HALŠTATSKA GOMILA NA LIBNI TONE K N EZ-STA N K O ŠKALER D olenjski m uzej, Novo mesto — Posavski m uzej, Brežice ZGODOVINA RAZISKAV Libna je 359 m visoki grič nad V idm om ob Savi. Položna jugovzhodna pobočja griča so porasla z vinogradi in sadovnjaki, vso drugo površino pa pokriva gozd. V rh Libne, na katerem je podružnična cerkev sv. M arjete, je vzdignjen nad rav n in o K rškega polja dobrih 200 m. Toda to je dovolj, da je moč z v rh a griča p ro ti vzhodu v id eti predm estje Zagreba, k jer se pogledu na široko odpira Panonska nižina. P ro ti jugu p a z v rh a Libne pogled objem a razčlenjene grebene G orjancev, pod k aterim i se lenobno vijuga K rka. P ro stra n a rav n in a m ed Savo pod Libno in m ed K rko pod G orjanci je K rško polje, k je r je pri D rnovem bil v antiki rim ski m unicipium N eviodunum . Jugovzhodno pobočje libenskega griča je razčlenjeno v tri m anjše terase, na k a te rih sam evajo posam ezne domačije. Kaže, da jo opisana lega libenskega griča bila vsestransko ugodna že prazgodovinskim prebivalcem v starejši železni dobi. Gom ile s pokopi iz starejše železne dobe so bile najdene na vseh tre h terasah jugovzhodnega pobočja griča, n a njegovem vrh u pa so odkrili tu d i sledove naselbine. Z gradišča n a v rh u griča so prazgodovinski prebivalci L ibne lahko obvladali K rško polje ob izlivu K rke in Sotle v Savo. N a pobočjih h rib a pa je bilo dovolj pašnikov za drobnico in tu d i nekaj rodovitne zem lje za skrom no poljedelstvo. Zelo verjetno je, da so Slovenci ob naselitvi naših k rajev n a Libni še našli sledove prazgodovinskih prebivalcev. O hranjene gom ile s svojim inventarjem so jih spom injale na prebivalce tega k raja v davnih stoletjih pred njim i. Spom in n a »ajdovske« prebivalce je bil p ri Slovencih živ še dolgo potem , ko so že sam i sprejeli krščanstvo. K ot p rav i zgodovinar Milko Kos, »je Slovenec — ta k ra t že k ristjan — rad postavljal n a tak a »ajdovska« m esta cerkve, posvečene sv. Ju riju , sv. M arjeti, saj so ti v eljali kot zm a­ govalci nad »ajdovskim zm ajem .«1 Ta p rim er v elja tu d i za Libno, k je r je cerkvica na v rh u griča posve­ čena sv. M arjeti. P o stav ljen a je bila to rej n a obsežnem prazgodovinskem najdišču, k je r je b il p ri p o k ristjanjenih Slovencih spom in n a nekdanje »ajdovske« p rebivalce tega k raja živ še dolga stoletja. N ajveč gom il n a L ibni je bilo na tre tji, zadnji terasi pod vrhom griča. N ajštevilnejše so bile v gozdu in na n jiv ah sam otne km etije posestnika 1 M. Kos, Zgodovina Slovencev. L jubljana (1955) 74. Zem ljevid prikazuje na levi strani del utrjenega prazgodovinskega gradišča na Libni. Na vzhodnem pobočju gradišča, n a sliki v sredini je urejeno obsežno gomilno grobišče, ki šteje 66 halštatskih gomil (po W. Schmidu) Die K arte stellt auf der linker Seite einen Teil der befestigten prähistorischen Höhensiedlung auf der Libna dar. Am O stabhang der Höhensiedlung, in der M itte des Bildes, ist eine um fangreiche G rabhügel-N ekropole angelegt, die 66 H allstatt-G rabhügel um fasst (nach W. Schmid) D eržaniča. L ibna je tak o postala za znanstveno arheologijo zanim iva so­ razm erno zgodaj in so jo pred prvo vojno uvrščali m ed najpom em bnejša štajersk a prazgodovinska najdišča. V arheološkem svetu je tedaj L ibna znana že dobrih osem desetletij. P rv i je začel izkopavati gomile v D eržaničevem gozdu n a L ibni starino- kop Jernej P ečnik le ta 1884. Nato je leta 1886 za graški muzej Joanneum vodil izkopavanja na L ibni W. G urlitt, pri delih pa je sodeloval tu d i Jern ej Pečnik. V dveh letih sta raziskala 12 gomil te r razen v dveh povsod odkrila skeletne grobove. V le tih 1885— 1889 sta W. G u rlitt in J. P ečnik raziskala n a L ibni tu d i naselbino, vendar o rezu ltatih njunega dela vem o le m alo.5 A rheološka raziskovanja graškega Joanneum a n a Libni so nato s presledki tra ja la vse do leta 1916, ko so v drugem vojnem letu s samo eno prekopano gomilo izkopavanja zaključili. Konec p rejšn jeg a stoletja pa se je za prazgodovinsko najdišče n a Libni zanim al tu d i prazgodovinski oddelek dunajskega Prirodoslovnega m uzeja. Zanj sta p ro ti koncu 19. stoletja na L ibni raziskovala O. Fischbach in J. Szom bathy. Fischbach je izkopaval veliko gom ilo v vinogradu posestnika Volavška, pare. št. 479 v k. o. S tari grad, k je r je nato Szom bathy vodil izkopavanja do konca. Leta 1890, 1892 in 1893 je na L ibni vodil izkopavanja tu d i M. Hoernes, k i je raziskal p et gomil. Med obem a vojnam a skrom na dejavnost slovenske arheološke stroke ni segla na Libno. Pozornost je zbudila slučajna n ajd b a iz leta 1928 v vino­ gradu posestnika Š pilerja, pare. št. 482 v k. o. S tari grad. P ri rigolanju vinograda so delavci zadeli na gomilo in našli v njej pet zlatih obročkov in zlati diadem .3 L eta 1940 je kopal gom ile v D eržaničevem gozdu starinokop iz K rškega Oto A um an in je svoje nestrokovno početje nadaljeval tu d i v vojnih letih.4 Med zadnjo vojno se je vrnil n a Libno spet W. Schm id, predstojnik arheološkega oddelka v graškem Joanneum u, ki je za to ustanovo izkopaval n a Libni že v letih p red prvo svetovno vojno. L eta 1942 je raziskoval na­ selbino in znotraj okopov odkril hišo A.5 K er so p rih ajali raziskovalci libenskih gom il iz raznih središč in u sta­ nov, je tud i izkopano arheološko gradivo z n jim i prišlo v več m uzejev. N aj­ več gradiva iz gom il n a L ibni h ran i graški m uzej Joanneum , n ekaj gradiva pa je prišlo tud i v arheološko zbirko dunajskega Prirodoslovnega m uzeja, ljubljanskega N arodnega m uzeja in v zadnjem času tu d i v P osavski muzej v Brežicah. Celotno gradivo iz gom il n a L ibni do danes še n i objavljeno, tem več je le delom a upoštevano v obsežnejših sintetičnih štu dijah.6 Posavski m uzej v Brežicah je v okviru svoje raziskovalne dejavnosti sprožil izkopavanja n a L ibni leta 1954, ki jih je vodil ta k ra tn i univ. asistent 2 W. G urlitt, M ZK 14, 1888, 175 s; MZK 21, 1895, 51 s; W. G urlitt. MAGW 18, 1888, 202; MAGW 23, 1893, 41; MAGW 24, 1894, 63 in 214. 3 R. Ložar, GMDS 11, 1930, 17—20. G radivo je danes izgubljeno. 4 Del gradiva, ki ga je A um an izkopal, je razstavljenega v Posavskem muzeju. Nekaj gradiva pa je Aum an hranil v svoji privatni zbirki, ki je po njegovi sm rti 1946. leta izsubljena. Skrom no fotografsko dokum entacijo o Aum a- novem izkopavanju h rani Posavski muzej. 5 ZhVSt 36, 1943, 142 s. 8 W. Schmid, Südsteierm ark im A ltertum v zborniku Südsteierm ark, Graz (1925) 6 s. dr. F rance Starè. V času od 23. ju lija do 9. avgusta je raziskal štiri m anjše gom ile v D eržaničevem gozdu.7 Dr. S tarè je nad aljev al raziskovanje gomil v D eržaničevem gozdu na L ibni tudi v letu 1956, in sicer od 7.— 21. julija. T akrat se je posvetil pred­ vsem topografskim vprašanjem . Sondiral je vse tiste gomile, p ri k aterih ni bilo mogoče zanesljivo spoznati, ali so že bile prekopane. P ri vseh n a­ rejenih sondah pa je ugotovil, da so bile gomile že raziskane. R ezultat n je­ govega topografskega raziskovanja je bil zaključek, da so bile vse gomile n a D eržaničevi posesti že prekopane. Na tem kom pleksu prazgodovinskega grobišča je dr. S ta rè ugotovil 60 prekopanih gomil, izm eril njihov položaj in na podlagi m eritev izdelal dokum entacijo razprostranjenosti.8 Že ob izkopavanju na Libni leta 1954 je dr. Starè na platoju jugovzhod­ no od kom pleksa prazgodovinskih gom il v D eržaničevem gozdu opazil še neprekopano gomilo n a dvorišču posestnika Špilerja iz Libne.9 (Skica na str. 243.) Na to gomilo sta postala pozorna tu d i arheologa dr. S. G abrovec in S. Pahič, ko sta jeseni 1959 po nalogu A rheološkega d ruštva za Slovenijo obi­ skovala slovenske m uzeje in nekatera arheološka najdišča. P rig o v arjala sta up rav i Posavskega m uzeja, naj bi poskrbela za izkopavanje gom ile. Ko je posestnik Š piler hotel nekoliko razširiti svoje pred leti zgrajeno gospodarsko poslopje in je v ta nam en planiral zemljišče, je leta 1959 izkopal v gom ili dve od rje močno poškodovani sulični osti.1 0 Da bi izravnal neravno dvorišče, je posestnik Špiler začel spom ladi 1962 p lan irati gomilo od jugovzhoda. P ri tem delu so našli konjeniško oprem o — naglavje — iz 43 bronastih faler različne velikosti, n a k aterih je bilo še 7 Gradivo je inventarizirano in razstavljeno v Posavskem m uzeju. Del liben- skega gradiva je objavil F. Stare v AV 13—14, 1962-63 (1963) Tab. 7, 9, 10, 13. 8 Dokum entacijo hrani Posavski muzej. Cfr. Varstvo spom enikov 7, 1958-59 (1960) 279. 9 Na žalost m u ta k ra t te gomile zaradi pom anjkanja sredstev ni bilo mogoče raziskati. To pa je bilo usodno, ker je posestnik Špiler v naslednjih letih na dvorišču zgradil gospodarsko poslopje, ki danes deloma pokriva gomilo. 