahujskani, naj se upro grad bi že ugotovljene ceste. Mesto tc naj se gradi neka druga daleč izven črnovrškega središča. Uspelo je hujskanje; nekaj mož je šlo na ta lini. Poprojo je bil vsa leta lep mir, tudi, ko se je cesta trasirala, sedaj pa, ko jo bila razpisana oddaja zgradbe, je nastalo naenkrat ma-lo vrišča pri teh zapeljanih možeb. Vržen pa je bil ta kamen razdora v na-šo obiino očividno le iz tega namena, da bi že rešena cestna zadeva padla v vodo in da bi se začel prepir tudi pri nas, kjer jo bila do sedaj tako lepa sloga in edinost. Možje, le prepira ne! Zato proč od tistih, ki vas zapeljujejo! Ti ljudje niso za delo, ampak za združbo. Na pravem koncu treba poprijeti in premišljeno delati, pa se bodo tudi vaše želje glede zboljšanja vaše dohodne zveze vedno bolj bližale povoljne-mu cilju, nc da bi bilo treba postrani gledati cesto Polhov Gradec Črni vrh in dalje na Škofjo Loko, ki hi bila za cel Črni vrh, tudi za vas, silno važna. — Pri zadnji občinski seji je bil tudi soglasno sprejet predlog, naj sc slo-rijo koraki, da se v doglednem času od Črnega vrha zgradi tudi še ostali del že trasiranc ceste do škofjeloške meje. Tako bi bila tudi ta prepotrohna zveza na Škofjo Loko korak bližjo svojemu cilju. Sedaj pa na noge še Ločani, da se s to našo cesto z Ve že še proga po Ilo-doveljskem grabnu! Dokazovati korist te ceste za kraje okrog nje in Lok« samo, je pač nepotrebno.
n Reška dolina: Naši liberalci, sedaj neodvisni kmetje, ne more j« pozabili, da so lani pri sadju premalo dobička v žeji vtaknili. Zlasti ne morejo pozabiti g. Bojanca iz Suliorja, ki je posredoval neposredno prodaj® jabolk na Nemško, in se s tem podal v nevarnost, da zgubi par tisočakov. »Slov. Doni« mu očita vse mogoče in nemogoče, in da je vtaknil 5000 K v žep. Nuhorci so prodali jabolka: cn kvintal ]io 8—9 K. Bategarji no dolini kakor Fatur na Premu, Klobučar v lii-tinjah pa so jih plačali po medsebojnem dogovoru samo po sedem kron. Gospodarska zveza je zvišala ceno na 8 K. Skupiček je šel na račun za v lia-tegah vzeto blago. Nekaj se je moralo zapiti v gostilni. Koliko so pač še le ti morali vtakniti v svoj žep dobička! Ti kmečki prijatelj »Slov Dom«, tam pometaj, v liberalnih in oderuških bategah. Sploh so neštevilne batege po naših krajih nova nevarnost za našega kmeta, ki sc jc v Ameriki preveč razvadil. Vsled konkurence bategarji jako radi upajo in pišejo na račun. Ko se dovolj nabere, pa dolg vknjižijo, ali pa po notarju iztirjajo. Sedaj pa pomagaj hranilnica, ko teče voda v grlo in ni več pomoči! Ako gre potem na prodaj in hranilni-
ca svojo tirja, pa kričc: »Glejte! Far-fika šporkasa ga jo zadavila!« Gospodarji! Varčujte! Nadzorujte gospodinje in otroke pri nakupovanju! Zahtevajte od bategarjev, da vam dajo knjižico in sproti vpisujejo v knjižice, ako že morate na dolg kupovati!
n Zaplana. V naši fari ni bilo žc več kakor eno leto nobenega mrliča. Kje je še taka fara na Kranjskem? Eto ti ljudstva zdravega na duhu in telesu! Upamo, da ostanejo ljudje zdravi in trdni, pravi gorski korenjaki, dokler jim žganje ne razmoči zdravih in močnih korenin. Boga prosimo, da hi treznost še dolgo vladala po naših lazili in brdih. Veselo je, da so skoro vsi šolarji abstinenti. Če drže ti malčki tudi pozneje svoje sklepe, bomo imeli še dolgo • krepek in nepokvarjen rod!
n Žiri. Te dni se je od nas poslovil bivši nadučitelj Biibler ter nastopil svoje novo mesto v Grahovem. — Telovadni odsek Orel priredi na Belo nedeljo petdejansko narodno igro »Ro-kovnjači, v kateri nastopi na odru krog 40 oseb. Krasne obleke dobimo iz ljubljanskega deželnega gledališča. Če je že »Deseti brat« zadnjič tako krasno vspel, imamo še več pričakovati od »Rokovnjačev«. Prijateljem našega gibanja sc priporočamo za dobitke. K tej prireditvi vabimo vse naše sosede iz Poljanske doline, Ledin in Idrije.
DELAVSKI GLASOVI IZ AMERIKE.
