Stev. 199. ¥ Trstu, v torek. IS. avgusta 1914. Letnik XXXIX. (zh2?a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, 0b ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica St. Frančiška Astfkega 5L 20, L nadstr. — V* iopi^i naj se poitljajo urednittvn lista. Nefranlcirana pisma se o« -prejemaj a in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge s »me»enim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 2GL Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za ceAo teto.......K 24 — za pol leta................. za tri mesece............... • • • FZ Za nedeljsko Izdajo z« celo kto........« za pol leta.......... ...... Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosif ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejem, in sera t ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !• upravi .Edinosti-. — Plača In to21 se v Testu. Uprava in iuseratni oddelek se nahajala v ulici Sv. PiaoCUkt Aslškega Št 201 — Poštnohranllničnl račun it 841.652. Cesarja Franca Jožefa petinosemdesefi rojstni dan. Danes slavi naš čestitljivi in sivolasi vladar svoj petinosemdeseti rojstni dan. Običajno so narodi naše države proslavljali ta dan glasnimi izrazi svoje udanosti in zvestobe. Saj smatrajo ta dan kot vseskupen državni praznik, ker vidijo v svojem vladarju pooseb-Ijenje in prvega predstavitelja državne ideje — skupne domovine naše ! Zato je pri nas vsako dinastično slavje — praznik vsacega doma v širni državi : od ponosne palače v luksurijoznih mestih pa do najbornejše koče v samotnih vasicah v gorskem zatišju. Letos ne morejo narodi slaviti tega svojega velikega praznika s šumnimi slavnostmi. Zažarelo je na obnebju in bojna baklja je zažgala velik plamen. Dnevi so to velikih bremen in skrbi za državljane, a največjih za — Njega, ki nosi že dolgo dobo 66 let težko breme skrbi za usodo države in njenih narodov. Ti dnevi ne dovoljujejo šumnih slavnosti; vendar se državljani, ravno sedaj tako intenzivno zavedajo vezi, ki jih spajajo z dinastijo in njenim častitljivim vladarjem, kakor morda še nikdar doslej, Izlasti pa je eno čustvo, ki je posebno vživelo ob pet-inosemdesetem rojstnem dnevu Frana Josipa: čustvo najiskrenejega in najglobljega sočutja! Previdnost je naklonila našemu vladarju izredno dolgo življenje ob svežosti duha in telesa. Ali tudi vladarji so podrejeni zakonom narave: našega vladarja obremenja teža let, v dobi je, ko ima vsak človek pravico do miru in odpočitka. A to je ravno, kar vzbuja v nas globoko sočutje : kar je dano skoro slehernemu navadnemu zemljanu, ni dano — Njemu! Sedaj, ko stopa v svoje petinosem-deseto leto, po tako dolgi dobi viharjev, težkega dela in velikih odgovornosti, mora nositi neznansko povečano breme svojega visokega znanja! Krona vladarjev je često trnjeva krona! Zato se spominjamo danes Frana Josipa s toli globokim sočutjem. Ali eno dejstvo je, ki blaži to grenkoto in ki oživlja dobre nade. Usoda je naklonila Franu Josipu vrsto hudih udarcev. Toda, pretrpel jih je vse junaški se svojo etično veličino. Uverjenje naše je, da srečno izvede Svoje narode tudi iz vihre sedanjih težkih Časov. Milostno nebo mu bodi ob strani in mu ohrani v to potrebne fizične in duševne sile, ki so ga dičile vedno doslej! To željo Mu pokladajo narodi v ho-mogijalni udanosti ob današnjem pet-inosemdesetem rojstnem dnevu. Bog ščiti in ohrani cesaija Frana Josipa! • • • DUNAJ, 17. (Kor.) Na današnji predvečer cesarjevega rojstnega dne so priredile takoj, ko je nastopil mrak, veteranske godbe, spremljane od vojakov, ki so nosili lampijone, mirozov po mestu. Za godbami so korakale velikanske množice ljudstva. Godbe so igrale samo patrijotične komade, kar je izzvalo nepopisno navdušenje. Po ulicah so doneli viharni Živio !