1 0 Varstvo spom enikov 7, 1958-59 (1960) 326. S prekinjeno črto je nakazan domnevni obseg gomile. V zgornjem levem kotu tlorisa je črtkano označen hlev, v spodnjem levem kotu pa stanovanjska hiša posestnika Špilerja. S tanko polno črto je naznačena m eja še ohranjene gomile do avgusta 1962, gosto črtkano zemljišče pa je lastnik prekopal že pred pričetkom strokovnega izkopavanja. Sm er in velikost groba 6 (grob s konjsko opremo) ni natančno znana, zato je po'ožaj le približno naznačen s črtkanjem . Največji del gomile je bil uničen pri gradnji obeh poslopij in pri ureditvi vinograda na vzhod­ ni strani gomile. (Risala: Sibila Knez) Die unterbrochene Linie deutet den verm utlichen Umfang des G rabhügels an. In der oberen linken Ecke ist gestrichelt der Stall bezeichnet, in der unteren linken Ecke aber das W ohnhaus des Besitzers Špiler. Die dünne volle Linie be­ zeichnet die Grenze des bis August 1962 noch erhaltenen Grabhügels, das dicht gestrichelte T errain aber grub der Besitzer schon vor Beginn der fachm änni­ schen Ausgrabung um. Richtung und Grösse des Grabes 6 (mit Pferdegeschirr) sind nicht genau bekannt, deswegen ist die Lage nur ungefähr m it Stricheln angezeigt. Der G rossteil des Grabhügels ist beim Bau beider Gebäude und bei der Anlegung des. W eingartens an der Ostseite des Grabhügels zerstört worden. (Zeichnung: šib ila Knez) delom a ohranjeno usnje. V tem grobu so našli še dvoje žval, b ronast am u­ let, del bronaste pasne spone, dve lepo ornam entirani g rafitiran i am fori in nizko skodelo s presegajočim trak astim ročajem. N ajdbo je od Špilerja odkupil Posavski m uzej.1 1 K er je posestnik Špiler hotel še isto leto na površini gom ile širiti go­ spodarsko poslopje, se je Posavski m uzej odločil, da poprej gomilo razišče. Izkopavanja gom ile so tra ja la od 1.— 15. avgusta 1962, vodila sva jih pod­ pisana. Gom ila je b ila na dvorišču posestnika V inka Špilerja, L ibna 7, na parceli št. 477/2 k. o. S tari grad. Od gomile, v k ateri je b il najd en zlat diadem leta 1928, je oddaljena le dobrih 50 m .1 1 1 2 Ob začetku izkopavanja smo gomilo, ki jo je na južnem robu ome­ jevalo gospodarsko poslopje, na severu pa vinograd, pare. št. 477/1 k. o. S tari grad, razpolovili z dolžinsko osjo in v sredi s pravokotnico nanjo raz­ delili v štiri k v ad rate. Dolžina osi na še neprekopanem delu gom ile je bila 13,3 m, na prekopanem delu pa smo jo po pripovedovanju lastn ik a Špilerja in zem eljskih sledov ocenili na 7,7 m. D olžina celotne gomile je torej znašala 21 m etrov. N ajprej smo preiskali že prekopani in izravnani del gom ile, k je r je lastnik p ri p la n ira n ju spom ladi 1962 našel konjeniško oprem o.1 3 Že izrav­ nani del gom ile smo poglobili do nepropustnega gruščnatega dna, vendar nismo p ri tem n ašli več nobenega groba. Le v II. k v ad ratu smo našli dno m anjše posode, k i je n ajbrž pripadala grobu s konjeniško oprem o. N ivojska razlik a na m eji med vrhom neprekopane gom ile in m ed nje­ nim dnom v prekopanem delu je znašala od 1 m do 2,2 m. N eprekopani del gomile smo odkrivali po plasteh, ki so bile globoke 50 cm. P ri prvi p lasti je bil izkop le v sredini gomile globok 50 cm, n a desni in levi polovici gom ile pa je bila globina p ri izkopu prve večje plasti večja ali m anjša, odvisno pač od oblikovanosti gomile. P ri odkriv an ju p rv e plasti nismo dobili nobenih najdb, našli smo jih šele v drugi plasti. N ajdbe, na k atere smo nato zadevali v posam eznih plasteh, smo obkopavali in jim z me­ ritvam i določili položaj v k v adratih gomile. Na ta način smo, potem ko smo z odkrivanjem plasti p rišli do steril­ nega dna gomile, lahko najdbe povezali v grobne celote in sklepali o načinu pokopa in legi grobov. Ugotovili smo, da je bilo v neprekopanem delu go­ m ile pet grobov, dva m oška in trije ženski pokopi. V vseh p etih prim erih gre za skeletne pokope. O stanki skeleta so bili najbolje o h ran jen i p ri žen­ skem grobu številka 5, k jer je bil skelet položen na desko. S keleti v gro­ bovih 1, 2 in 3 v četrtem kvad ratu te r skelet v grobu 4 v tre tje m k v adratu so bili položeni z glavo p ro ti sredi gom ile, tru p jim je bil to rej orientiran p ro ti robu gomile. G robovi od 1—4 so b ili orientirani v sm eri J — S, vendar z m anjšim i odkloni p ro ti vzhodu. S kelet v ženskem grobu 5 n a m eji med 1 1 V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 139 in Arh. pregled 4, 1962, 97. Falere konjskega naglavja niso vse prišle v Posavski muzej. Nekaj »večjih in lepših» je Spiler po svojem sorodniku poslal na »-ogled zbirateljem starin« v Nemčijo. Na m ejnem prehodu n a Jesenicah pa so tem u sorodniku z drugim blagom vred za­ plenili tudi falere, ki so sedaj izgubljene. 1 2 glej op. 3. 1 3 glej op. 11. III. in II. kvadratom p a je bil o rientiran v sm eri S—J z 32° odklona proti zahodu. Grob 5 je b il obdan z 20—25 cm širokim kam nitim zidom iz okroglih apnenčastih kam nov. N a v rh u je bila grobnica obokasto p rek rita s kam njem . P ri drugih grobovih n i bilo zidanih grobnic. V grobu 1 je bila rdeče žgana skodela z enojnim ročajem obdana s prodniki in postavljena n a ploščat kam en velikosti 35 X 25 cm. Zid grobnice v g ro b u 5 je bil širok 20—25 cm. Odkopali smo lahko samo eno daljšo stranico (severovzhodno) grobnice, k atere zunanja dolžina je bila 3,5 m. Obe k ra jši stran ici grobnice pa sta se izgubili v tem eljih gospodar­ skega poslopja. Tudi d ru g a daljša stranica (jugozahodna) grobnice je ostala pod tem elji poslopja. Zato smo zanesljivo lahko ugotovili samo dolžino 'grobnice, ne pa tu d i n jen e širine. Ob tem dejstvu, da je ostal del te grob­ nice zazidan, se p o stavlja vprašanje, ali ni ob grobnici, v k ateri je b il ženski grob z zelo bogatim i pridevki, m orda še m oški grob v prav tako zidani grob­ nici.1 4 Tedaj bi bila p ra v ta dva grobova lahko središče gomile. Ženski skelet v grobu 5 je bil položen n a desko, ki je bila v grobni jam i lepo vidna. N jena dolžina je znašala 202 cm, širina pa 108 cm. Svodasta kam nita obloga je segala 75 cm nad desko, skelet pa je bil 135 cm pod vrhom gomile. Ob glavi skeleta je bila položena znotraj severnega prečnega zidu grobnice m anjša p litv a skodela, vso drugo grobno keram iko smo našli znotraj južnega prečnega zidu grobnice, torej ob nogah skeleta. Posode niso bile položene na grobno desko, tem več ob njo, toda 15 cm globlje od n je­ nega nivoja. Grob 5 je v p rim erjav i z drugim i štirim i grobovi te gom ile bil n a j­ globlji. Skelet tega groba je bil 135 cm, d n a keram ičnih posod pa celo 150 cm pod rušo. G robova 1 in 2 sta bila pokopana skoraj enako globoko; d n a v njih najdenih posod so bila 70—80 cm pod vrhom gomile. V gro­ bovih 3 in 4 so bila d n a posod položena 115 cm globoko. Razen bogastva najdb in lepo obzidane grobnice nam torej tu d i globina pokopa v grobu 5 vsiljuje domnevo, da je tu iskati središče gom ile. V sekakor pa v elja grob 5 za najim enitnejši pokop v gomili, kakor bo to mogoče videti iz opisa grob­ nega inventarja. O razporeditvi grobov v gomili je spričo tega, da je precejšen del go­ m ile bil uničen pred našim izkopavanjem , težko dati zanesljivo sodbo. Toda položaj petih izkopanih grobov kaže n a to, da so bili pokopi v gom ili kon­ centrično razporejeni, čeprav seveda ne povsem dosledno. Lego m oškega groba, v katerem je bila spom ladi 1962 najd en a konje­ niška oprem a, smo m ogli določiti samo iz lastnikovega pripovedovanja. V naši gomili je bil to grob 6 in je ležal v II. k v ad ran tu , okoli 5 m od bogatega ženskega groba št. 5. Iz lastnikovega pripovedovanja o legi n ajd b in iz grobnega in v en tarja sodimo, da je ta n ajd b a ena grobna celota. V sekakor je to redka arheološka najdba p ri nas; podobna, toda skrom nejša konjeniška oprem a nam je iz 1 4 Lastnik Spiler je pripovedoval, d a je blizu groba 5 pred leti p ri kopanju tem eljev za hlev »izkopal mnogo kam nja«. halštatskodobnih gom il v Sloveniji doslej znana le še iz Novega mesta, Stične1 5 in M osta na Soči (Sv. Lucije). Iz opisa izkopavanja gomile sledi, da je šlo v tem p rim eru za zaščitno izkopavanje na delom a že uničeni, srednjeveliki libenski gomili. Del gomile je uničil lastnik p ri prekopavanju dvorišča, gotovo pa del gom ile danes po­ kriva Spilerjevo gospodarsko poslopje. N ajbrž pa m anjši del gom ile pokriva še tudi vinograd n a parceli 477/1 k. o. S ta ri grad, saj smo našo prvo najdbo v grobu 1 odkrili p rav na m ejniku te parcele in gomile. P reden preidem o na opis gradiva, naj omenimo še to, da hran ijo na Libni izkopano gradivo danes naslednji m uzeji: P rirodoslovni muzej na D unaju inv. št. 65704—65832, 66555— 66602; Joanneum v G radcu inv. št. 1/4054—4067,8077— 8087, 11/1245—1316, 6740—6776, IIP2143— 2145, 2203— —2207, 2494—2498, 3825, 3950, 3994, 8656—8659, 8693—8699, 8759, 9442, 9514—9548, 9550— 9570, 10105— 10123, 10247—10281, 10290— 10488, 10490— —10499; N arodni m uzej v L jub ljan i inv. št. P 3438—3462; 6616—6649; 10510— 10545 in 11684; Posavski m uzej v Brežicah inv. št. P 147— 172 in P 317— 396. OPIS GRADIVA Grob 1 (T. 1) smo izkopali na severnem robu Spilerjeve gomile. Številni in značilni pridatki (nož, sulica, pasna spona) govore za to, da im am o pred seboj precej bogat m oški grob. Grob je bil skeleten, vendar se kosti niso ohranile. Iz lege posam eznih pridatkov smo ugotovili, da so bili položeni ob telo ali nanj, kelihasta vaza p a je ležala pri pokojnikovih nogah. Tako je b ila rdeče žgana terina (T. 1: 5) položena pokojniku ob glavi, prek posode pa je bila položena sulična ost. Na črno žgano posodo (T. 1: 9) pa je bil položen železen nož. Ta posoda je bila p ri dnu obložena z rečnim i prodniki, rdeča te rin a p a je bila postavljena na ploščat kam en velikosti 35 X 25 cm. P ridatke tega groba smo našli v globini 72 cm pod rušo. 1. Večja kelihasta vaza na široki, votli nogi. Spodnji del vaze je močno koničen, noga je široka. Posoda im a zelo visok in rahlo koničen vrat. Zgornji rob vratu je rahlo izvihan. Na največjem obodu je vaza okrašena s štirim i sim etrično razporejenim i, koničnim i bradavicam i, ki so n a spodnji strani obrobljene z dvojno poglobljeno črto v obliki črke V. Posoda je izdelana iz fine prečiščene gline, temno sive barve. Na površini je skrbno zglajena in grafitirana. V. 24,6 cm, š. 20 cm. Inv. št. P 991. T. 1: 10. 