Pittsburg, 10. lebr. 1914. Naši ljudje v starem svetu še premalo vedo o žalostnih razmerah, ki vladajo sedaj v Ameriki. Prvo polovico lanskega leta so bila pisma naših Amerikancev polna hvale. Temu vabilu Jem sledil tudi jaz in odšel v Ameriko. Dne 11. septembra sem došel v Cleveland, veliko ameriško fabriško mesto z nad 600 tisoč prebivalci. Slovencev je v mestu okoli 15.000. Naši ljudje so nas sprejeli prijazno. .Bili smo pa razočarani, ko so nam povedali, da so se razmere naenkrat izpreme-nile. Delo se je sploh težko dobilo. Jaz »em vendar našel neko začasno delo; ali v 2 mesecih sem bil zopet na cesti. Romal sem dan za dnem od tovarne do tovarne, vse zaman, Armada brezposelnih se je množila od dne do dne, dela je bilo vedno manj. Enaka poročila prihajajo tudi iz vseh krajev Amerike. Obrnil sem hrbet Clevelandu in se podal v Pittsburg, polmi-lijonsko in največje obrtno mesto Zedinje-nih držav, ki mu pravijo »kovačnica« sveta. Tako je imenujejo zaradi velikanskih topilnic, jeklarnic in drugih železniških tovarn. Tudi tukaj sem našel brezposelnih ljudi kakor listja in trave. Na vsaki ulici, za Tfsakim oglom trume, ki jim bereš skrb v v:eh! Zraven pa še mraz in sneg. Najhuje pe družine z otroci, katerih očetje so rez dela. Bog nam daj bo'jše čase! I. B,
Thomas W. Vaker. Dne 18. febr. 1914. ilavske razmere so se pri nas hudo po-
slabšale. V tukajšnji naselbini delamo Slovenci v preinogokopih. Je nas okoli 350. Delamo pa samo 3 dni v tednu. Po nekaterih tukajšnjih naselbinah je na tisoče ljudi brez dela, ki željno pričakujejo boljših časov. Moj Bog, kako more biti zdaj še kdo pri vas tako neumen in sili semkaj v lakoto.	Josip Smole.
Mc. Kinley, Minnesota. Februar 1914. V Minnesoti je nas Slovencev in Hrvatov zelo veliko. Gotovo berete tudi na Kranjskem, kako obupne razmere vladajo tu v Ameriki. Po vseh deželah je na tisoče ljudi brez dela. V sosedni deže!i Mišigan štrajkajo v bakrenih rudnikih že 6 mesecev, V deželi Coloredi štrajkajo premo-garji. Tovarne se zapirajo, rudniki se vstavljajo, delavci se odslavljajo. In vendar nas samo delo živi. Delo dobiti je si'no težko. Na eno mesto čaka po 100 delavcev. Mesta Čišhohn, Hibbing. 111. Nirgina, Eveleth, Avrora, povsod polno ljudi brez dela, dasi-ravno je tod polno rudnikov. Koliko jih je, ki nimajo še beliča v žepu, ki ne vedo, kje bo kosi'o in kje bo prenočišče v teh mrzlih nočeh. Kdor pa ima delo, mora jako trdo delati, če ne ti poreče delovodja: Po'"di domov! Sp^h so postali delovodje zelo pusti in strogi. Obljubljena dežela je postala dežela trp'jenja in bridkosti. Bolje je domača gruda kakor na tujem zlata ruda.
Eveleth, Minn., Amerika. Čujte, dragi rojaki, žalostno novico. Na zagoneten način je izgubil življenje 25letni mladenič Fr. Valentinčič, doma iz Brinja, fara Dol pri Ljubljani. Dne 16. februarja se je odpeljal s poulično železnico v eno uro od tu oddaljeno mesto Gi bert, kjer ima očeta. Pri očetu se ni oglasil; kod je hodil, ni znano. Drugi dan zjutraj ga je opazil stro:evodja ležečega na železniškem tiru. Strojevodja je vlak ustavil; prinesli so ga v voz, a bi! je zmrznjen. Vlak je hitro oddrdral nazaj v Gilbert; tam so ga pe'jali v bolnišnico in ga drgnili šest ur neprenehoma. Posrečilo se jim je, da so ga spravili k zavesti, a zdravnik je konstatiral, da ima roke in noge tako zmrznjene, da je vsaka pomoč zastonj. Prepeljali so ga nazaj v Evclc-th, kjer je med pot;o umrl. Ko so ga raztelesili, je zdravniška komisiia dognala, da se gre za roparski umor. Zlom'jenih je imel pet reber; na vratu so se mu poznali odtisi prstov. Denarja 'e imel okoli 30 dolarjev; našli so pri njem samo 5, in sicer za spodnjo obleko. Najbrže se je branil napadalcu in vrgel denar za sra;co. Policija je na delu, a o storilcu ni sledu.