-klici cesarju. DUNAJ, 17. (Kot.) »Wiener Abendpost« posveča cesarju globoko čutjen, vznesen članek, v katerem kaže posebno na srce razveseljujoči zgled, ki ga je cesar v svojem res knežjem čustvovanju svoje odgovornosti podal takrat, ko je bila njegova želja, da bi v naprej živel samo še smotrom miru po zavratnem sovražniku preprečena ter je on mirnim srcem stopil na pot, ki sta mu jo začrtala čast in dolžnost. Vladarjevo zaupanje bode upravičila armada in mornarica in pa vsi narodi države z vshičenim navdušenjem. Za višjo čast, za odločno možatost je država v teh usodepolnih dneh pripravljena. V trdni nadi zre Najvišji vojni gospodar, zro vsi narodi na našo armado, ki skupno in združena po zvestem orožnem pobratim- stvu z nemško vojno silo stopa novim žrtev polnim ali slavnim činom nasproti Odločilno, neovenljivo zmago smo danes že priborili, zmago Čez vsako malosrčnost dvom in neslogo. Vsa pokoljenja so dane edina v zavesti svoje moči, v nerazdruž Ijivi skupnosti. Prosvitljen cesarjev izrek: »Viribus unitis« se je že v začetku veli kega boja krasno sponesel. Se imamo pre< seboj dolgo in težavno pot, toda srečn; sloga vseh onih, ki so se pod slavnim habsburškimi zastavami borili, do net: segajoči bojni pogum ter goreče navdi; šenje je obljuba in poroštvo za zmagono sno bodočnost. V vojnem taboru na meja in širom razsežne domovine se razleg v mnogoterih jezikih prekrasen zbor Imetje in kri za domovino! Bog ohrar cesarja! Bog ščiti državo! Bog blagoslov naše orožje! BERLIN 17. (Kor.) »Norddeutsche Ali gemeine Zeitung« piše: Njegovo Veličam stvo, cesar in kralj Franc Jožef, konča drn 18. avgusta svoje 84. leto. Težke bolest je moral pretrpeti čestitljivi vladar tekon te dobe. Zločinska roka mu je iztrgali prestolonaslednika in njegovo soprog« Pod pritiskom razmer in da napravi kc nec vedno se ponavljajočim sovražnir naklepom Srbije proti monarhiji, se je si volasi vladar odločil za vojno. Ta ne sa mo opravičena, ampak tudi potrebna sa moobramba, je bila velesilam tripleenten te v povod, da so izzvali svetovno voj no. V vseh teh dnevih bolesti in urah jak' resnih sklepov bo za cesarja in kralj: Franca Jožefa jako tolažilno dejstvo, d: dele ž njim vsi narodi brez razlike te bo testi in da so odšli vsi enodušno udanos? no na vojno. Oni vedo, da je njih vlada zgrabil za meč, da varuje last vseh čh nov habsburške monarhije in oni bodo tu« storili svojo dolžnost. Tudi v Nemčiji s« spominjajo v tem trenotku z udanostj čestitljivega vladarja monarhije, ki je spo jen z našim cesarjem v nerazdružljivi za vezniški zvestobi in se bojuje za pravičn stvar, ki mora zmagati. To je naše trdn prepričanje. _ Z avstrijsko-nebesa bojitfr Zmaga pri Valjevu. DUNAJ, 16. (Kor.) Posledica bitk ot Drini o katerih smo poročali včeraj, jt bila odločilna zmaga naših čet nad moč nimi sovražnimi silami, ki so bile vržene nazaj proti Valjevn. Bilo je veliko vjetil in zajetega mnogo voinega materijala Sovražnika zasledujemo. Naše čete so sc borile občadovanja vredno hrabro prot sovražniku, ki ie imel močneje pozicije ir ki nam je M po številu in moči jednak Posebno pohvalo zasluži varaždinski pehotni polk štev. 16, čegar častniki in mo-štvo so pod težkimi odnošaji v sled hra brosti cesarju vedno zvestih Hrvatov pripomogli do zmage. Natančnejša poročila o bitki in plem sledč. DUNAJ 17. (Kor.( Listi nagiašajo z za doščenjem iu navdušenjem zmago naši1 čet pri Valjev u In izražajo zaupanje, d; je ta zmaga dobrega pomena za nactaHij dogodke. Ranjenci izpred tat BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Danes so pri peljali semkaj 97 v boju pred Šabcem ra njenih vojakov, med njimi 4 težko ranjene Vsi govore z navdušenjem o junaštvu na ših čet. Ranjence, ki hodijo lahko v pre težni večini sami brez pomoči, je odpeljal v bolnišnice prostovoljna rešilna družba Njih razpoloženje je izvrstno. Vsi izjavljajo, da komaj čakajo na trenotek, da se zopet lahko vrnejo v boj. Kemiki nota Belgiji in belgijski odNver. BERLIN, 17. (Kor.) »Norddeutsche A1I-gemeine Zeitung« poroča: Po zavzetju Liitticha je nemška vlada po posredovanju neke nevtralne države, sporočila v Bruselju sledeče: Trdnjava Liittich je bila po hrabri obrambi zavzeta v naskoku. Nemška vlada obžaluje najglobokeje, da je prišlo vsled protinemškega stališča Belgije do krvo-prelitja. Nemčija ne prihaja v Belgijo kot sovražnica. Le pod pritiskom razmer se je morala v očigled vojaškim odredbam Francije, odločiti za vpad v Francijo in zasesti Liittich kot oporišče za nadaljne vojaške operacije. Ker je belgijska armada z junaškim odporom proti veliki premoči najsijajnejše rešila svojo čast, prosi nemška vlada kralja in belgijska vlado, naj rešita Belgijo nadaljnega krvoprelit-ja. Nemčija je pripravljena k vsakemu sporazumu z Belgijo, ki bi zamogel na kak način odgovarjati njenemu staiišču napram Franciji. Nemčija