2. Globoka keram ična skodela-terina z visokim, presegajočim ročajem z dvema rogljem a. V rat je kratek in uleknjen. Izdelana je iz svetlo rdeče gline, ki je zunaj in znotraj tem no rdeče barvana. V. z ročajem 14 cm, š. z ročajem 20 cm. Inv. št. P 994. T. 1: 5. 3. V ečja k eram ična skleda z blago zaobljenim spodnjim delom in bolj k rat­ kim, cilindričnim vratom . Na največjem obodu je skleda krog in krog na gosto poševno nažlebljena. Posoda je izdelana iz tanke, svetlo sivo žgane gline, na zunanji strani je fino zglajena in črno grafitirana. V. 11 cm, š. 24 cm. Inv. št. P 1018. T. 1: 9. 4. Crno siva keram ična skleda z visoko presegajočim rogatim (dva roglja) ročajem. Na največjem obodu im a skleda tri sim etrično postavljene stožčaste bradavice. Dno je vboklo. Posoda je narejen a iz čvrste, temno sivo žgane gline, ki je po vsej površini fino zglajena in grafitirana. V. posode skupaj z ročajem 11 cm, š. skupaj z ročajem 23 cm. Inv. št. 992. T. 1: 6. 1 5 Zbiratelj sta rin prim. dr. Dolinšek iz Zagreba je leta 1963 poklonil Po­ savskemu m uzeju m ed drugim tudi štiri bronaste falere konjskega naglavja, ki so zelo podobne konjeniški oprem i v grobu 6 naše gomile na Libni. N ajdene so bile v Stični. Glej T. 9. 5. Dve m asivni bronasti zapestnici s presegajočim a koncema. Obe sta prečno nažlebljeni. P rem er zapestnic 10,5 cm, debelina zapestnic 8 mm. Inv. št. P 997 in 998. T. 1: 1. 6. Od rje hudo načeta železna sulična ost z razm erom a ozkim listom, močnim rebrom in tulastim nasadiščem . Dolžina cele sulične osti 19 cm, širina še ohranje­ nega lista 2,1 cm. Inv. št. P 995. T. 1: 4. 7. Železen nož, srpasto zakrivljen in trikoten v prerezu. Trn za nasadišče ročaja je še dobro ohranjen, čeprav je že ves nož močno korodiran. Dolž. noža 13 cm, š. rezila 2,2 cm. Inv. št. P 993. T. 1: 2. 8. Železna pasna spona rombične oblike. Od rje hudo poškodovana, zato je tudi na obeh konceh fragm entirana, po vsej površini pa je močno korodirana. O hranjena dol. 10,5 cm, največja š. 3,5 cm. Inv. št. P 996. T. 1: 8. 9. Fragm ent paličastega železa, okroglega preseka, neznanega nam ena. Dol. fragm enta 4,5 cm, deb. 5 mm. T. 1: 3. 10. F ragm ent paličasto oblikovanega železa, pravokoten v prerezu, neznanega nam ena. Dol. fragm enta 4,7 cm. T. 1: 7. Grob 2 (T. 2: 1—8) je bil izkopan prav tako n a skrajnem še ohranjenem robu gomile v SSV delu, ki na tem m estu m eji n a sosednjo parcelo z vinogradom (parcela Glogovšek). Že m ed izkopavanjem smo lahko ugotovili, da grob ni več nedotaknjen, ker je bil pri kopanju vinograda v spodnjem delu, nekako od prsi navzdol že uničen. B ronasti nakitni predm eti govore za to, da je to ženski grob, m anjkajo pa m u skoraj vsi keram ični pridatki. V grobu smo našli sledove oglja, kar kaže na to, da je bila pokojnica pokopana vsaj na leseni deski, če že ne k ar v pravi rakvi. N ajdbe smo našli v globini 80 cm pod rušo. 1. Fina keram ična skleda, ki je izdelana iz tanke, sivo rjavo pečene gline. Dno posode je rahlo vboklo, vrhnji rob posode pa je uvihan. Na zunanji strani je skledica fino zglajena in grafitirana. Na največjem obodu je okrašena z b ra­ davico, krog in krog p a s pasom dvojne oglate valovnice s poglobljeno črto. V. 6 cm, š. 21,6 cm. Inv. št. P 999. T. 2: 8. 2. O hranjen je sam o lok m iniaturne collimaste fibule iz ulite bronaste ploče­ vine, ki je na robovih okrašena z drobnim i prečnim i vrezi. Dol. loka 2,5 cm, š. loka 1,1 cm. Inv. št. P 1001. T. 2: 1. 3. Obroček iz tan k e bronaste žice okroglega preseka. O hranjen je le frag­ m entaren del daljšega obročka. Prem er obročka 3,7 cm, deb. žice 1,5 mm. Inv. št. P 1006. T. 2:2. 4. Obroček iz nekoliko debelejše bronaste žice, pravokotne oblike. Tudi ta obroček ni v celoti ohranjen. N am enjen je bil verjetno za spenjanje las oziroma kit. Prem er obroča 4,6 cm, deb. žice 2 mm. Inv. št. P 1005. T. 2: 3. 5. Preprost bronast prstan, okroglega preseka, nekoliko poškodovan. Prem er prstana 2,1 cm, deb. p rstan a 3 mm. Inv. št. P 1008. T. 2: 6. 6. Masiven, ulit bronast obroček s trem i izrastki. V preseku je obroček skoraj kvadratne oblike. P rem er obročka 4 cm, deb. obročka 5 mm. Inv. št. P 1003. T. 2: 4. 7. Na več delov razlom ljena bronasta rta sta fibula. Lok fibule je bil že v halštatskem času prelom ljen in nato z zakovico spet popravljen in pritrjen. Na sredi loka je fibula okrašena s trem i bunčicam i, na nogi fibule pa s poševnimi vrezi v obliki cikcak linije. O hranjena dol. fibule 6,8 cm. Inv. št. P 1002. T. 2: 7. 8. Fragm ent tankega bronastega obročka s presegajočim a koncema. M orda sodi k podobnemu obročku T. 2: 3, vsekakor pa je iz iste nakitne garniture, ki je k ra­ sila lasišče pokojne žene. P rem er obročka 3,1 cm. Inv. št. P 1007. T. 2: 5. Grob 3 (T. 2: 9—10) smo izkopali nekoliko bolj južno od grobov 1 in 2. V tem grobu smo našli le en p ar m asivnih zapestnic in drobno ovratnico iz jan ­ tarnih biserov. N akitni pridatki opredeljujejo ta grob za ženski. H krati ugotavlja­ mo, da je to le del najdb iz tega groba, k ajti od višine prsi navzdol grob ni bil več nedotaknjen oz. je bil že uničen, tako da se nam keram ika iz tega groba ni ohranila. N ajdbe smo našli v globini 1,15 m pod rušo. 1. Dve m asivni bronasti zapestnici s presegajočim a koncema. Zapestnici se od sredine proti koncem a tanjšata. Okrašeni sta s ponavljajočim i se snopi prečnih zarez. Prem er zapestnic 8 cm, deb. zapestnic le m . Inv. št. P 1008 + 1009. T. 2: 9. 2. Niz 76 silno drobnih, po večini ja n ta rn ih biserov, p a tudi nekaj biserov iz steklene paste, ki so tem no m odre barve, je vmes. Velikost biserov 3—4 mm. Inv. št. P 1010. T. 2: 10. 3. Biser iz steklene paste, modre barve. Prem er 1,1 cm. Inv. št. P 1011. T. 2: 10 a. Grob 4 (T. 2: 11—13) smo našli na skrajnem severovzhodnem delu gomile. Tam smo našli n a globini 1,15 m tesno skupaj položene tri pridatke: m ajhen lonček, železen nož in keram ično skledo. Zal tudi ta grob ni bil več nedotaknjen, saj smo našli le del najdb, verjetno le tiste, ki so bile položene k nogam . Nekoliko vstran od treh n ajd b pa smo našli v isti globini še fragm entarno ohranjene kosti in zobe konja (Equus caballus). Po p rid atk ih sodeč, je bil v tem grobu poko­ pan moški, pri k aterem nam m anjkajo vse najdbe iz zgornjega dela telesa. 1. Preprost, grobo izdelan lonec, cilindrične oblike. Lonec je im el en ročaj, ki pa je sedaj odlom ljen in m anjka. O krašen je z dvem a ploskim a bradavicam a in plastičnim trip rstim likom v obliki stilizirane ptičje noge ali viličaste oblike. Lonček je izdelan iz sivo rjave gline, ki ni očiščena. V. 10 cm, š. 12,4 cm. Inv. št. P 1013. T. 2: 11. 2. Zelo grobo in asim etrično izdelana preprosta skodela z vboklim dnom in uvihanim gornjim robom. Glina je rjave barve, kvalitetna in brez peska. Na največjem obodu je skodela okrašena z bradavico. V. sklede 5,4 cm, š. 19 cm. Inv. št. P 1012. T. 2: 13. 3. Srpasto zakrivljen železen nožiček, ki m u m anjka konica in je močno zarjavel. Rezilo je široko in ozko trikotno v preseku, trn za ročaj p a pravokoten v prerezu. Nož je močno načet od rje. Dol. noža 9,5 cm, š. rezila 1,3 cm. Inv. št. P 1014. T. 2 : 12. Grob 5 (T. 3—4) v prim erjavi z zgoraj opisanim i grobovi zavzem a posebno in izjem no mesto. Predvsem se ta grob razlikuje od drugih po svoji legi v gomili in arhitekturi, končno pa tudi po bogastvu najdb, ki daleč prekašajo najdbe iz drugih grobov. Po legi zavzem a ta grob nedvom no privilegirano m esto v sredini gomile, drugi grobovi pa so razporejeni na obodu gomile. Zaradi bogatih (tudi zlati nakitni predm eti) in številnih pridatkov v tem grobu, ki govore nedvom no za grob bogate žene, bomo ta grob im enovali »grob kneginje«. P rid a tk e v grobu lahko v glavnem razdelim o na dva dela: nakitni predm eti, ki smo jih našli okrog vratu, na prsih in rokah, in keram ični pridatki, ki so jih položili kneginji k nogam. V m anjši m eri je bil grob kneginje poškodovan že tak rat, ko je po­ sestnik S piler zgradil hlev na jugozahodnem delu gomile in pri tem poškodoval južno stranico kneginjinega groba. Grob je ob odkritju m eril 360 X ca. 200 cm. Se nekaj drugih podatkov o tem grobu p a je bilo om enjenih že ob koncu uvod­ nega poglavja. P rid atk i v grobu: 1. K eram ična skleda z nekoliko uvihanim zgornjim robom. Dno je vboklo. Izdelana je iz sivo rjave, dobro prečiščene gline. Izdelava je bolj vegasta. V. 4,4 cm, š. 17,4 cm. Inv. št. P 1016. T. 3: 7. 2. K eram ična skleda s krepko uvihanim gornjim robom in vboklim dnom. Na največjem obodu je skleda okrašena z zelo plitvo naznačenim i poševnimi kaneluram i in bradavico. Izdelana je asim etrično, iz tem no sivo pečene gline. V. 5 cm, š. 17,8 cm. Inv. št. P 1017. T. 3: 8. 3. K eram ična skleda, ki je po obliki in izdelavi popoln dvojček zgoraj opisane sklede. V. 5 cm, š. 17,8 cm. Inv. št. P 1015. T. 3: 11. 4. M iniaturna keram ična posoda kroglaste oblike — čaša, z nekoliko uviha­ nim zgornjim robom in debelimi stenam i. Posodica je visoka 4,6 cm in široka 5,5 cm. Inv. št. P 1030. T. 3: 10. 