V Schmidthorstu (NeumiihJ) pri Ham-bornu na Nemškem se je obhajal od 11. do 16. t. m. sveti misijon za tukajšnje S'ovence rudarje. Vodil ga je frančiškan iz hrvaške provincije sv, Cirila in Metoda, ki je pa po rodu Slovenec. Slovencev je v imenovani župniji do 150 družin, zraven teh pa še precej neoženjenih. Udeležili so se sv. misijona še dosti dobro. Slovesnost sv. misijona so poveličevali pevci in pevke, ki so res prav lepo in pridno prepevali; Bog ;im plačaj njihovo požrtvovalnost! — Ta teden je pa sveti misijon za Po'jake, drugi teden za Nemce. Vodro ga no. frančiškani iz saksonske provincMe sv. Križa. — Tukaj je neka silno revna Slovenka s štirimi otro-
ci. Njen mož je pred dvemi leti šel v Ameriko in ji obljubil pomoči. Zdaj pa ni duha ne sluha o njem. Ona strada. Slovenci v Ameriki! Kdo :e tako usmiljen in pove (Mariji Saušek, Tellmanstrasse 8, Hamborn, Rheinl., Deutschland), kje jc njen mož Anton Saušek? Enkrat je bil v St. Coule Box Montana, Nordamerika. Usmilite se uboge bolne stradajoče žene in štirih otrok.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 s/4% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 9. zjutraj Ce 1. popoln.
Glej inserat!
Izobraževalno društvo Vič. Drugič že uprizarja letos naše izobraževalno društvo »Trpljenje Gospodovo«. V začetku smo so sic<=? bali, ila nc bi so svete skrivnosti profanirale s predstavljanjem, pa prizori so tako srečno izbrani in tako skrbno sestavljeni, da ni v celi predstavi najmanjše profanacije. Za letošnje predstave si je društvo nabavilo zopet nove kostume. Prva predstava je bila na tiho nedeljo, druga bo na cvetno ob pol 8. uri zvečer ter traja do 10. ure. Kdor hoče videti resnemu postnemu času primerno lepo predstavo, naj pride v nedeljo na Vič.
Katoliško izobraževalno društvo na Brezjah. Naši igralci so se lotili novo ljudske igre »Mala pevka«, o kateri so slišali, da ljudem sploh silno dopada. A ta igra zahteva dobrih igralcev in igralk, pa tudi dobrili pevcev in pevk. Igra jc bila napovedana na 25. dan marci jn. Nestrpno smo pričakovali ta dan; zanimanje za to igro jc bilo splošno. Pa bodo li kos ti lepi igri? A reči moramo: Prekosili so naše nade. Splošna sodba je bila, da take gledališke igre šc ni bilo na Brezjah, a do sedaj se tudi nobena igra ni tako dobro predstavljalo. Da je pri tej igri tudi petje bito sploh izborno, je vsa zasluga našega vrlega organista in pevovodje g. Ivana Bol6, ki se je za to igro še posebno potrudil. Čast mu! — Igra »Mala pevka« je v resnici lepa, mična in coučna. Kako vzvišeno nam predstavlja neskončno previdnost božjo, ki vse tako modro vlada! Ta igra ima zares neko privlačno silo in ni čuda, da so jo v nekaterih krajih že večkrat ponovili. Tudi mi žo komaj čakamo, da jo zopet vidimo. Pravijo, da se bo igra ponavljala na belo nedeljo.
Izobraževalno društvo v Vel. Laščrh vabi k uprizoritvi postne igre: »Mater Dolorosa«, spesnil Silvin Sardenko, ki se bo vršila na cvetno nedeljo, dno 5. aprila popoldne po lita-nijah v dvorar.i kmetijske družbe. — Vstopnina: Stojišče: Za otroke 20 vin., za odrasle 30 vin.; sedeži 00 vin.; člani z izkaznico plačajo polovico. Vsi, ki želite, da se izboljša in pomnoži društvena knjižnica, agitirajte za obilno udeležbo.
Vipavskim katoliškim organizacijami Prvo nedeljo po Binkoštih, dne 7. junija t. 1. se vrši
manifestacija ob 10 letnici obstoja zvez nepolitičnih društev v vipavskem trgu. Priredil se bo tnanifestacijski obhod, katerega se udeleže vse katoliško vipavsko organizacije moške in ženske Zjutraj se vrši sv. maša — slavnostni ob hod — manifestacijsko zborovanje. Prideta dva zunanja govornika. Popoldne javna telovadba vipavskega okrožja »Orlov«, zvečer igra. Podrobnosti se še določijo. Vsako društvo nastopi skupno samo zaso pri obhodu. \ .si odbori društev po Vipavskem: Na delo!
Hišni davki.
Sedaj preidemo na takozvane hišne davke, davek o poslopjih. Predno to posamezno obravnavamo, moramo omeniti, da se deli hišni davek v tri davke. 1, Hišno-razredni; 2. hišno najemni in 3. v 5°/c najemni davek. —
Osebna davčna dolžnost zadeva hišnega lastnika ali pa stalnega vžitkarja. Pri razdeljenem posestvu jamčjo vsi lastniki nerazdelno. Predmet davka je posamezno obdačeno poslopje. Ravno tako, kakor pri zemljiškem davku, ima tudi hišni davek postavno zastavno pravico ter prednjačijo triletni zaostanki pred vsako drugo terjatvijo; starejši pa po vrsti vknjižbe.
Predno obravnavamo dalje, moramo pripomniti, da je sedaj v državnem zboru predloga o spremembi hišnega davka, katerega pa sedaj ne moremo upoštevati. Tukaj pišemo samo o sedaj še veljavnem davku in dosedanjih spremembah.