zagotavlja še enkrat slovesno, da nikakor ni imela namena, prilastiti si belgijsko ozemlje Nemčija je še vedno pripravljena, takoj zapustiti belgijsko kraljestvo, kakor hitro bi dovolil to vojni položaj. Belgijska vlada je odposlala nato dne 13. t. m. sledeči odgovor: »Od nemške vlade Belgiji stavljeni redlog, ponavlja v ultimatu dne 2. av-usta formulirano zahtevo. Zvesta svo-im mednarodnim obveznostim, zamore Jelgija le ponoviti svoj odgovor na ta ul-i matura in to tem boli. ker je bila od 3. av-;usta niera nevtraka>8t kršena, vsiljena bolesti polna vojna in so se države, ki so i garantirale nevtralnost, lojalno in takoj dzvaJe njenim klicom na pomoč. Junaikn smrt princu Friderika VHjoma. BERLIN 17. (Kor.) Kakor poroča neki jkajšnji list, je padel zadnje dni v boju ddi princ Friderik Vijem zu Lippe, ujec ladajočega kneza Leopolda. Francoski vietalki v Nemčiji, BERLIN 17. (Kor.) »Vossische Zeitung« 'oroča iz Frankobroda ob Meni o prihodu rancoskih v jetnikov sledeče: Ce se na-taja vsa francoska armada v takem položaju, kakor ti vjetniki, potem so bile pri-ožbe senatorja tiumberta popolnoma u-»ravičene. Obleka francoskih vojakov je okrajno pomanjkljiva. Mnogi sploh nimajo tniforme in nosijo plašč kar čez srajco, i^atroni so bili izročeni v papirnatih zabo-ih. Vjetniki pripovedujejo o krvavih bojih >red Miihlhausnom. Nemški napad je prijel čisto nepričakovano. Francozi so za-rledali Nemce šele potem, ko so se jim ribližali na par sto metrov. Ker imajc ive uniforme, jih je sploh težko opaziti. \rtWH flona ogrske masnatrte zbornice m Francoskem BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Član magnat-ke zbornice, vseučiliški profesor Kolo->an Muller. ki se je mudil pred izbruhom ojne v Parizu, je poslal od tamkaj svojim uslužbencem brzojavko, da se vrne dne . avgusta v Budimpešto. Od tega trenot-a manjkajo poročila. "Sedaj je izvedel Pester Lloyd«, da je bil Muller interniran Nougeant le Rotrou. Izjemne gospodarske odredbe v Italiji. RIM 16. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroda: Danes izdana naredba se tiče sledečih >dredb: 1) Banke, izvzemši emisijske banke, ka-or tudi hranilnice, izvemši poštno hranil-iico, se pooblaščajo, da omeje povratna zplačila za do 5. L m. napravljene vloge ia 5% za dobo do 10. septembra in na na-ialjnih 5%za dobo od 15. do 30. septembra. Toda ta omejitev se nikakor ne na-laša tudi na obrtnike, ki zahtevajo povra-na izplačila za izplačevanje mezd delavcem in za nakupe potrebnega blaga za na-laljno izvrševanje obrata. 2) Za menice, ki zapadejo do 30. septembra, se podaljša plačilni rok za 40 dni poc* >ogojem, da se izplača najmanj 15% svo-e, kakor tudi 6% obresti. 3) Za razvoj borznih poslov se dovolili olajšave. Naredba določa dalje, da veljajo za če-ve na kreditne institute, emisijske banke, ste določbe, kakor za povratna izplačila log. Bančne nakaznice kakor tudi cirku-irni čeki se morajo popolnoma izplačati. Pismi a pojasnila Rdetega križa na Dundain v BndimpeitL Pisarna za pojasnila avstrijske družbe Rdečega križa na Dunaju, VI. Dreihuf-eisenstrasse štev. 4, Kriegsschule in pisarna za pojasnila družbe Rdečega križa / deželah ogrske krone v Budimpešti, IV., vacza uteza štev. 38, podeljujete brezplačna pojasnila o bivališču, o ranjenju ali bolezni ranjenih in obolelih svojcev naše armade in našega brodovja (eventualno >beh armad in brodovij zavezniških). Pojasnila občinstvu se bodo dajala le pismeno aH brzojavno. Na ustmena naročila se iz tehničnih ozirov ne more ozirati. Predsednik pojskega Hnta dr. Leo zn ustanovitev poljske narodie organizacije in poUskik legij. KRAKOV 17. (Kor.) Poljski klub je ime! danes pod predsedstvom dr. Leo sejo, ki je bila jako dobro obiskana. Dr. Leo je pozdravil zbrane v daljšem govoru, v katerem je naglašal, da je začela za Poljake nova era. On da je prepričan, da prinese sedanji moment novo, srečnejše stališče. Med živahnim odobravanjem je razvijal potem dr. Leo v daljšem govoru naloge, ki jih ima v tem težkem položaju spolniti zastopstvo dežele. V imenu parlamenta-rične komisije je potem dr. Leo stavil predloge, ki se nanašajo na ustanovitev jednotne, javne, narodne organizacije in pa ustanovitev poljskih legij v avstro-ogr-ski armadi. Na predlog poslanca dr. Czaykowskija so bili ti predlogi sprejeti brez debate