5. M ajhna, toda fino oblikovana keram ična skodela trebušaste oblike, brez vratu. Skledica je zunaj in znotraj g rafitirana in do leska zglajena. O krašena je s štirim i sim etrično postavljenim i snopi pokončno žlebljenih črt. V. 7,4 cm, š. 15 cm. Inv. št. P 1024. T. 3: 9. 6. Velika keram ična vaza na nogi in s pokrovom. Noga vaze je visoka, široka in konično oblikovana. Trup posode je močno bikonično zaobljen, v ra t posode pa je visok, koničen- in rah lo izvihan. Na trebuhu je posoda okrašena izm enom a z vrsto treh pokončnih gum bastih izboklin, ki so om ejene s po trem i vertikalnim i kane- luram i in trem i vzporednim i pokončnimi rebri. Posoda je izdelana iz dobro pre­ čiščene gline tem no sive ali sivo rdeče barve. Po vsej površini p a sta vaza in po­ krov grafitirana, tako da im ata sijaj. V rat posode je od tru p a ločen z jasno izraženo kaneluro. Pokrov im a visok gum bast ročaj ; n a zgornji strani je okrašen s štirim i žarkasto razporejenim i trojnim i kaneluram i. V. posode brez pokrova 30 cm, š. vaze 30,5 cm. Inv. št. 1025. T. 3: 5. P rem er pokrova 20 cm, v. pokrova 8,8 cm. T. 3: 5. 7. Popolnom a enako oblikovana sestrska velika keram ična vaza s pokrovom. Okras te vaze se sam o toliko razlikuje, da im a nekoliko bolj gosto nažlebljeno površino. Pokrov pa je nekoliko ožji, tako da kom aj pokrije gornji rob vaze. Tudi ta pokrov im a gum bast ročajček, vendar je ta pokrov dosti bolj bogato okrašen z geom etrijskim i m otivi s pomočjo drobnih žlebičkov in vtisnjenih krožcev (T. 4: 1). V. vaze brez pokrova 31,2 cm, š. vaze 29,8 cm. Inv. št. P 1053. T. 4: 1. P rem er pokrova 17 cm, v. pokrova 7,4 cm. T. 4: 1. 8. K eram ična vaza na nogi, katere dno in noga nista ohranjena. S rednji del vaze je trebušast, v rat posode je visok in koničen, gornji rob pa je rahlo izvihan. Na trebuhu je posoda okrašena s trojno vrsto vžlebljene oglate valovnice, ki je obrobljena na obeh straneh z vrsto gostih, drobnih vtisnjenih krožcev. Prostor m ed posameznimi trikotniki je izpolnjen s stilizirano rozeto, narejeno iz vtisnje­ nih krožcev. V rat loči od trebuha široka kanelura in vrsta vtisnjenih krožcev. Posoda je izdelana iz sivo rjave, kvalitetne gline, ki je bila na zunanji strani do sijaja zglajena. O hranjena v. posode 16 cm, š. 17 cm. Inv. št. P 1042. T. 3: 6. 9. M ajhen, konično oblikovan vijček iz izredno kvalitetne žgane, rdeče rjave gline. V. 2,5 cm. Inv. št. 1020. T. 3: 1. 10. M iniaturni vijček čepaste oblike iz rdeče rjave gline. V. 2 cm. Inv. št. P 1019. T. 3: 3. 11. Droben bikoničen vijček iz tem no sive, krhke gline. O krašen je s snopi radialnih vrezov. V. 2,3 cm. Inv. št. P 1022. T. 3: 2. 12. M iniaturni, bikonično oblikovan vijček. ki je okrašen s cikcak črto. V. 2 cm. Inv. št. P 1021. T. 3: 4. 13. B ronasta fibula z m asivno oblogo iz steklene paste n a loku — fibula ježevka. Steklena obloga je tem no m odre barve in im a n a gornji strani tri vrste vzdolžnih bodičastih izrastkov, ki spom injajo na ježa in so dali fibuli tudi ime. Dol. fibule 10,3 cm, v. fibule 3 cm. Inv. št. P 1033. T. 4: 3. 14. V celoti ohranjena, toda nekoliko razlom ljena bronasta kačasta fibula, ki im a na loku kot okras izdelane štiri gobasto ali pestičasto oblikovane izrastke. Fibula je dolga 8,5 cm in visoka 3,2 cm. Inv. št. P 1026. T. 4: 2. 15. Nekoliko fragm entiran bronast obroček - prstan, izdelan iz bronaste žice okroglega preseka. P rem er prstana do 2,5 cm, deb. žice 2 mm. Inv. št. P 1041. T. 4: 4. 16. Dva spiralno navita bronasta obročka, ki nista ohranjena v celoti. Izde­ lana sta iz tanke pločevinaste žice z globokimi vrezi ob robovih, tako da im a žica v preseku obliko črke E. P rem er obročka do 4,3 cm, deb. žice do 2 mm. Inv. št. P 1034—1040. T. 4: 8. 17. Obroček iz spiralno navite žice, sodi v isto garnituro kot obročka, opisana pod točko 16. Inv. št. P 1034—1040. T. 4: 7. 18. Štirje fragm entarno ohranjeni spiralno naviti obročki iz tanke bronaste žice. Enako kot pod točko 16. Inv. št. P 1034—1040. T. 4: 6. 19. Dve m asivni bronasti zapestnici s presegajočim a koncema. Obe zapest­ nici sta odlično ohranjeni in im ata zelo lepo, plem enito patino. P roti obema koncema se zapestnici tan jšata in sta na gosto in globoko prečno nažlebljeni, na konceh pa se gobasto zaključita. Poleg tega sta obe zapestnici okrašeni še z dvem a vrstam a gostih, drobnih vtisnjenih krožcev. Prem er zapestnic 7,5 cm, deb. zapestnic do 10 mm. Inv. št. P 1028 + 1029. T. 4: 9. 20. Dve trolistni lam eli iz silno tanke zlate pločevine. Na sredi vsakega drob­ nega lističa je iztolčena bunčica, ki jo obkroža več rebrastih koncentričnih krogov. Krožci v enem trolistu so spojeni v obliki trikotnika, katerega ena stranica meri 1,7 cm. Inv. št. P 1031 + 1032. T. 4: 5. 21. Ogrlica iz 94 zelo drobnih, bolj ploščatih jantarnih biserov. N jihova ve­ likost znaša od 14 do 3 mm. Inv. št. P 1027. T. 4: 11. 22. Osem najst m iniaturnih zlatih obročkov-biserov, ki so bili nanizani na zgoraj opisani ogrlici. V prem eru m erijo posam ezni biseri 2—3 mm. Inv. št. P 1027 T. 4: 10. Grob 6 (T. 5—8). K m et Spiler je spom ladi leta 1962 želel izravnati neravno dvorišče (to je gomilo) m ed hišo in hlevom ; začel je planirati zemljišče od jugo­ vzhodne smeri. Ob tem delu je naletel n a grobne najdbe: 43 okroglih bronastih faler različnih velikosti, nadalje železne konjske žvale, pasno spono in keram ične posode. Najdbo je odkupil Posavski muzej v Brežicah in pričel načrtno izkopavati gomilo (glej opombo 11). Natančna lega groba danes ni več znana, k er km et ni pazil na lego posam eznih najdb v grobu. Čeprav muzej tudi ni dobil vseh najdb iz groba, iz gradiva zlahka razberemo, da je bil v tem grobu pokopan halštatski veljak skupaj s konjsko opremo. Zato bomo ta grob imenovali tudi »grob s konj­ sko opremo«. Poleg številnih delov bronastega konjskega naglavja, pogrešamo precej pridatkov iz groba moža. Tako nam m anjkajo njegovi nakitni predm eti in predvsem njegovo orožje, pa najsi bo to ofenzivno ali defenzivno, saj sta se ohranili le dve hudo poškodovani sulični osti. Kje in kako so ležali posamezni pridatki, ne vemo, p rav tako tudi ne vemo, v kaki m edsebojni razdalji in v kateri sm eri sta bila pokopana jezdec in konj. Opis konjske oprem e bomo zaradi velikega števila enakih kosov podali kar sum arično. N ajprej bomo opisali tiste pridatke, ki so jih položili v grob jezdecu, nato pa bomo našteli najdbe, ki so sestavljale naglavje konjske opreme. a) Grob konjenika: 1. Velika, trebušasto bikonična vaza na nogi. Vaza počiva na visoki votli nogi, srednji del posode je krepko zaobljen in se izoblikuje v razm erom a kratkem , cilindričnem vratu, ki je malo konkavno uleknjen. Na trebuhu je vaza okrašena s štirikrat ponovljenim motivom treh vertikalno razporejenih gum bastih izboklin, ki jih na obeh stran eh om ejuje pokončna, ozka kanelura. Ta polja pa so med seboj om ejena še s po trem i vzporednim i navpičnim i žlebiči. Posoda je po vsej površini črno grafitirana in do sijaja zglajena. V. 29,4 cm, š. 30 cm. Inv. št. P 912. T. 5: 1. 2. Popolnoma enako oblikovana in okrašena posoda kot pod točko 1. V. 28,6 cm, š. 29,4 cm. Inv. št. P 913. T. 5: 2. 3. Nizka skodela z visoko presegajočim ročajem. Dno skodele je vboklo, gornji rob je ravno odrezan. Izdelana je iz črno sive gline, zunaj in znotraj je grafitirana. N a največjem obodu je posoda okrašena s trem i sim etrično postav­ ljenim i snopi po 6 navpičnih kanelur. V. z ročajem vred 11 cm, š. z ročajem 20 cm. T. 5: 3. 4. Pravokotna bronasta pasna plošča iz tanke pločevine, razlom ljena in nekoliko fragm entirana. Na enem koncu plošče sta ohranjeni še dve gum basti zakovici, na drugem koncu pa je še ohranjena sled kavlja za spenjanje. Plošča je okrašena z m otivom dveh križajočih se cikcak črt. Te so narejene s pomočjo drobnih iztolčenih krogcev in izvrtano luknjico v sredini. O hranjena dol. plošče 13.4 cm, š. plošče 4,7 cm. Inv. št. P 966—970. T. 5: 4. 5. M asiven bronast preluknjan obesek, sestavni del okrasja n a konjskem oglavju. N arejen je iz 3 mm debele bronaste pločevine, ki je po obliki še najbolj podoben zaobljenem u pravokotniku. Dolžina 11 cm, največja š. 4,3 cm. Inv. št. P 965. T. 5: 5. 6. Od rje močno poškodovana železna sulična ost, katere list je razm erom a kratek, tulec nasadišča pa razm erom a dolg. Dol. cele sulične osti 22,5 cm, n aj­ večja š. 2,7 cm. Inv. št. P 1049. T. 8: 6. 7. Deform iran in močno zarjavel kos paličastega železa, ki je do polovice votel, drugi del p a je ploščato izkovan. M orda je to ostanek sulične osti? Dol. 17.5 cm, deb. 1,8 cm. Inv. št. P 1050. T. 8: 5. 8. Okovje ali obloga iz tanke bronaste pločevine, cilindrične oblike, močno poškodovano. Pločevina je okrašena z ostro cikcak črto, ki je spodaj in zgoraj om ejena z vodoravno črto. Okras je izveden v tehniki drobnih iztolčenih pikic. Pločevinasti tulec je p red rt z dvem a zakovicam a. Ta pločevinasti tulec je bil najbrž okrasna obloga nasadišča neke železne sulice. Velikost 4 X 2,5 cm. Inv. št.. P 970. T. 8: 2. 9. Fragm ent deform iranega trakastega okova iz tanke bronaste pločevine, ki je okrašena z dvem a vrstam a vzporednih, silno drobnih iztolčenih bunčic. To je delček neke okrasne pločevine. S. trak a 1,5 cm. Inv. št. P 970. T. 8: 3. 