Hišnega davka stalno oproščena so sledeča poslopja: cerkve, javne kape ice in molilnice pripoznanih verskih družb; državna poslopja, potem taka poslanstev; vojašnice; poslopja, v katerih so bolnišnice, ubožnice in drugi dobrodelni zavodi, ako ne plačujejo na'emnine; javne učilnice, in iudi ako so v njih stanovanja učnega osob-ja; župnišča, škofijske prestolice in samostani ubožnih redov; planinske koče, dalje na tuji zemlji zidane koče, lesene proda-jalnice itd. Seveda veljajo oproščenja san.o za čas, ko služijo tem namenom, sicer se poslopja obaačilo.
Različna od te stalne oprostitve je začasna, in sicer na podlagi postave z dne 25. sušca 1880.
Hišnorazrednega in hišnonajemnega davka oproščeni so: 1. nove stavbe na do sedaj še nezazidanih lleh; 2. že obstoječa poslopja, ako se do tal podero, potem pa zopet na novo sezidajo (prezidava); 3. že obstoječih pos'opij dozidani deli, ako se povečajo prejšnje stavbe (prizidava); 4. deli ze obstoječih stavb, ki se deloma podere"o do tal ter nanovo zidajo (delna prezidava); v vseh teh slučajih je oproščenje za 12 let od časa oblastvenega dovoljenja ali pa resnične uporabe računati; pri slučajih 1. in 2. je popolno oproščenje; pri slučajih 3. in 4. pa samo de'no, v kolikor je nova zidava. Oproščenje velja samo za državni davek, doklade se morajo pa na vsak način plačevati, ravnotako tudi druga javna bremena.
Prošnje za začasno oprostitev hišnega davka se morajo najkasneje 45 dni po do-vršitvi stavbe vložiti pri davčnih oblasteh prve stopnje, to so c. kr. okrajna glavarstva oziroma davčne administracije, vse-
kakor pa prej, nego se začne uporabljati stavba, za katero sc zahteva davčna oprostitev.	.	v. .
Ako se ta rok zakasni, se upost jvajo
samo dotične časne dobe, od dneva zapa-losti davka, ki pride po vložit vi doticne zakasnele prošnje do dneva, do katerega bi se 12letno oproščenje računalo od dneva dokončane stavbe, v kolikor se to natančno dožene. Proti odloku oprostitve se lahko vloži pritožba.
Važno je sledeče za vsakega, ki na novo kaj zida ali prizida; vsakdo mora prošnji, katera je prosta koleka, s edece priložiti: 1. Stavbeno dovoljenje, katero podeli županstvo; 2. oblastveno potrjeni stavbeni načrt, katerega edinega je treba s ko'ekom 30 vin. ko'ekovati; 3. spričevalo o končani stavbi; 4. stanovanjsko dovoMe-nje, da se sme uporabljati dotično stavbo, kot stanovanje in 5. krajevni opis stavbe.
To si je treba pripomniti, da je samo stavbni načrt kolekovati z 30 vin. , druge priloge in pa prošnja so popolnoma oproščene kolekovine. — Strogo treba pazili, da se priložijo vse zgoraj navedene priloge prošnji, ker siccr vsako prošnjo oblast zavrne; priloge mora županstvo natančno po stavbenih predpisih napraviti in izročili. — Daljša kakor 12letna oproščenja dovo-li:o za posamezna mesta posebne postave, kakor za Prago, Dunai, Lvovu, Trstu, Olu-nuicu (18 do 20 'et itd.
Postava z dne 8. julija 1902 oprošča one stavbe, katere so ali popolnoma ali deloma na novo zidane ter namenjene za cenena in zdrava stanovanja delavcev za čas 24 let, kakor hitro se oddajo ista delavcem proti najemnini ali pa brezplačno. Ravno tako vživajo stavbe zidane v ta namen po okrajnih zvezah, občinah, dobrode'nih društvih, ustanovah, zadrugah, de'avskih zvezah, zavodih, oziroma podjetih, ki po'agajo javne račune aH pa od delodajalcev za delavce lastnega obrata in ki odgovarjajo popolnoma predpisom razglašenim po ministrstvih za notrame zadeve ter finance; ko se pa to onroščenje prizna, mora biti stavba namenjena za delavska stanovanja najmanj 50 let in je stavitelj ali njega naslednik obvezan vse predpise natančno najmanj 50 'et izoo'nievati. V tem času se ne smejo brez dovoljenja finančne in politične oblasti vršiti nobene stavbene premembe, ter se odmemba natančno po dnevu vknji-ži v zemljiški knjigi kot realno breme, katero mora biti vedno na prvem mestu vknjiženo. — Postava določuje jako stroge predoise.