per acclamationem med viharnim odobravanjem. Po kratkem presledku je bil sklenjen o-klic, podpisan od vseh članov predstoi"'-'.tva in poljskega kluba, ki se glasi: Poljaki! Prišla in odbila je ura, v pričakovanju katere so tri generacije našega naroda v hudem in brezupnem boju z rusko premočjo izkrvavele, ura, katere se je ves narod v vročih molitvah spominjal. Vsa Evropa je v vojni. Po vseh razprostrtih poljskih deželah bo svetila krvava bojna baklja najsilnejšega boja, ki se je kedaj bojeval. Da brani svoje dežele, pošlje Avstro -Ogrska močno armado na Poljsko proti ruskemu zatiralcu. V tej grozni hudi uri smatra poljski klub za svojo dolžnost, v svesti si svoje odgovornosti, da pokaže svojemu narodu smer v mišljenju in delovanju, da ga privede do boljše in lažje bodočnosti. Poljski klub, s katerim se v tej zgodovinski uri združujejo vse druge poljske stranke, vam kliče: Poljaki! Na delo v svesti si vaše vzvišene dolžnosti! Napnite vse svoje moči! V tem Času, ko se Evropa s krvjo pretvarja, ko se opro-šča svojih spon preteče ruske nasilnosti, lahko pridobimo veliko. V takem trenotku mora narod dokazati, da živi in da hoče živeti, da se trudi in hrepeni po tem, Ja si ohrani prostor, ki mu ga je odkazal bog in da istega tudi pred sovražnikom obrani. Poljaki! Klonite se z zaupanjem in samozavestjo vodstvu Poljskega kluba in stopite v narodne organizacije, ki jih je ustanovil klub. Poljaki! Bojujte se za boljšo bodočnost •n v neomajni veri vanjo. V boj za obrambo svobode in vere očetov! Proč z vsakim dvomom! Proč z vsako jezo in stopite v vrste, da žrtvujete kri za domovino! Amen! Nato je podal dr. Leo natančno poročilo o svojih konferencah z merodajnimi ose-1 bami na Dunaju. Poročilo in debata ste strogo tajni. Na predlog dr. Germana je vrzel Poljski klub poročilo predsednika na znanje in mu izrekel zahvalo in priznanje. Nato se je razpravljalo o celi vrsti odredb z ozirom na vojni položaj in glede o-lajšav gospodarske bede. Nato je imel Poljski klub novo sejo, ki ji je prisostvovalo tudi več članov razpu-ščenega gaiiškega deželnega zbora. Sklenjena je bila združitev vseh obstoječih poljskih organizacij v narodni komite pod vodstvom dr. Lea. Amnestija nemikim beguncem. DUNAJ 17. (Kor.) Nemško poslaništvo naproša c. kr. brzojavni korespondenčni urad, da v svrho priobčenja sporoči uredništvom sledeče poročHo: Nj. Veličanstvo cesar in kralj pruski je vsled Najvišje milostne odredbe ptujim le-šionarjem, ki so nemški begunci, ali ki so se proti vojni obveznosti pregrešili za zaslužene kazni na osebni prostosti ali častne kazni, dovolilo pomiloščenje in to za slučaj, ako se za časa sedanje vojne, najkasneje pa do 12. novembra t. 1., javijo k službi pri nemških četah, mornariških oddelkih, vojnih ladjah, nemških konzulatih ali v kolonijah. V posebnih slučajih je tudi podaljšanje tega roka dovoljeno. Izključeni so obsojeni v kaznilnicah, ki so bili nad podstavi sodnijske razsodbe odstranjeni izmed vojakov ali mornarice in pa taki, ki so se bojevali v sedanji vojni proti Nemčiji. Ministrski predsednik grof Sfflrgkh v avdijencL DUNAJ 17. (Kor.) Cesar je vsprejel danes v Schonbrunnu ministrskega predsednika ^rofa Stiirgkha v daljši avdijenci. Angleikn banko. STOCKHOLM 17. (Kor.) Da se angleški banki omogoči nadaljevanje diskontiranja, je angleška vlada prevzela poroštvo za vsako zgubo pri od Nemčije diskontiranih menicah, v kolikor so bile te sprejete pred 1. avgustom. Angleška banka zaračuna za vsled meničnega moratorija nastali podaljšani rok 2% več kot njena oficijelna mera, sedaj torej 8%. Odhod cesnrjn »Ujema k armadi. BERLIN 17. (Kor.) Odhod cesarja Viljema k armadi je dal listom vseh strank povoda k patrijotičnim manifestacijam, v katerih se izraža popolna udanost do cesarja in države in pripravljenost, vztrajati do končne zmage. Iz pisem cesarja Viljema na kralja Ludovika bavarskega, velikega vojvodo badenskega in kralja saškega, je razvidno, da so bile v dosedanjih bojih v odlični meri udeležene južno-nemške in saške čete. Dunajski Italijani za Rdeči križ. DUNAJ 17. (Kor.) Italijanska kolonija na Dunaju, ki je, kakor znano, precej majhna, je v znak simpatij do Avstrije ra rozveze, nabrala med svojimi rojaki 3530 K. ki so bile izročene danes avstrijski Jružbi Rdečega križa. Zanimivo je, da so Sni: inicijativo za to zbiranje tukajšnji ita-•ijanski delavci, ki so jih podpirali pri tem ■ajodličnejši člani tukajšnje italijanske ko- -nije. Določbe moratorija. Cesarski ukaz z dne 13. avgusta 1914. I o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev. Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž zak. št. 141) zaukazuem tako: §1. (1) Pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastale zasebnopravne denarne terjatve vštevši terjatve iz menic ali čekov, nadalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, se odlagajo, ako so postale plačne pred 1. dnem avgusta 1914. 1., do 30. dne septembra, ako so postale ali postanejo plačne med 1. dnem avgusta in 30t dnem septembra, pa na 61 dni od dneva plačnosti. (2) Za menice ali čeke, izdane pred L dnem avgusta 1914. I., ki so postali ali postanejo plačni v času od 1. dne avgusta do 30. dne septembra, se odlaga rok za prezentacijo v sprejem ali v pla čilo in za protestovanje za 61 dni. (3) Preračunjaje dobo odloga je všteti dan začetka in dan, katerega se konč? rok odloga. §2. Določila § 1 se ne uporabljajo na: 1. terjatve iz službenih in mezdnih po godb (§§ 1151 do 1163 o. d. z.); 2. terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb; 3. pravice do plačevanja obresti in Iet-nin od terjatev, ki so knjižno zagotovljene na zemljiščih, danih v najem ali zakup, ako dolžnik ne dokaže, da resnično vplačane najemnine in zakupnine, odbivši davke in javne davščine, ne zadoščajo za plačevanje obresti in letnin; 4. rentne terjatve in pravice do dajanja za preživljanje; 5. terjatve, k: gredo družbi Rdečega križa, nadalje zakladu za podpiranje svojcev mobilizovancev ali za drugo pripo-maganje o priliki vojne neposrednje ali na podstavi nakazila (§ 1408 o. d. z.); 6. pravice iz pogodb o zavarovanju življenja, da se odkupijo ali da se dovole posojila do višine 200 K, in pravice do plačila zavarovalne vsote do višine 500 K, nadalje iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sMenjene za primer smrti v vojni, do višine polne zavarovalne svote in pri vseh drugih zavarovalnih strokah do višine 400 K; 7. pravice do plačevanja obresti in vračil glavnice iz državnih dolgov in po državi jamčenih dolžnosti far iz zastavnih pisem in drugih zadolžnic, ki so pripu-ščene za nalaganje novcev varovancev. §3. (1) Na terjatve iz tekočega računa se uporabljajo določila § 1 z omejitvijo, da se more v teku koledarskega meseca pri deželnih in delniških bankah zahtevati plačilo do višine treh odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve, najmanj pa 400 K, pri drugih zavodih, izvzemši raiffeisenovke (zakon z dne 1. junija 1889. 1. drž. jak. št. 91), plačilo do višine dveh odstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K, in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K. (2) Plačilo višjih nego spredaj označenih zneskov se lahko zahteva iz terja tev v tekočem računu: 1. Brez omejitve na določen znesek, ako je vračilo a) kakor je potrjeno, potrebno za izplačevanje plač in mezd v lastnem o-bratu upnika ali za plačilo najemnin ali zakupnin, ki jih dolguje upnik; b) potrebno za plačevanje davkov in javnih davščin s tem, da se preodkažo ali pošlje blagajnici, kateri je poverjeno pobirati jih; c) ako ga terjajo dežele, okraji, občine* da izpolnjujejo svoje dolžnosti, vštevši obrestovani e in razdolžbo deželnih in komunalnih dolgov, ali javnopravni zavarovalni zavodi, da izpolnjujejo svoje dolžnosti nasproti zavarovancem in njihovim svojcem; 2. v vsakem koledarskem mescu do višine pet odstotkov 1. dne avgusta 191-1 I. obstoječe terjatve iz tekočega račun* kolikor je vračilo, kakor je potrjeno, neobhodno potrebno za vzdrževanje upnikovega obrata; 3. v času od 1. dne avgusta do 30. dne septembra 1914. L do višine 50^odste* kov 1. dne avgusta 1914. L obstoječe ter jatve iz tekočega računa, kolikor se vračilo dokazno potrebuje, da se lzpofan hra nilnici ali kreditni zadrugi po tem cesar-skem ukazu naložena dolžnost za vrafila iz tekočega računa ali iz vlog na vložnf knjižico. . . - ^ , - (3) V drugem odstavku, St 1, 2 in 3 oznamenjeni zneski se lahko terjajo dnu poleg drugega. V teku istega koledar-skega meseca pa se morejo v m T)!NOST« št. 198. V Trsu;. dne 17. avgusta 191 i. drugem ništav?-.'i "/nat^enie-fj z»e>Ki t?r-i .