10. Sčitaste oblike, ovalno zasnovan košček tanke bronaste pločevine, ki je n a sredi grbasto iztolčena. Ta kos predstavlja vsekakor neki okrasni element neznanega nam ena. Velikost 2,7 X 1.5 cm. Inv. št. P 990. T. 8: 4. 11. Na tri dele razlom ljena debela bronasta žica, okroglega preseka, V celoti ni ohranjena, na enem koncu je kavljasto zavita. K er je žica krožno uvita, pred­ stavlja ali zelo tanko ovratnico-torkves ali pa ročaj neke kovinske posode? Dol­ žina žice 24 cm, debelina žice 3 mm. T. 7: 6. b) Grob konja: 1. Blizu 20 različno velikih fragm entov razlom ljenih in od rje močno poško­ dovanih železnih konjskih žval. Inv. št. P 972—975, 977—981. T. 8: 1. 2. P et velikih, okroglih bronastih faler, narejenih iz močne bronaste ploče­ vine, ulite v kalupih. Vse falere so n a zgornji strani okrašene z dvem a ali trem i vrstam i n a gosto posejanih krožcev s pikico v sredi. Vsaka falera je v srednjem delu močno odebeljena, tako da im a v preseku gum bast videz. N a sredini te odebelitve je izoblikovano m ajhno ušesce, vanj je vdet bronast obroček, n a ka­ terem pa spet visijo 2—3 nekoliko večji bronasti obročki. D rugi tip enako velikih faler pa im a vedno po dva kijasta ali pestičasta obeska. Na spodnji strani so vse fa­ lere te velikosti enako izdelane: vsaka ima po dve precej veliki ušesci, v njih se je ponekod še ohranilo usnje, na katero so bile falere pritrjene. P rem er posameznih faler znaša 4,5—4,6 cm, deb. faler skupaj z gornjim in spodnjim ušescem pa 1,8—2 cm, sam a plošča falere pa je deb. do 2 mm. Inv. št. P 914, 939—942. T. 6: 1 a + 1 b. 3. Š tiriindvajset srednje velikih okroglih bronastih faler, podobne izdelave kot zgoraj opisane. N a zgornji strani so vse okrašene z eno vrsto vtisnjenih krog­ cev s piko v sredini, ki so razporejeni n a obodu falere. Med tem i krogci in gumbasto izboklino n a sredini se na gosto prepletajo kolenčaste črte, narejene z drobnim i in finim i urezi v tehniki trem oliranja. Na sredini zgornje strani falere je izdelano m ajhno ušesce, n a katerem visita vedno po dva obeska. Na spodnji strani ima vsaka falera eno samo široko ušesce za p ritrditev n a usnjeno podlogo. P rem er faler 3,5—3,7 cm, deb. faler z obem a ušescema 1,4—1,6 cm, dolž. obeskov na falerah 1,4—1,7 cm. Inv. št. P 915—938. T. 6: 2, 7: 1. 4. Š tirinajst m anjših okroglih bronastih gumbov s širokim ušesom za p ritr­ jevanje na podlogo n a spodnji strani. Na zgornji strani so vsi gum bi okrašeni pravilom a s petim i drobnim i krožci s piko v sredini. P ri enem gum bu se je še ohranil kos usnjene podloge v ušescu. P rem er gumbov 1,7—1,8 cm, v. gumbov 7 mm. Inv. št. P 946—959. T. 7: 2. 5. Različni drobni bronasti predm eti, večinom a m ajhni obročki in deli za­ kovic, ki so krasili naglavje konjske opreme. T. 7: 3, 4, 5, 7, 8, 9. Iz gomile im am o tudi nekaj živalskega osteološkega gradiva, ki izvira iz treh grobov. Prvič so bili najdeni živalski zobje ob slučajni najdbi leta 1958 (glej opombo 10), drugo gradivo pa je iz groba 6 in 4. Osteološki m aterial iz groba 6 so slučajne najdbe in ni ohranjen v celoti, le gradivo iz groba 4 je sistem atično izkopano in ohranjeno v celoti. Vse živalsko osteološko gradivo nam je določil dipl. vet. M arjan Vizjak iz Brežic. Ugotovil je tole: a) Š tirje iz slučajne najdbe v gomili n a Libni ohranjeni zobje so kočniki konja (Equus caballus). Zaradi opazne ukrivljenosti zob sodim, da gre za prave kočnike (dentes m olares) in ne za predkočnike (dentes praem olares). O hranjeni kočniki so dolgi od 60—65 mm, iz tega sklepam , da gre za konja srednje starosti, ki je mogel imeti okrog 10 let. b) Iz groba 6 — slučajna najdba s konjsko opremo ■ — je ohranjenih 12 konjskih kočnikov. N ekateri so slabše ohranjeni in pri večini m anjka del kore­ nine. Iz dveh bolje ohranjenih kočnikov (dentes morales) sklepam , da je bil konj sorazmerno m lad, bilo m u je okrog 5 let. Dolžina dobro ohranjenega kočnika znaša nam reč 75 mm, pa tudi grizna površina (facies m asticatoria) je še zelo dobro ohranjena. c) Iz groba 4 je ohranjenih 21 konjskih kočnikov. Ker so si zobje p a videzu in velikosti zelo podobni, sodim, da gre za zobovje ene živali. Iz dolžine zob. ki znaša od 55—70 mm, sklepam, da gre za konja srednje starostne dobe, ali izraženo absolutno, za starost od 10—14 let. Večina drugega osteološkega gradiva iz tega groba pa so kosti glave konja. O hranjena je pečinasta kost (os petrosum ) in kosti spodnje vilice (corpus m andi­ bulae processus coronoideus et condyloideus m andibulae) nadalje dva fragm enta senčne kosti (os tem porale — foram en alare parvum ). Dva fragm enta pa sta kosti hrbtenice; za enega z veliko gotovostjo sklepam, da gre za 16.—18. hrbtno vretence. T rnast nastavek (processus spinosus) je pri njem nam reč močno izražen, dosti m anj izrazita pa sta prečna nastavka (processus transversus). ZAKLJUČEK Način pokopavanja. Iz priloženega tlorisa, kot smo ga še lahko ugotovili ob izkopavanju le ta 1962 (glej str. 243), je jasno, da im am o p red seboj tip srednjevelike ali celo velike halštatske gom ile (v sm islu dolenjskih h alštat- skih gomil) s skeletnim i grobovi, ki so p rstan asto razporejeni ob robu gomile in verjetno z dvem a centralnim a grobom a (grob kneginje + grob s konjsko opremo). Gom ila je bila že pred letom 1962 pri raznih zem eljskih delih tako močno poškodovana, da leta 1962 nism o mogli več zanesljivo ugotoviti njenega obsega, velikosti in lege še preo stalih grobov. U reditev vinograda na severni stran i gom ile, grad n ja hiše in hleva na njeni južni stran i pa so za vselej uničili vse pom em bnejše podatke o videzu in k onstrukciji gomile. Zato je obseg gom ile, ki je naznačen s prekinjeno črto, seveda le naša dom neva. Ni nam znano, ali je gomilo n a obodu om ejeval venec zloženega kam enja ali ne, k e r je bil rob gomile s prekopavanjem in rigolanjem vino­ grada že uničen. R ekli smo že, da so m rtv e pokopavali v krogu n a obodu gomile okrog enega ali dveh centralnih grobov na sredi gomile. T ak način pokopavanja v velikih halštatskih gom ilah je znan predvsem na D olenjskem , n a prim er v Stični.1 6 Ta analogija nam d aje možnost, da Špilerjevo gomilo na Libni uvrstim o po velikosti že m ed velike halštatske gom ile. T rupla rajn ih so polagali v preprosto grobno jam o, včasih so um rlega pokopali n a leseni deski, ko t n a prim er ženo v grobu 2 in aristokratinjo v grobu 5. Grob kneginje so dodatno še obložili s kam nitim zidom, pa tu d i ves grob so na v rh u p rek rili s plastjo kam nja. Spričo dejstva, da sta dva n ajbogatejša groba 5 in 6 zavzem ala osrednje m esto v gomili, obkrožali pa so jih p re­ prostejši in s p rid a tk i revnejši grobovi n a obodu, dom nevam o, da sta bila v sredini pokopana rodovna p rv ak a (mož in žena?), okoli n jiju p a člani n ju ­ nega rodu. Tudi n a L ibni smo lahko opazovali isti pojav kot v S tični in Novem m estu: h ude kisline so v ilovnati zem lji popolnom a razjedle vse organske sestavine in tu d i kosti, tako da smo velikost in obliko posam eznih grobov določili le po tem nejši barvi zem lje, ki so jo zapustile razpadle organ­ ske snovi, in po legi posam eznih pridatkov. Grob kneginje je bil najbolje ohran jen i grob v gom ili in im a zato tudi največjo znanstveno vrednost. Številne in bogate najdbe: 8 keram ičnih po­ sod, 4 vijčki in 9 n a k itn ih predm etov iz brona, zlata in jan tarja, opravičuje ta k naziv groba. K er so p ri grad n ji h leva tu d i nekoliko poškodovali južno stranico groba, ni povsem zanesljivo, če im am o pred seboj res vse prid atk e iz groba. Iz lege posam eznih predm etov v grobu sklepam o, da je nosila žena 1 6 S. Gabrovec, V arstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 74 ss, 197, 234; Varstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 140, 173 s. na čelu zlat diadem , od k atereg a sta se nam ohranila le dva tro lista (T. 4: 5). Okrog v ratu je im ela nanizano m ajhno ogrlico iz zelo drobnih ja n ta rn ih in zlatih biserov (T. 4: 10, 11). Lase oz. kite si je spenjala s prožno, spiralasto zavito bronasto žico (T. 4: 6— 8), na prsih je nosila dve fibuli: eno kačasto in eno s steklom obloženo ježevko (T. 4: 2— 3), obe zapestji pa sta ji krasili zelo m asivni bronasti zapestnici (T. 4: 9). K nogam pa so ji priložili številne keram ične posode, m ed njim i dve okrašeni obredni vazi n a nogi in s po­ krovom. Grob s konjsko oprem o im a veliko znanstveno ceno prav zarad i bo­ gate konjske oprem e. K er je bil grob nestrokovno izkopan pred začetkom arheološkega izkopavanja, nam podrobne najdiščne okoliščine oz. m ikrolo­ kacija najdb v gom ili niso znane, prav tak o ne vemo, ali je bila konjska oprem a priložena konju, ki je po vsem videzu bil pokopan skupaj z bo­ jevnikom , ali pa, k a r je običajno, bojevniku. Mnogi prid atk i so danes iz­ gubljeni. O m enili smo že, da m anjkajo predvsem p rid atk i iz groba moža- konjenika, kot na p rim er njegovo orožje, n ak itn i predm eti in znaki odličja. Od keram ičnih prid atk o v sta se ohranili le obe obredni vazi na nogi, to k rat obe brez pokrova! P rep ričan i smo, da sta bila pokrova ob prekopavanju uničena oz. izgubljena. Tipologija. K eram ično gradivo, ki je bilo izkopano v gom ili n a Libni, ne prinaša po oblikovni p lati nobenih novosti v oblikovni zaklad halštatskega časa p ri nas. P o u d ariti pa velja, da je vsa izkopana keram ika zelo kvalitetno izdelana te r