1Q Dalje oprošča zakon z dne 28. dec. 1911: 1. a) za nove in dozidane stavbe popolno oprostitev 6 let; b) dal e določuje nove davčne postavke po tarifu A; c) ter po preteku popolne oprostitve, oziroma
t.' VriTT razr„eda 1 do VII. oziroma po-s op,a VIII. do XVI. razreda 1/5 teh razrednih postavk; ravno to načelo velja tudi za hišno najemni davek in za one stanoval-ske dele, ki niso oddani. 2. Za popolne in delne prezidave pri hišno rezrednem davku ?/°in''"f.5"™ oprostitev 6 let, oziroma 1/10 ah 1/5 tarifnih postavkov kakor zgo-rai omenjeno; za hišno najemni davek pa 6 letno znižanje na 5% od čiste najemnine v drugem pa kakor pod 1. b) in c)
Delne oprostitve niso dovoljene, ako so nekateri deli stavbe preje dokončani, kakor drugi, se marajo natančno določiti za celo stavbo nače'ni pogoji te olajšave. Prošnje za priznanje te olajšave treba vložiti tekom 60 dni po popolno dokončani stavbi, oziroma v kolikor se določi oproščenje pri le delni dozidavi.
Pri stavbah, katere nimajo več kakor 80 metrov v kvadratu površine velikih stanovanj in so stanovanja popolnoma ločena eno od drugega ter znaša pri stavbi površina vseh stanovanj dve tretjini proti oni dru- > gih za trgovine in obrtne naprave do'oče-nih prostorov: Take stavbe so tudi po novi postavi oproščene.
Stavbe malih obrtnikov, ako imajo v svoji hiši stanovanc ter isto tudi uporablja'o, so ravnotako oproščene. Ako taka stavba značaj malih stanovanjskih hiš vs'ed preinemb zgubi, potem tudi nima več dotične o'ajšave, kar je treba vedno pristojni davčni oblasti naznaniti, ravnotako pa naobratno tekom 14 dni.
Te vrste stavb uživajo olajšave pnd 1. a, b in c navedene, samo namesto tarifa A pride v veljavo tarif B. Pri stavbah zidanih cd že navedenih društev, se olajšave še bol' znižajo po tarifu C, ako so sezidana v letih 1912 do 1920; končno so take stavbe, za mala stanovanja določene, v letih 1912. do 1916. sezidane, 10 let popolnoma hišno najemni davek zniža na 5"/o čistega najemninskega zneska.
Po postavi za osebne davke se je za hišni davek (razen 5 odstotnega davka) določil 12-5',; popust, kateri sc ravno tako po davčnem postavku računa kakor smo že v navedli v razpravi o zemljiškem davku. Doklade se pa računajo od prvotne postavke. — To so splošna določila za takozvani hišni davek.
(Dalje.)
Sij
Nihče ne more ponarejati
Kathreinerieve Kneiopove slatine kavel;
Vendarle se mnogokrat! varliivo slične posnemat, . povsod znana zavojnina« ', s sliko župnika Kneippa.'
*HW p»ih»o«wi In i.vriUf
Vse drugo kot Kathreiner, zSasti odpne,' odtehtano biago. {e, če še tako J teno, večinoma mnogo; predrago plačano.
.1« #
Gospodarske vesti.
POMLADNO GNOJENJE.
Delo nas čaka na vseh koncih in krajih; treba je gnojiti, orati, kopati in sejati. Komaj jc minila zima in žc moramo zopet skrbeti in misliti za drugo. Tako se vrti vse naše delo vedno okrog ene in iste točko — za želodec. Kmet preživlja vso, sebe in meščane, torej mora toliko pridelati, da imamo vsi zadosti. Prebivalstvo pa narašča jako naglo, posebno v velikih mestih, in zaradi tega je tudi potreba po raznovrstnih ■predmetih od leta do leta večja. Večje I potrebščine — večja bremena. Tudi "fkmet čuti to breme in menda še bolj, .kakor pa kdo drugi. Njegovi pridelki fee danes sicer mnogo dražje plačujejo kakor pred večimi leti, toda tudi njegovi izdatki so silno narasli; na vseh koncih in krajih se pritiska na kmeta in dobljen denar se komaj segreje v njegovem žepu.
Če hoče kmet danes shajati, mora gledati na to, da dobi kolikor največ tnogoče iz svojega zendjišča. Zemlja je •izmučena in iz lastno moči ne moro toliko roditi, da bi zadostovalo za naše potrebo. Vsakdo ve, da mu je v prvi vrsti treba mnogo dobrega gnoja, da z njim zalaga zemljo s potrebnimi snovmi, s katerimi sc rastline hranijo. Imamo pač domači gnoj, toda premalo. Vsak gospodar je primoran pustiti vsako leto gotovo polovico svojega posestva negnojenega. Koliko ima na tem izgube, ker bi dotična zemlja lahko veliko več rodila!
Kdor je razumnejši, si ve pomagati. Kupil bo umetna gnojila, katera so sedaj že precej razširjena in večini naših gospodarjev znana. Vendar se pa ne upoštevajo še v zadostni meri; imamo še mnogo nasprotnikov umetnih gnojil. Nikakor pa ni priporočati Stoletna gnojila kar na slepo brez vsakega znanja, kako, koliko in s kateri-nii gnojili je treba gnojiti. Ako gnojimo z domačim gnojem, dobe rastline vse snovi, ki jih potrebujejo; vsako umetno gnojilo pa ni tako. V prvi vrsti moramo torej pri porabi umetnih gnojil vedeti, katera gnojila moramo vzeti, da dobe rastline isto hrano kakor z domačim gnojem. Glavni pogoj za uspešno gnojenje z umetnimi gnojili je. torej, da gnojimo z enim kalijevim, dušičnatim in fosfatnim gnojilom.