^orsitorij in naša sodišča. Z nemalim jati d; poteg imcep dri najvis- i zadoščenjem opazujemo, kako je resnost je*a zneska, ki sfi; : V "editni zavod tlol-! sedamefc- monnmta vzbudila in povzuig-icu izplačati aii "«i Ustavi določil prve-jmla skoraj v vseh plasteh našega prebija ali dfgcigJi odstavka. valstva čat solkiaraosli in vzajemnost5. Zopet zahtevo, naj se terjatve iz | Kdor ni poklican pod orožje, skuša i tekočega računu i rcodkažejo na obsto-j drug način koristiti splošnosti: imovitej^i ječe račune ali na račune, ki se začno na I prispevajo za človekoljubne svrhe >-Rde-novo pri istem kreditnem zavodu, se ne j čega križa«, ali pa za podpore družinam more ugovarjati s tem. da velja odlog; |pod orožje poklicanih vojakov; posestni-toda •zpvićilo preodkazaniti zneskov se i ki sprejemajo svoje revnejše sorodnike, ne more teiiari, dokier traia odlog. j katerim je vojna vzela hranitelja, ali ki so Konec v prihodnjem jutranjem izdanju, j izgubili svoje dosedanje službe, pod svo--------i jo streho in jim pomagajo v sili; mladeniči se javljajo prostovoljno za prenašanje ranjencev; na kmetih pomaga sosed sosedu pri opravljanju poljskih del. Ministrstva so v tem oziru izdala celo posebne odredbe, ki naj organizirajo vzajemno pomoč. Ta lepi primer solidarnosti, ki ga dajejo najrazličnejši stanovi, spravil nas je na misel, ne bi-li se nekaj sličnega dalo izvesti tudi na deželi? Znano je nam reči da je vsled moratorija skoraj popolnoma zastalo delo v pravdnih in izvršilnih oddelkih, tako, da bi dotični sodniki lahko zaprli svoje urade. Z druge strani pa imajo kazenski m nesporni oddelki veliko zastankov; zlasti na okrajnem sodišču za kazenske stvari in v zapuščinskih razpravah imajo dotični referenti cele kupe nerešenih spisov na svojih mizah. Kako hvaležni bi bili ti referenti svojim srečnejšim tovarišem iz drugih, sedaj počivajočih oddelkov, ako bi jim hoteli pomagati, da zastanke rešijo in spravijo na ta način tudi te njihove oddelke v red. A tudi prebivalstvu bi bilo pomagano, ker bi dobilo rešitev v stvareh, ki čakajo vže mesece in mesece Domače usstL „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne v Trstu. Kakor vsa obširna avstro-ogrska monarhija, je tudi Trst snoči praznoval predvečer rojstnega dne svojega presvitlega vladarja, cesarja Frana Josipa 1. In kakor ni nikdar, tako. ni niti snoči tržaško mesto zaostalo v manifestaciji najglobljega spoštovanja do osebe in do vsega onega, kar se tiče Njegovega veličanstva, pod katerega žezlom se vsi avstrijski narodi čutijo srečne. Zvonovi vseh tržaških cerkva so snoči zvonili, da opomnijo Tržačane na pomembnost današnjega dne, a občinstvo tržaško je dalo izraza svojim čutstvom prižgavši sto in sto-tisoče lučic na vseh oknih tržaških ulic. Posebno sta se odlikovala glede razvetljave notel „Volpich" in pa Dreherjeva pivovarna, kjer je kar vse mrgolelo belo-rdečih električnih žarnic. Na železniški postaji na Vrdeli se je blestel ogromen krasen transparent s cesarskim orlom in začetnicami F. J. I.** — Rojan, Greta, Škorklja in vsi drugi griči okoli mesta so bili tudi vsi krasno in bo-1 Naprej torej z združenimi močmi! Kb možkega le ni bilo nazaj. Potekli sta ' tako dve celi uri, in šele tedaj je gospod i Kuzman razumel, da se je oni človek pri njem najedel in napil ter mu še odnesel kolo, in mu za vse to pustil v zastavo — — Suzano. Ker ni vedel g. Kuzman kaj početi s Suzano, jo je izročil policiji in povedal obenem ves dogodek. Policija je pa spoznala, da je pri tem Suzana čista,uprav j kakor — čista Suzana, vsled česar jo je izpustila in si pridržala, da poišče onega, ki je Suzano zastavil za kosilo in za kolo. Tatvine. Ko se je predsnočnjim ob pol-enajstih 381etni kurač Simeon Jurlina. stanujoči v ulici della Pescheria štev. 6 vrnil domov, je našel vrata svojega stanovanja odprta a v stanovanu je konstatira!, da mu iz neke omare manjka kos zlate verižice s priveskom, kravatna igla z rudečim kamnom, srebrna ura, 3 srebrne verižice, v skupni vrednosti kakih 70 kron. Dotični tat je imel tako malo manire, da ni pustil niti svoje posetnice, dočim je pustil eno dleto in en vetrih. V hiši štev. 3 v ulici della Punto del Forno stanujoči Josip Jodić je bil predsnočnjim zaspal, ne da bi bil zaklenil vrata svoje sobe. A ko se je zbudil, je opazil, da mu je med