da so skoraj vse posode na površini fino zglajene in v večini prim erov grafitirane, tako da im ajo sijaj. M ed keram ičnim i posodam i mo­ ram o opozoriti na v elike trebušaste vaze n a nogi in s pokrovom n a vrhu, ki smo jih našli v grobu 5 (T. 3: 5; 4: 1) in v grobu 6 (T. 5: 1, 2). L e-te so zelo skrbno izdelane in p o vsej površini grafitirane. Zato smo m nenja, da so to izrazito obredne posode, ki so jih d ajali uglednim pokojnikom v grob. Zdi se, da so pravilom a polagali po dve tak i enaki posodi v grob. N jihova velika m edsebojna podobnost, skoraj identična, kaže, da so vse štiri posode delo istega lončarja. K ovinskih predm etov v grobovih je razm erom a malo, še posebej tistih, ki so bili v m oških grobovih. Seveda so tem u vzrok poškodbe, k i jih je u trpela gom ila že p red izkopavanjem . O m enili smo že, da nam m anjkajo tipični predm eti m oških grobov. M ed železnim i prid atk i prem orem o komaj dve sulični osti (T. 1: 4; 8: 6), dva noža (T. 1: 2; 2: 12), rom bično pasno spono (T. 1: 8). in nekaj nedoločljivih predm etov (T. 1: 3, 7; 8: 5). B ogatejši je nak it v ženskih grobovih. P revladuje b ro n asti nakit: fibule (T. 2: 1, 7; 4: 2, 3), zapestnice (T. 1: 1; 2: 9; 4: 9) in spiralasto naviti obročki iz bronaste ploščate žice za sp en jan je k it na glavi (T. 2: 2, 3, 5; 4: 3, 6, 7, 8). K ot uhan bi lahko tolm ačili poškodovani ploščati obroček (T. 8: 3), kakršne poznamo na prim er na V ačah1 7 in v Z agorju.1 8 K ot nakitno gradivo se jav ljajo še jan tar, steklo in zlato. Posebno bogat n ak it pa se nam pred stav lja v grobu s konjsko oprem o (T. 6 in 7). Številne, lepo oblikovane in okrašene falere in našitki so bogato k rasili konjsko naglavje, dom iselni obeski n a falerah pa * 1 9 1 7 F. Stare, Vače-katalog, T. 59: 6—28. 1 9 S. Grabovec, AV 17, 1966 (1967) T. 4: 11—19. so povzročali p rije tn e zvočne efekte ob nenehnem gibanju in stresanju glave iskrega konja. Ti bronasti našitki so najštevilnejši in med najlepšim i, k a r jih je bilo n ajd en ih iz halštatskega časa v Sloveniji. P rim erjave za posam ezne nakitne predm ete iz drugih slovenskih hal- štatskih najdišč so: za nože najdem o najustreznejše prim erjav e spet na V ačah.1 9 Rom bične pasne spone poznam o z Vač2 0 in Brezja.2 1 K m oškem u n ak itu sodi še b ro n asta pravokotna pasna spona, okrašena s trem oliranim vrezom krožcev s p iko v sredini. P rim erjav o zanjo najdem o n a V ačah2 ' 2 in B rezju.2 3 Tudi za ženske n akitne predm ete bomo našli obilico p rim erjal­ nega gradiva. Za našo fibulo ježevko bom o našli natančno analogijo na V ačah.2 4 Še veliko večje pa je število p rim erjav za obe drugi fibuli: rtasto in kačasto, saj ju najdem o skoraj na vseh večjih dolenjskih h alštatskih najdiščih. Tip rtaste fibule je W. Schm id2 5 k rstil k ar za »libensko fibulo«, k er so jo tam n ajp rej našli v večjem številu, čeprav ta izraz danes ni več upravičen, saj jo p ra v tako pogosto najdem o tudi na drugih najdiščih. P rav tako najdem o zelo pogosto v h alštatsk ih grobovih iz b ro n aste žice narejene obročke za spenjanje lasnih kit, k i so se razvili iz nekoliko m anjših, toda bolj dekorativ n ih obročkov (Noppenringe) iz pozne bronaste dobe, pri nas znani v grobovih žarnogrobiščnih nekropol. Izkopani so b ili na Ma- lencah,2 6 n a V ačah2 7 in še kje. Med n ak itn im i predm eti ne sm em o mimo dveh zlatih trolistov (T. 4: 5), ki sta le m ajhen del zlatega diadem a, k ak rš­ nega poznamo iz groba kneginje v Stični in Šm arjeti.2 8 Nekoliko težje bomo našli ustrezne p rim erjave za libensko naglavje konjske oprem e, k i je zaenkrat najlepša halštatska konjska oprem a na Slovenskem . V S loveniji bomo našli sicer dovolj halštatskih konjskih oprem (naj jih naštejem o sam o nekaj: Novo m esto, Stična, Libna, Zagorje), vendar so časovno pa tud i stilno različne od naše najdbe. K er je v p rip rav i posebna štud ija o h alštatsk ih konjskih oprem ah n a slovenskem ozem lju, n i naš n a­ m en podrobneje razčlenjevati to najdbo. O pozorili bi samo na zelo podobno najdbo bronastih faler (T. 9) s konjskega naglavja, ki so jih n ašli v Stični (glej opombo 15) in so tukaj prvič objavljene. Kronologija. P red en bomo skušali časovno opredeliti najdbe iz libenske gomile, želimo p o u d ariti nekaj dejstev s kulturnohistoričnega vidika. Vsi n ašteti keram ični in n ak itn i predm eti kažejo, da imamo opravka z bogatim i, skoraj razkošnim i um etnoobrtnim i izdelki, ki sodijo v v rh domače halštatske ustvarjalnosti. Č eprav leži Libna, strogo vzeto, v geografskem sm islu že na štajerski stran i on k raj Save, so vendarle ves grobni inventar, n ačin poko­ 1 9 F. Stare, V ače-katalog, T. 3—G . 2 0 1 . c. T. 52—53. 2 1 K. Krom er, Brezje-katalog, T. 13: 4; 27: 10; 42: 5. 2 2 F. Stare, V ače-katalog, T. 40: 10; 41: 1. 2 3 K. Krom er, Brezje-katalog. T. 24: 9. O problem u pravokotnih pasnih spon glej tudi: študijo: F. Stare, AV 3, 1952, 173 ss. 2 4 F. Stare, V ače-katalog, T. 33: 1, 2. 2 5 W. Schmid, Südsteierm ark im A lertum , 6 ss. 2 6 V. Stare, AV 11-12, 1960-61 (1962) T. 12: 13, 14, 17, 21, 22. 2 1 F. Stare, V ače-katalog, T. 67: 4—12. 2 8 O zlatih halštatskih diadem ih v Sloveniji je pisal J. Kastelic, Situla 1, 1960, 3 ss. P rim erjaj tudi S. Gabrovec, AV 15-16, 1964-65 (1965) T. 8—9. p avanja in grobna a rh ite k tu ra še izrazito dolenjski, v sm islu klasičnih halštatskih gomil, k ak o r jih je utem eljil že M. H oernes2 9 leta 1915 za razliko od štajerskih h alštatsk ih najdišč.3 0 Danes vemo, da so centri klasičnega slovenskega h alštata (ki so h k rati tud i cen tri situlske um etnosti) na Do­ lenjskem : v Stični, n a M agdalenski gori, v Novem m estu in Šm arjeti, v en d ar so ta središča izžarevala svoj vpliv in svojo tvornost tu d i izven naravno začrtanih m eja (v tem prim eru p rek Save), za k a r sta najlepša dokaza naselbini na V ačah in na Libni. U trjeno gradišče na Libni, ne­ dvom no sedež uglednega ilirskega veljaka, pa je verjetno sk rajn a velika postojanka dolenjsko-halštatskega tipa na vzhodu Slovenije, ki še u p orablja klasični h alštatski način pokopavanja: skeletni pokop v družinsko-rodovni gom ili s centralnim grobom in v krogu razvrščenim i grobovi n a obodu gomile. P ri časovnem opredeljevanju gradiva iz gom ile na L ibni se bomo rav ­ n ali po G abrovčevi3 1 kronološki razdelitvi slovenskega h alštatskega gradiva, ki je v bistvu oprta n a izkopanine iz dolenjskh najdišč. Z ozirom n a številne in k arakteristične n ajd b e (zlata trolista, fibule) bomo najlaže kronološko opredelili grob kneginje (= grob 5) in ženski grob 2. V slednjem mislimo predvsem na rtasto fibulo in na m in iatu rn o čolničasto fibulo. P rav taki, identični fibuli sta b ili n ajdeni v zelo bogatem ženskem grobu p rav tako na L ibni ob izkopavanju F. S tareta3 2 leta 1954 v grobu 1 gom ile I, ki ga S tare postavlja na začetek Ha D časovnega horizonta.3 3 N akitni predm eti, predvsem zlati tro listi iz diadem a v grobu libenske kneginje (grob 5) pa nam dajejo z drugo paralelo: z grobom 27 z diadem om iz Stične (= grob stiske kneginje),3 4 enako časovno uvrstitev .3 5 Na podlagi teh ugotovitev iz dveh najdišč in dveh avtorjev, ki sta oba neodvisna drug od drugega prišla do istih rezultatov, postavljam o Špilerjevo gomilo n a L ibni v naslednji časovni okvir: H a D 1 ali m anjši horizont knežjih grobov v Stični in Novem m estu (po Gabrovcu) = končna faza trakokim erijskih vplivov na naših tleh. Na ta način smo prišli do absolutnih vrednosti, to je v čas m ed leti 600 in 550 pred našim štetjem , kam or uvrščam o libenske grobove iz Š pilerjeve gomile. 2 9 M. Hoernes, W PZ 2, 1915, 113 ss. 3 0 Kako občutna in bistvena je razlika m ed dolenjskim in štajerskim halšta- tom, dokazujejo na eni strani karaJogi F. Stare. Vače in K. Krom er, Brezje ter kataloško obdelani članki Vide Staretove v Arheoloških vestnikih 11-12, 1960-61 (1962) 50 ss (Malence); 13-14, 1962-63 (1963) 435 ss (Rovišče); 15-16, 1964 (1965) 215 ss (Vinkov vrh)), na drugi strani pa Pahičev pregled železnodobnih najdb v Slovenskih goricah v AV 17, 1966 (1967) 103 ss. Osnove teh razlik pa moramo iskati že v kulturnohistoričnem ozadju obdobja žarnih grobišč. 3 1 S. Gabrovec, AV 15-16, 1964-65 (1965) 21 ss. 3 2 F. Stare, AV 13-14, 1962-63 (1963) T. 13. 3 3 F. Stare, 1 . c. 401. 3 4 S. Gabrovec, AV 15-16, 1934-65 (1965) T. 8—11. 