V vsako teh treh glavnih skupin
spada po več vrst gnojil, ki se zopet dele v hitro in počasi raztopna gnojila. Sedaj za pomladansko gnojenje bomo izbrali gotovo hitro raztopna gnojila, torej takšna, ki hitro delujejo in učinkujejo. Rastlinam, ki jih sedaj sojomo, moramo dati takšno hrano, katero lahko hitro použijejo, da sc hitro močno razvijejo. Kot taka gnojila se priporočajo kalijeva sol, čilski soli-ter in superfosfat. Velikokrat in pri raznih prilikah smo našo gospodarje žo na to opozarjali, da je popolnoma napačno, gnojiti samo z enim gnojilom; tudi dvoje gnojil ni pravilno. Edino pravo in hasljivo je gnojenje s tre-! mi gnojili, kakor je poprej povedano, i Po največ se gnoji s kakšnim fosfat-' nim gnojilom, s katerim dobe rastline | samo fosforove kisline, na dušiku in kaliju pa morajo stradati. Potem se ' pač ni čuditi, ako uspeli ni povoljen in trajen.
Ker so povsod drugo razmere in ' tudi zemlja na vsakem zemljišču drugačna, ni mogoče natanko povedati, koliko se naj vzame od vsakega gnojila. Najbolje je, če vsakdo prej poizkusi na majhnem kosu, preden gnoji celo zemljišče. Na podlagi raznih poizkusov se priporoča gnojiti na 1 hektaru pomladanskim setvam približno z 200 kg kalijeve soli, 400 do 500 kg kakšnega fosfatnega gnojila in 150 do 200 kg čilskega solitra. Za okopavine je treba približno 250 kg kalijeve soli; čilskega solitra pa 200 do 250 kg. Kalijeva sol in fosfatno gnojilo je najbolje kakih 14 dni pred setvijo podorati. Bolj previdno moramo ravnati s čilskim solitrom, katerega bomo trosili najmanj na dvakrat, in sicer prvič pri setvi, drugič pa pred prvim okopa-njem, oziroma pri setvah, ko so iste okoli 5 do 10 cm visoke. Drugi delež solitra sc pa naj trosi lc ob času. ko so rastline suhe, in pri okopavinah med vrste. Kot dušičnato gnojilo sc pač čilski soliter zaradi tega lahko priporoča, ker deluje takoj in vpliva jako naglo na rast. Njegov dušik je v taki obliki, da ga rastline takoj použijejo, kar pa pri drugih dušičnatih gnojilih ni.
ČEBELARSTVO.
Podružnica za Ljubljano in okolico priredi dne 5. aprila na Studencu— I Igu v gostilni pri Ruparju poučno ; p r ed a v a n j e. Začetek ob 3. uri po- i
poldne. Ižanci! Vaša čebelarska čast zahteva, da se predavanja udeležite — vsi! — A. Bukovcc, t. č. predsednik.
Tečaj za strojna popravila in avtogensko varenje, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti skupno s c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani v drugi polovici meseca aprila, bo vsled praktičnih vaj v avtogonskem varen ju in posebno obdelovanju železa in jekla omejen le na manjše število udeležencev. Da se bo mogel zavod za pospeševanje obrti ozirati pri sprejemanju udeležencev na vse kraje na Kranjskem, naj se dopošljejo prijave v čimnajkrajšem času na zavodov naslov, ker se pozneje nc bo moglo več ozirati na posamezne prosilce. Opozori se še enkrat na važnost opreme za avtogensko varenje v vsaki boljši kovinski delavnici, ker ta danes tako zelo poccnuje najraznovrst-nejša dela, da je za uspešno konkurenco posebno pri raznih stavbenih delih taka naprava nujno potrebna. Naši obrtniki naj bi se poprijeli prilike, ki jim jo nudi zavod za pospeševanje obrti skupno z državno obrtno šolo, ob pravem času, da ne bodo imeli potem vzroka pritoževati se zoper tujo konkurenco.
Obrtna razstava v Radovljici. Meseca avgusta t. 1. se priredi obrtna razstava v Radovljici. Razstavni odbor je žo poslal pretekli mesec oglasnice vsem obrtnikom rad. okraja. Razstava obeta biti nekaj posebnega, kajti oglasilo se je že lepo število obrtnikov k razstavi. Poleg obrtnikov pa kažejo tudi naša županstva mnogo zanimanja. Dokaz temu je, da sta se takoj, ko je lokalni odbor, kateremu načeluje radovljiški župan g. A. Roblek, poslal na vse občine radovljiškega okraja prošnjo za podporo, odzvali takoj žc dve županstvi, in sicer Belapeč z zneskom 50 K, mestno županstvo v Radovljici pa z zneskom 200 K. Upamo, da bodo tudi druga županstva sledila tema dvema in tako pripomogla do lepega uspeha razstave. Razstava bodo v tukajšnjem šolskem poslopju. Obrtniki rad. okraja dobijo razstavni prostor brezplačno, drugi pa proti primerni odškodnini. Razstavni odbor v Radovljici poživlja tem potom vso obrtnike rad. okraja, ki se še niso priglasili, da to čimprej store. Ako kdo izmed obrtnikov pomotoma ni prejel oglaševalnih pol, naj sc javi pismeno na razstavni odbor v Radovljici.