njegovim spanjem neznan uzmovič odnesel vso obleko, čevlje, klobuk, zlato verižico in zlato uro, ter ga pustil takorekoč popolnoma golega. Vse skupaj, kar mu je bilo ukradeno, ceni Jodić na 162 kron. Albertu Buchlerju, stanujočemu v ulici dei Navali štev. 17, so predsnočnjim neznani tatovi iz neke barake, nahajajoče se na njegovem vrtu, ukradli mnogo mizar-skega orodja, v skupni vrednosti 40 K. gato razsvetljeni. Godbe ni bilo v mestu nobene, a vzlic temu je bilo povsod na tržaških ulicah na tisoče in tisoče občinstva, — Danes dopoldne ob 9. uri se vrši na vež-bafišču velike vojašnice vojaška maša na prostem a pri Sv. Justu slavnostna maša s Te Deum-om. Kako se v Trstu skrbi za snago, dokazuje slučaj, ki se je včeraj pripetil gospej Ani vdovi Grasserjevi, ko je šla po ulici del Lazzaretto vecchio. Gospa Grasser-jeva si je bila namreč vsled padlega dežja nekoliko oblatila čevlje, in glej, ko je šla po rečeni ulici del Lazzaretto vecchio. Banči zavodi In posojilnice bodo imele je mahoma priletela z nekega okna žžžž. od dants naprej uradne ure za stranke samo dopoldne. Naročnikom in čitateljem. Čim so nastopili sedanji težki časi, smo takoj opozorili javnost, da nastopa s tem vis maior _ tudi izdajatelje časopisov v mnogokate-i _ . _ „ , „ «_ . , xx , rih pogledih. Izjemni časi da prineseiol . R««t in Rahela, ali snaha «n tašča. Li-izjemne naredbe za vse naše življenje in (ase v?le vojake v vojski. Sedež tega pomo/firga odseka je v Via M relli št. I. n«4srropje, v dvorani št j l ob rt no-nada j je va! ne Šole. Tukaj so vsak dan — razven nedelj in praznikov — od 10. do 12. in od 4. do 6. skupne delavne ure ter se dajejo navodila tistim, ki bi rajše doma izdelovale. Darila v denarju, blagu, volni i. t. d. se naj oddajajo ali v gori navedenem kraju ali pa spodaj podpisanim gospem. Argia Bombig, Corso Franc. Giuseppe 14. Luise v. Baubela, via Canonica 1, Carotiua Ciani, Corso Fracesco Giuseppe 9, Maria Dominko-Budau, Corso Francesco Giuseppe 59, Maria Marani, Via Giosuč Carducci 5. Tudi najmanjši dar je dobrodošel! Državna podpora za Kras v svrho u-blaženja bede v 1. 1913. Gospod ces. kr. okrajni glavar v Sežani je pozval na 30. julija v Sežano zaupnike, da se posvetujejo za katera nujna dela v okraju naj bi se porabila zgoraj omenjena podpora. Ker večina zaupnikov ni došlo zaradi mobilizacije, preneslo se je posvetovanje na kak drugi dan. Vsaj za svojo občino nas vetu jem podpisani, da bi se ta podpora v tem kritičnem času uporabila izključno za podporo ubogim družinam na vojno vpoklicanih reservistov. Na posamezno občino v okra|u pripadajoči znesek, naj bi obč. starešinstvo razdelilo med prizadete po potrebi. Naše kraške, ozkotirne ceste, klance in steze, bomo Sirili, ko nastanejo zopet mirni časi in potem, ko se merodajni krogi vnovič prepričajo, da je siromašni Kraševec na bojnem polju junak, kakor da bi šel v boj proti kraški burji, ki ga od mladosti spremlja na vseh njegovih potih in mu skuša preobrniti celo siromašni dom. Družinam teh slromakov-junakov odstopimo vsi vse še vrhu tega kar jim pritiče po zakonu od 2. decembra 1912, kar nam je država še pred vojno ponudila 1 Dovoljujem si prositi meroda\ne činitelje, ki imajo pri tem besedo, in gg. kolege-župane v o-kraju, da razmišljajo o tem. Škocijan, 14. avgusta 1914. Albin Š t r e k e I j, nakelski župan. - s f * so □□ □a □□ so rc.čm.Ajo po -1 stot. besedo Mastno tipkane besedo se rafu najo enkrat več. — Najmanja* : pristojbina zuaš.t 40 sto*-nk. išče se Edinosti. meblovana sobica v okcrklji Ponudbe pod .Sobica" na Inseratni oddelek «J17 Skupaj K 115.— ništva in uprave našega podjetja. Niti dei- zmanjkalo moke in vsled tega tudi kruha, stva. da je splošna mobilizacija občutno! Vendar so že od tedaj pretekli trije tedni, zadela tudi to podjetje — iz tiskarne nam \ in kruha še ni zmanjkalo. Tudi danes moje vzela 13 izvrstnih moči, a v uredništvu I reino poročati, da je »Tržaška pekovska sta ostala dva urednika!! — niso hoteli! zadrugac dobila na razpolago zopet 600 nekaterniki primerno uvaževati. Se le potem. ko so videli, kako se pod težo istih razmer krčijo tudi drugi, še vse drugače opremljeni listi, so nekoliko vendar potihnili. Ali na eno stran nas še vedno zasleduje tisto znano slovensko nesrečno vseboljevedstvo in malkontentstvo. Nič ne koristi, da smo opozorili tudi na to, da bodo nedostatnosti pri dostavljanju lista neizogibne. Ne po naši krivdi, ampak vsled nastalih razmer, posebno na poštah. »Kaj delate! To je preveč!