3 5 S. Gabrovec, 1. c. 34 s. ZUSAMMENFASSUNG Der H allstatt-G rabhügel auf der Libna Libna ist ein 359 m hoher Hügel über Videm an der Save. Seine sanft ab­ fallenden südöstlichen Abhänge sind m it W ein- und O bstgärten bepflanzt, die übrige O berfläche aber bedeckt Wald. D er Gipfel der Libna, w orauf sich die Filialkirche der Hl. M argarethe befindet, erhebt sich gut 200 m über die Ebene des Krško polje. Doch genügt dies, dass m an vom Hügelgipfel ostw ärts die Vor­ städte Zagrebs sehen kann, wo sich dem Blick w eit ausgebreitet die Pannonische Ebene öffnet. Gegen Süden kann m an vom Libnagipfel m it einem Blick die auf gegliederten K äm m e der Gorjanci erfassen, unter welchen sich träg e die K rka w indet. Die w eite Ebene zwischen d er Save unter der L ibna und der Krka unter den G orjanci ist das Krško polje, wo sich in der A ntike bei Drnovo da» römische M unizipium N eviodunum befand. Der südöstliche A bhang des Libna- hügels ist in drei kleinere Terrassen aufgegliedert, auf w elchen verreinzelte Anwesen verstreut sind. Die beschriebene Lage des Libnahügels scheint schon für die urgeschicht- liche Einw ohnerschaft in der älteren Eisenzeit allseitig günstig gewesen zu sein. Grabhügel m it B estattungen aus der H allstattzeit w urden auf allen drei Terrassen des südöstlichen H ügelabhangs gefunden, auf dem Gipfel aber w urden auch Spuren einer befestigten Höhensiedlung entdeckt. Von dieser H öhensiedlung auf dem Gipfel aus konnten die urgeschichtlichen Bewohner der L ibna das Krško polje sowie das T al an der M ündung der K rk a und der Sotla in die Sava beherr­ schen. Auf den H ügelhängen aber gab es genug W eideland fü r das K leinvieh und auch etwas fruchtbaren Boden fü r bescheidenen Ackerbau. Bei ih rer N iederlassung in unseren Gegenden haben die Slow enen auf der Libna noch höchstw arscheinlich Spuren der urgeschichtlichen B evölkerung ge­ funden. Die erhaltenen G rabhügel erinnerten sie an die B ew ohner dieses Ortes in den längstvergangenen Jahrhunderten von ihrer Zeit. Die E rinnerung an die »heidnischen-« Einw ohner w ar bei den Slowenen noch lange danach lebend, als sie selbst bereits das C hristentum angenom m en hatten. Wie der H istoriker Milko Kos sagt, »hat der Slowene — dam als schon Christ — gern an solchen »heidni­ schen« O rten K irchen errichtet, geweiht dem hl. Jurij (Georg), dem hl. Michael oder der hl. M arjeta (M argarethe), diese Heiligen galten als Ü berw inder des »heidnischen« D rachens«.1 Dies trifft auch fü r die Libna zu, wo das K irchlein auf dem Gipfel d er hl. M argarethe gew eiht ist. Die m eisten G rabhügel auf der L ibna befanden sich auf d er dritten, der letzten Terrasse u n te r dem Gipfel. Am zahlreichsten w aren sie im W ald und auf den Feldern des einsam en Anwesens des B auern Deržanič. Die L ibna erweckte das Interesse der A rchäologen bereits in der Zeit vor dem ersten W eltkrieg und w urde dam als u n te r die bedeutendsten steierm ärkischen urgeschichtlichen Fund­ orte eingereiht. Als erster begann die G rabhügel auf der L ibna der A ltertüm er­ gräber Jernej P ečnik im J. 1884 aufzugraben. Nach ihm grub im J. 1886 fü r das Grazer Joanneum W. G urlitt, an den A rbeiten beteiligte sich aber auch Jernej Pečnik. W ährend zw eier Jahre erforschten sie 12 G rabhügel und entdeckten ausser in zweien überall Skelettgräber. In den Ja h re n 1885—1889 erforschten W. G urlitt und J. Pečnik auch die Siedlung auf der Libna, doch w issen w ir über die Ergeb­ nisse ihrer A rbeit n u r wenig.2 Die archäologischen Forschungen des G razer Joan­ neum s zogen sich dann m it U nterbrechungen bis zum J. 1916 hin, als im zweiten Kriegsj ahr m it d er D urchgrabung eines einzigen G rabhügels die A rbeiten abge­ schlossen w urden. Ende des vorigen Jah rh u n d erts interessierte sich fü r die urgeschichtliche Fundstätte auf der L ibna auch die Prähistorische Abteilung des N aturhistorischen Museums in Wien. F ü r diese A nstalt unternahm en auf der L ibna gegen Ende des 19. Jahrhunderts ih re Forschungen O. Fischbach und J. Szombathy. Fischbach grub einen grossen G rabhügel im W eingarten des Besitzers Volavšek aus, wo dann Szombathy die A rbeiten bis zum Ende durchführte. Im J. 1892 leitete die Aus­ grabungen auf der L ibna auch Moritz Hoernes, der 5 G rabhügel erforschte. Zwischen den beiden W eltkriegen erstreckte sich die Tätigkeit d er slowe­ nischen Archäologen n ich t auf die Libna. A ufsehen erregte ein Zufallsfund aus dem J. 1928 im W eingarten des G rundbesitzers Spiler, als die A rbeiter beim Rigolen fünf goldene Reifchen und ein goldenes Diadem fanden.3 Im J. 1940 grub in den G rabhügeln auf der Libna der A ltertüm ergräber Oto Aum an aus Krško, der sein unfachgem ässes Treiben auch w ährend der K riegsjahre fortsetzte. W äh­ rend des letzten Krieges kehrte auf die L ibna w ieder W. Schmid, Professor der G razer U niversität, zurück, der dort schon in den Jah ren vor dem ersten W elt­ krieg Grabungen fürs G razer Joannenum durchgeführt hatte. Im J. 1942 durch­ forschte er die A nsiedlung und entdeckte innerhalb der W älle das H aus A.5 Solcherm assen ist das archäologische Fundgut vom Libnahügel in unterschied­ lichen Museen in zwei Staaten zerstreut. Das m eiste befindet sich in Graz, in Wien, etwas in L jubljana, in den letzten Jah ren aber kom m t m ehr und m ehr ins Museum von Brežice. Das G esam tm aterial auf den G rabhügeln auf der Libna ist heute noch nicht veröffentlicht, vielm ehr ist es n u r zum Teil in um fangreiche­ ren Studien berücksichtigt.5 Das »Posavski m uzej« in Brežice begann im Rahm en seiner Forschungs­ tätigkeit m it G rabungen auf der Libna im J. 1954. Die A rbeiten leitete F. Stare, der dann die G rabhügel auf der L ibna auch noch im J. 1956 aufgrub. Auf den in dieser A bhandlung beschriebenen G rabhügel w aren schon unterschiedliche Archäologen aufm erksam geworden und w ünschten seine Ausgrabung. Der G rab­ hügel befand sich im Hof des Bauern Vinko Spiler. Er w ollte seinen unebenen Hof ebnen, deshalb begann er im J. 1962 den G rabhügel von Südost aus zu pla­ nieren. Dabei stiess e r auf ein Pferdegeschirr u n d G egenstände aus einem M änner­ grab (s. Taf. 5—8). Deshalb entschied sich das M useum in Brežice fü r die syste­ m atische A usgrabung des restlichen Grabhügels. Die Grabungen dauerten vom 1. bis 15. Avgust 1966 u n te r d er Leitung der beiden Unterzeichneten. Im noch nicht durchgrabenen Teil des G rabhügels hoben w ir fünf Skelettgräber aus: zwei M änner- und drei Frauengräber. Grab 1 (Taf. 1) ist wegen der charakteristischen Beigaben: M esser, Lanze und eiserne rhom bische G ürtelschnalle jedenfalls ein M ännergrab. Die kelchartige Vase (Taf. 1: 10) lag zu Füssen des V erstorbenen, die rotgebrannte T errine (Taf. 1: 5) aber zu seinen H äupten und über dieses Gefäss w ar eine Lanzenspitze gelegt. Auf das schw arzgebrannte Gefäss w ar dagegen ein eisernes M esser gelegt. Dieses Gefäss w ar am Boden m it Flusskieseln belegt, die rote T errine aber auf einen platten Stein, 35 X 25 cm, gestellt. Das G rab fanden w ir in einer Tiefe von 72 cm unter dem Rasen. Grab 2 (Taf. 2: 1—8) w urde im äussersten NNO des noch erhaltenen G rab­ hügelteils ausgegraben. W ährend der G rabung stellten w ir fest, dass das Grab nicht m ehr intakt w ar, da beim G raben des W einbergs der untere Teil des Leich- nam s ungefähr von der Brust abw ärts schon vernichtet w orden w ar. Die bron- zenen Schm ucksachen sprechen dafür, dass dies ein Frauengrab ist, es fehlen jedoch alle keram ischen Beigaben, die sich zu Füssen befunden hatten. Auf der Grabsohle fanden w ir Holzkohlenreste, w as darauf weist, dass die Verstorbene auf einem H olzbrett bestattet w orden w ar. Das Grab befand sich 80 cm tief. Grab 3 (Taf. 2: 9—11). In diesem G rab fanden w ir n u r ein P a a r massiver A rm ringe und eine dünne Halskette aus Bernsteinperlen. Die Schm uckbeigaben bestim m en dieses G rab als ein Frauengrab. W ir stellten fest, dass dieses Grab von der Höhe der B rust abw ärts zerstört w ar, so dass sich uns die Tonw are aus dem Grab nicht erh a lten hat. Die Funde entdeckten w ir in einer Tiefe von 115 cm unter dem Rasen. Grab 4 (Taf. 2: 11—13) fanden w ir im äussersten nordöstlichen Teil des Grabhügels. Dort entdeckten w ir 115 cm tief drei dicht beisam m en liegende Bei­ gaben: ein Töpfchen, ein eisernes Messer und eine keram ische Schüssel. Leider w ar auch dieses G rab nicht m ehr intakt, da w ir n ur einen Teil der Beigaben fanden, wohl jene, die zu Füssen des B estatteten gelegt w orden w aren. In diesem G rab fanden w ir auch in Fragm enten erhaltene Knochen und Zähne eines P fer­ deschädels (Equus caballus). Nach den Beigaben zu schliessen, w ar in diesem G rab ein M ann bestattet, von dem jedoch alle Funde aus der oberen K örper­ hälfte fehlen. Grab 5 (Taf. 3—4) nim m t, verglichen m it den oben beschriebenen Gräbern, eine Sonder- und A usnahm estellung ein. Seiner Lage nach nim m t es zweifellos den privilegierten P latz im Zentrum des G rabhügels ein, w ährend die übrigen G räber am Rand des G rabhügels angeordnet sind. Das Grab w a r in Richtung Nord — Süd orientiert (das H aupt im Norden) m it einer D eklination von 32‘ nach Westen. Das ganze Grab w ar rechteckig m it einer 20—25 cm breiten M auer aus aufeinandergelegten K alksteinen umgeben. Die Leiche der A risto­ kratin w ar auf ein 202 cm langes und 108 cm breites B rett gelegt. Oben w ar die G rabgrube m it einem gewölbeartig gei egten Steinbelag gedeckt. Den Leichnam fanden w ir in einer Tiefe von 135 cm u n te r dem G rabhügelscheitel. W egen der vielen und reichen Beigaben, die unzw eifelhaft zugunsten des G rabes einer sehr reichen F rau zeugen, w erden w ir dieses G rab das »Fürstinnengrab« nennen. Die G rabbeigaben können w ir in zwei G ruppen einteilen: Schm uckgegenstände, die w ir um den Hals, auf der Brust und den A rm en fanden, und keram ische Bei­ gaben, die m an der F ürstin zu Füssen gelegt hatte. Das G rab w ar in geringerem Ausmass schon dam als zerstört worden, als der Hofbesitzer am südw estlichen Ende des G rabhügels einen Stall erbaut und dabei die Südseite des G rabes beschä­ digt hatte. Bei seiner Entdeckung m ass das G rab 360 X ca. 200 cm. Grab 6 (Taf. 5—8). Im F rü h ja h r 1962 w ünschte der B auer Š piler seinen un­ ebenen Hof zu ebnen und begann das T