Si ROLIN "Roche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ?
1.	Vsak, k! trpi na trajnem kašlju. lažje je obvarovati se t>oie2ni,nego jo zdraviti.
2.	Osebe s kroničnim katarom bronkijev. ki s Sirolinom ozdrave
Se dob/ v vseh lekarnah K.t.-
1 Vadušljivi ,kater(m Sirolin zna/no olehča naduho
Skrofuz.ni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počutek.
BBFHčPi Oo.iDBouDDC.oonr uddouibuuuulu
Dobre knjige
r
teij ^
kAgfff. kvJLS8BPBBS£8S8BSSESSE;i: 83883E8! S8SSIK, gSSSk^ffiBF&CŠ) I____I
— »Krščanskega Detoljubn« sla izšlo prvi dve številki vsled stavke v tiskarnah še le sedaj. Gg. duhovniki, ki nameravajo vpeljati »Patronat« v svojih župnijah, dobe na zahtevo poljubno šlevilko izvodov. Prihodnja številka bode zopet obsegala poldrugo polo.
»Slov. Sadjar«. V rokah imamo prve tri številke drugega letnika »Slov. Sadjarja«. Kdor pregleduje prve tri številke, ta vidi jasno, da ima list preobilo življenjske moti in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeli vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh
barvana slika eno vrsto lirusk; te siikp po lepoti še prekašajo prilogo lanskega letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka štev. nbsegn navodilo za sadjarjevo delo v posameznih mesecih, članki v listu obdelavajo vprašanja. o katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so med drugim izšli članki o drevju na njivah, gojenje orehov, vzgoji drevesc v drevesnici. o kvarnosti slabega sadnega narnščaja, n precepljanju odrastlih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po priljudni obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje list tudi opis sadnih vrst, primernih za nnSe kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadili in zacepljali le sadje ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — M krone na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu »Slovenskega Sadjarja« v Ljubljani. Linhartova ulica 12.
1,nrSki prizori. Luni osorej so bile raz|>o-slnne šmarnice s tem naslovom čč. farnim uradom in posameznim gospodom na ogled in v Dventuelno naročim. Ker pa jo treba s tukajšnjo tiskarno »J. Krajec nasl.« skleniti obračun, Re vljudno opozarjajo dotični gospodje, ki knjige niso vrnili, da po takrat pridejanib poštnih položnicah nakažejo vsotico 2 K 10 vin. v pokritje tiskovnih in vczalnih stroškov. — Knjiga je zelo primerna za mnjnikovo pobožnost doma in v cerkvi. V tukajšnji zalogi so dobi še mnogo izvodov. — Izdnjatelj Anton Zlogar, kanonik v Novem mestu.
SKRIVALNICA.
Pnsemska perutnina In njena jajca za valjenjo.
Pri vsakem delu, doma, na vrtu in na polju se pripetijo ranitve, katere moramo varovati pred zastrupljenjem. Najboljše sredstvo za take slučaje je znano praško domače mazilo iz ltkar-ne D. Fragncrja v Pragi. Glej inserat!
Sleckenplem-iiijfflo mlečno milo
BEKGHANN & CO., To»in ob Labl
ja elojkoproi neobhodno potrebno kk rnciionnlno negovan jp kožo in lepoto. Vsaki ,ian polivuluicc.
Dobi bo povsod A 80 vin.	745
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 24. marca: 86, 67, 25, 80, 70. Dunaj, 28. marca: 4, 29, 75, 52, 90.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana. 31. marca 1914.
Deželni pridelki:
fSvnica Rž ...
fljdn.....
leCmen ....
iives .....
Proso belo . , Hroso rumeno . Koruza stara Koruza nova LeCa . . Grah . . Laneno seme . GrBš'Co .... Oomaca detelja Fižoi Ribn.fon . Iižoi 1'repeličor Imžoi Mandolon Ccbulp
Krompir . | Zelje svtlt ZelicKisiobrezsodn Kioo gorenjsko . lieon sveža Kepa kislo brezsodi Brinje..... Kumna ... Oretn .,,.,'. Gooe suhe. • * Suhe hruške . . Suhe čeSpllc. . ležice...
Želod....."
Smrekovi slorži'
Seno......
Slama
steija ...;;■
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Govedo piiana . 1 elvla ležko . . . Teleta mala . .
PriSle......
KoSIruni . . , .
KuretnlnaIn drugo:
Maslo kuhano od k	oo. . .
Ataslo surovo od k !70 - no . .
Slanina svežaiSpehl Slanino prehojeno Aiast svinjsko . .
Loi.......
loico ioo komadov 1'ISanci . , .
Golobi.....