errain aus südöstlicher Richtung zu planieren. Dabei stiess er auf G rabfunde: 43 bronzene P haleren unterschiedlicher Grössen, ein eisernes Pferdezaum zeug, eine G ürtelschnalle und keram ische Ge- fässe. Den Fund kaufte das M useum in Brežice ab und begann m it der plan- mässigen A usgrabung des Grabhügels. Die genaue G rablage ist nicht m ehr be­ kannt, da der B auer nicht auf die Lage der einzelnen Funde im G rabe achtete. Aus dem G rabinventar können w ir m it Leichtigkeit ersehen, dass in diesem G rab ein hallstättischer M ann von Rang zusam m en m it seinem aufgezäum ten Pferd beigesetzt w orden war. Deshalb w erden w ir dieses Grab auch das »Pfer­ degeschirrgrab« nennen. Ausser zahlreichen Teilen des bronzenen Pferdekopf­ geschirrs verm issen w ir ziemlich viel Beigaben dieses M ännergrabes. So fahlen uns seine Schm uckgegenstände und vor allem seine Waffen. W ir w issen weder, wo und w ie die einzelnen Beigaben im Grab lagen, noch in w as fü r Entfernung voneinander sie sich befanden und in w elcher Richtung R eiter und P ferd be­ stattet waren. Im G rabhügel w urde auch etwas osteologisches M aterial von Tieren ge­ funden, das in Gänze P ferden angehört (Equus caballus). Die Funde sind fol­ gende : a) Ein Zufallsfund von vier Backenzähnen (dentes molares) eines Pferdes aus dem J. 1958. Der fachm ännische Sachverständige ist der Meinung, es handle sich um ein Pferd m ittleren A lters, ungefähr 10 Ja h re alt. b) Der Fund von 12 Pferdebackenzähnen aus G rab 6, für welche der Sachver­ ständige die M einung v ertritt, sie hätten einem verhältnism ässig jungen, etwa 5 Jahre altem P ferd angehört. c) In G rab 4 fanden w ir 21 Pferdebackenzähne und Fragm ente von Schädel­ knochen. Nach den Zähnen schliesst der Experte, es handle sich um ein Pferd m ittleren Alters, von 10—14 Jahren. Die Bestattungsweise. Aus dem G rundriss (s. St. 243) geht hervor, dass wir den Typ eines m ittelgrossen oder sogar grossen H allstatt-G rabhügels m it Skelett­ gräbern vor uns haben, die ringförm ig längs des G rabhügelrandes angeordnet sind, und w ahrscheinlich m it zwei zentralen G räbern: dem F ürstinnengrab und dem Reitergrab. Der G rabhügel w ar vor der A usgrabung anlässlich verschiedener Erdarbeiten so stark beschädigt worden, dass w ir w eder seinen U m fang noch Grösse und Lage d er noch übergebliebenen G räber m it Sicherheit feststellen konnten. W ir wissen nicht, ob den G rabhügel am Umfang ein K ranz aus auf­ geschichteten Steinen um gab oder nicht, da der G rabhügelrand durch U m gra­ bungen und Rigolen schon zerstört w ar. Solche Bestattungsw eise in grossen Hall- statt-G rabhügeln ist in U nterkrain bekannt, als typisches Beispiel sei lediglich Stična angeführt.1 6 D ie Leichen der V erstobenen w urden in einfache G rabgruben gelegt, m anchm al aber w urde der V erstorbene auf einem H olzbrett bestattet, wie z. B. die F rau in G rab 2 und die A ristokratin in Grab 5. Das Fürstinnengrab w urde zusätzlich noch m it Steinen belegt. A ngesichts der Tatsache, dass die zwei reichsten Gräber, 5 und 6, den zentralen P latz im Grabhügel innehatten und dass sie am Rand einfachere und an Beigaben ärm lichere G räber um kreisten, nehm en w ir an, dass in der M itte die Sippenoberhäupter (Mann und Frau?), um sie herum aber die M itglieder ihrer Sippe bestattet waren. Die ätzenden Säuren im Lehmboden haben alle organischen B estandteile und auch die Knochen vollstän­ dig zerfressen, so dass w ir Grösse und Form der einzelnen G räber nur nach der dunkleren F arbe der Erde bestim m en konnten, welche die zerfallenen orga­ nischen Stoffe hinterlassen haben. Typologie. Das im G rabhügel auf der Libna ausgegrabene K eram ikinventar liefert nach seiner form alen Seite keinerlei N euheiten. Doch muss hervorgehoben werden, dass die gesam te ausgegrabene K eram ik von hoher Q ualität ist und dass die Oberfläche fast aller Gefässe fein geglättet und bei den m eisten Exem plaren graphitiert ist, so dass sie Glanz aufweisen. U nter den Tongefässen m üssen w ir auf die grossen und schönen bauchigen Fussvasen m it Deckel aufm erksam machen, die w ir in Grab 5 (Taf. 3: 5; 4: 1) und in G rab 6 (Taf. 5: 1, 2) entdeckt haben. Sie sind sehr sorgfältig ausgearbeitet und auf der ganzen Oberfläche graphitiert. Deshalb sind w ir der Ansicht, dass dies ausgeprägte rituelle Gefässe sind, w ie sie vornehm en V erstorbenen ins Grab m itgegeben wurden. Es hat den A nschein, dass in der Regel stets je zwei derartige gleiche Gefässe ins G rab gelegt w urden. Ihre grosse Ähnlichkeit, fast Identität, weisen darauf hin, dass alle vier Erzeugnisse desselben Töpfers sind. Die M etallgegenstände in den G räbern sind verhältnism ässig spärlich, beson­ ders noch jene in den M ännergräbern. Den G rund dafür haben w ir in den Beschädigungen zu suchen, die der G rabhügel schon von der A usgrabung erlitten hat. Ein besonders reicher Schmuck liegt jedoch im Pferdegeschirrgrab vor (Taf. 6 und 7). Zahlreiche schöngeform te und verzierte Phaleren und B esätze bildeten die reiche V erzierung des Pferdekopfgestells, die einfallsreichen A nhängsel an den Phaleren aber riefen bei der unaufhörlichen Bewegung des feurigen Rosses und seinem K opfschütteln angenehm e K langw irkungen hervor. Diese bronzenen Besätze sind die schönsten, die überhaupt in Slowenien aus der H allstatttzeit gefunden w orden sind. Zw ar ist bei uns schon ziemlich viel Pferdegeschirr aus der H allstattzeit entdeckt worden, doch unterscheiden sich die einen zeitlich, die anderen aber nach ihrem Stil von diesen vom Libnahügel. Da eine besondere Studie über das hallstättische Pferdegeschirr in V orbereitung ist, haben w ir nicht die Absicht, diesen F und eingehender zu analysieren. F ür die einzelnen anderen Schmuckgegenstände, die K eram ik und W affen w erden w ir zahlreiche P arallelen gerade in den U nterkrainer H allstatt-F undstätten finden: Stična, Š m arjeta, Ma- lence, Vače, Brezje, usw. (s. A nm erkungen 17—28). Ich möchte noch auf die Fragm ente des goldenen Diadems aufm erksam machen (zwei D reiblätter), das die Fürstin aus G rab 5 um die S tirn trug. Die einschlägige L iteratu r und die P arallelen h at schon K astelic beschrieben.34. 3 5 Chronologie. Obw ohl sich die Libna streng genommen im geographischen Sinn schon auf der steierm ärkischen Seite jenseits der Save erhebt, ist doch das gesam te G rabinventar, die B estattungsw eise und die G rabarchitektur noch aus­ geprägt unterkrainerisch, im Sinn der klassischen H allstatt-G rabhügel, w ie sie schon Hoernes2 9 im J. 1915 begründet hat, zum U nterschied von den steierm ärki­ schen H allstatt-F undstätten.3 0 H eute wissen w ir, dass die klassischen Z entren der slovenischen H allstattzeit (die zugleich auch Zentren der Situlenkunst sind), in U nterkrain sind: in Stična, auf der M agdalenska gora, in Novo m esto und Šm ar­ jeta, doch strahlten diese Zentren ihren Einfluss und ihre schöpferische K raft auch über die naturgegebenen Grenzen hinw eg aus. Die befestigte H öhensiedlung auf der Libna, ohne Zweifel Sitz eines illyrischen Stam m esfürsten, ist aber w ahrscheinlich der letzte grosse V ertreter des U nterkrainer-hallstättischen Typs im östlichen Slowenien, der noch die klassische hallstättische Bestattungsw eise verw endet: S kelettbestattung im F am ilien- und Sippengrabhügel m it Z entral­ grab und m it kreisförm ig angeordneten G räbern am G rabhügelrand. Bei der zeitlichen Einordnung des G rabhügels auf der Libna w erden w ir uns nach der chronologischen Einteilung der slowenischen H allstattzeit von Gabrovec3 ' richten, die sich im w esentlichen auf das F undgut aus den U n terk rain er Fundor­ ten stützt. Wegen ih re r zahlreichen und charakteristischen Beigaben w erden w ir chronologisch am leichtesten Grab 5 und das F rauengrab 2 einstufen können. Im letztangeführten denken w ir vor allem an die Knopffibel und an die M iniatur- K ahnfibel. Eben solche, identische Fibeln w urden gleichfalls auf der L ibna bei der G rabung von F. S tare3 2 im sehr reichen F rauengrab gefunden, das d er A utor an den Beginn des Ha D -Zeithorizonts setzt.3 3 Die Schmucksachen, vor allem die goldenen D reiblätter aus dem Diadem im G rab der L ibna-F ürstin (Grab 5), bieten uns aber eine andere Parallele: Grab 27 m it Diadem aus Stična (Grab der Stična- Fürstin)3 4 und gleicher zeitlicher Einordnung.3 5 A uf G rund dieser Feststellungen aus zwei F undorten und zw eier Autoren, die unabhängig voneinander zu denselben R esultaten gelangt sind, datieren w ir Spilers G rabhügel au f der Libna in folgenden Zeitrahm en: Ha D 1 oder den jüngeren F ürstengräber-H orizont in Stična und Novo m esto (nach Gabrovec) = die Abschlussphase der thrako-kim m erisehen Einflüsse auf unserem Boden. A uf solche Weise sind w ir zu absoluten W erten gelangt, d. h. zur Zeit zwischen den Jahren 600 und 550 v. u. Z. KRANIOLOSKA ANALIZA ŽENSKE LOBANJE IZ SPILERJEV E GOMILE, GROBA 5 VIDA BRODAR Univerza, Ljubljana N eurokranion in lobanjska baza sta razm erom a dobro ohranjena, m anjka ves visceralni del z m andibulo. L obanja je dolihokrana (ind. 74, 6), orto- k ran a (ind. 72, 9) in m etriokrana (ind. 97, 7). N jen volum en znaša 1360 ccm. Celotna gracilnost je izražena tu d i v debelini, ki znaša od 5 m m v frontalni Sl. — Abb. 1. Lobanja iz groba 5 — Schädel aus dem G rab 5. Norma verticalis