Rnca . , . Gos . . ' '
Kolonljalno blago na debelo:
Riž Rongon od
K 21- do . . , Kovo Sonlos od
K Ntr— . . . . SladkorodKs« -do 1'etrolej.....
Cena
«0
Proda sc ali v najem da
posestvo
v šmihelu pri Novem mestu. Hiša jo nova, z opeko krita; spodaj jo hlev in klet. Njiv je za 14 mernikov posetve. Posestvo je na lepem kraju. Vpraša so pri lastniku J. Kapš, Prečlna pri Novem mestu.	1085
Obleče se lahko cela rodbina!
Krasni ostanki blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd.
Novih lepili vzorcev	1010
5 H mil I ff- Hlft vili mil 114
najlepša vrsta zavoj K 16
Franko po povzetju poSilja: R. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramove (Morava). Zelo to□ lo DriDoročenol	Kdor poskusi kupi vtiovlfii
Cochln-China, Rrahtna, Langs-hau, Oi pington Plymouth Kock s, rumene in bele, rdeče Rhode Island, Houdan. Cena za družino (t petelin in i Kuri) K 50, eno jajce za valjenje 80 vinarjev. Pritlikava perutina razi barve, družina K 18'—, eno jajce 30 v Snežnobela pritlikava perutnina družina K 2 V eno jajce 50 v. Peking, Aylcsbury in Bisamrace za družino 45—(JO K. eno jajce za valjenje ifO 150 v. Virgin« ski snežnobeii pur.mi za družino K co, eno jajce za valjenje I60v Vel. Emdener gosi, družina K 75 — eno jajce za valjenje 2 K. Angl. Ringtaznni ena družina K H5, eno jajce za valjenje K t. Nadalje velike zaloge iglastega drevja, in sicer: Srn eke, OO do 2-i • cm visoke kon: d bo 18 v, \Vcymouths borovci ioo :i< o cm visoki 12'—I o vin. Beli borovec 3'' CO cm. vis. 5o-2(io v. Črni borovec BO-120 cm 70— 150 vin., Banks-borovci <50—200 cm 80—140 v. Drevje za živo mejo: Akacije, glaeditijan 1-* let., HO-kosovu—K Visoko-stebelno grmičje in ovijalke, kos od 70 vin. dalje J-adno drevje, lepotno drevje itd. Olavni cenik zastonj. Grofa žige Batthy&-nyJevo grajSČinBko oskrb-nlštvo. Csendlak pri Radgoni.	1070
Vzorce franko
modnega hlapa, kakor
cef irja
batista, platna, platnenega in bomba/istega blaga razpošilja
II. mam i Ural
KupaliSte Podebrad, Češko.
aar Pišite takoj -saj
drftKi"!a 1° voilno voein, za-•luiek pn inojhon. Ako lio. iote t malim trudom gotovo 10 do 30 K na dan zaalo* žiti, pOHljito en (loiaanilo » pismu eiimnko r.a 10 viu in ovoj natančen naslov nai
JOSIP BHTIČ i
llirsha Bistrica 30, Hranisha.
Najbolj mil in ganljiv <10. mači instr. •. 3031
HARMONIJ
Spez.: Instrumenti, na katere igrn vsak brez znanja not takoj četvoroglasno Katalog zastonj. Aloys Mayer, Ur.
—— dvor. dob.. Fulda. 7000 Harmonijev si noju lastno bvalopo vseb delih sveta. Piano: posebno ceni domači
inHtrnmiiiti po43Sin .11.1 M.
Pri llSajih
vseli vrst, posebno pr-mokrih I« suhih n5o|ih, kakor tudi pri prhliajlh nedosežen nadalje pr vseh izpuSCojih. hoe-morrlM.doh.celo pri nai nolj zastaran Ii .luCojlh, Ujer so odoovedaia vso doslej vporabilono sredstvo, lekamorja 3411 Stauder
Euzema-tialsam
gotovo p> morju Zdravi še z Euzemo brez mo-lenio poklica. Zovorov. s pat.nl. 141.369. Cena
9 kron. PiiSico za poskuSnjo
J krone. Pristen le iz Roth-ove lekarne Kauibeuren U 39. bav. AlIgKu. številna zahvalna pl smoozdravijeolh, posebno lokih, ki so vpo-rabljali telo vsa mogoCa ntfizlla brezuspešno.
Krnile v KflloM/ Bukvami!
«..,,»1» pu-najvisjt ceni Jak. Paučlč, Novomesto.
mm pomočniha, r~E
sprejme takoj zn trajno delo Josip Munlh, krojač, Podbrdo ob Bačl.	912
■ S* V s staroznano gostilno in vrtom pr! HICJI kolodvoru na Gorenjskem se takoj ESijfl ',0	ccni Pr°da. Naslov pove
upravništvo „Domoljuba" pod številko 1025. (Znamka!)	1025
Manjša trgovina
z mešanim blagom se da s 1. majem v najem. Ponudbe na upravo „Domoljuba" pod št 1050.
Sprejmem V

Učenca
Kje. se polzve pri: Vellkovlka cesta 5.
za mesarsko obrt
sprejme takoj mesarski mojster v Celovca Jožet Vajncerl, Celovec,
1076
8148236720506