« in kar je takih ljubeznivih opazk, nam prihaja, če ta ali oni na deželi ni dobil redno lista. Izjavljamo, da se ravno sedaj posveča posebna vreč moke, da jo razdeli med peke zadru-garje. Peki so vsled tega vabljeni, naj še tekom današnjega dneva, to je v torek, dne 18. t. m., prijavijo v zadružni pisarni, koliko moke potrebujejo. Cas za to prijavljanje je določen od 9. ure zjutraj do poldne, a za plačilo od 2 do 4 popoldne. Prijaviti potrebno množino, morejo peki tudi telefonično. Zastavljena Suzana. V krčmo gospoda Kuzmana v ulici Economo št. 3 sta včeraj dopoldne vstopila mlad možki in še mlajša ženska, ki sta sedla za neko mizo in si dala postreči z vinom, pozneje pa še s kosilom. Ko sta se pa oba dovolj najedla pažnja odpošiljanju lista. Saj ne pravimo, in napila, je oni nepoznani možki še pro- da bi bila pri nas izključena vsaka pomota. Ali ogromne večine nedostatkov ni pisati v našo krivdo. V primer naj služi dejstvo, da tudi nam prihajajo listi, ki jih dobivamo v zameno — in veliko število jih je — iako neredno. Kakega dne dobivamo po enega. dva. včasih nobenega, a čez par dni kar cele kupe. Prosimo torej čitatelje sil g. Kuzmana, naj mu za ure posodi kolo, češ, da mora iti po nekem opravilu: ženska da ga bo med tem čakala v krčmi. Gospod Kuzman je onemu človeku rad ustregel ter mu dal svoje kolo, nakar se je oni odpeljal. Ona ženska in g. Kuzman sta nato čakala, da pride oni neznanec nazaj. Med tem je pa g. Kuzman vprašal in naročnike ponovno, naj uvažujejo raz-1 žensko, kdo da je oni možki, a ona mu je mere. ki izzivliajo nedostatke, ki jih mi | rekla, da ga pozna komaj 3 ali 4 ure: ona — uverjeni naj bodo — ne obžalujemo nič j sama pa, da je v tolerančni hiši v ulici Sv. manje, nego oni sami. Imejmo potrpljenje j Filipa št. 2 stanujoča prostitutka Suzana drug z drugim! j Lenas. Med tem je pa čas potekal, a one- Bo?o Pupo vaz (Last. restavr. Panada) K 50, Nabranih med gesti K 40, .Tržaška tramvajska družba" K 1000, Konsumna zadruga c. kr državnih uradnikov K 100, Dr. P. Ghersa, Albona potom nakaznice K 10, C. kr. okrajno glavarstvo, Pazin K 2050.60, Gostje gostHne Max K 35.80, Max Gulic lastnik gostilne Max K 10, Hildegarda, Erta in Ivan Glucklich K 3, Ignacij Bittmann K 100, Eiminia pL Mayersbach K 10, Aleksander p|. Lindermann in Leopoldina vd. Doliak K ?0, Inž. Ivan Richter K 10, Mednarodna agencija spalnih žel. vozov Christophis K 1' 0, De Pol Alojz K 5, Hema bar. pl. Lut-teroth K 500, Ljudevit Pohnert K 15, Albert Albanese K 10, V. Buchberger K 3, Kari Bruna K 20, Mate Bulič K 20, Fran Berger K 30, Fanny vd. Adamich K 50, L D. Ca-merino K 20, Fran Blasina K 10, Rih. Baxa K 12, Nasledniki sinov Antona Caraiela K 10, Anton Stemweiss K 100, Karel Bartak jun. K 10, Likvidacijska blagajna za terminske kavne kupčije na tržaški borzi K 100, Henrik Bremitz K 20, Peter, Marija, Antonija Bucic K 10, Leopold Brunner K 100. Viktor Carloni K 5, Drusilla Bonetti K 5, Peter Bachdiar 5, Artur Cantarutti K 50, Krištof Beg K 20, Ivan Bani K 5, Dominik Bearzzotti K 10, Fran Bartoli K 50. Pride še. PODLISTEK Rdeči mlin. Spisal Xavier Montčpin- »In vendar se bom dvobojeval. Sprejel sem poziv in moram nositi posledice.« *Ali ta Morliere je prepirljivec, ki prodaja svoj meč vsakomur, ki se hoče iz-nebiti kakega sovražnika. Velja za najboljega borilca v Parizu. Dvoboj ž njim pomenja smrt.« »Menda me spoštuješ dovolj, da si u-verjen, da se ne umaknem pred tem ozi-rotri.« »Torej biti se hočeš vkljub temu? Zgodi se tvoja volja! Pripravljen sem, spremljati te.« »Hvala, ljubi grof; vedel sem, da morem računati na-te. Vicomte de Belclerc bo moia druga priča. Predstaviva se mu. da pojde z nama.« »Ali i-e tako mudi?« »Gi novo. Priči chevalierja de la Mor-ličre bosta v dveh urah pri meni.« 1 anered in grof Anhaltski sta se podala na s:anovan«e vicomta de Beiclero. našla donn in pričakovali mj ga šele 7a zvečer. Plemenitaša .datja trgovine morala od:ti k voja-idpiraio tei ter ostanejo naklonjeni kot dosc-le dobro založ< pazilo, da bodo vsi cenjeni odjemalci točno in kom. podpiraj< daj. Trgovina je dobro ložena ter se bo strogo dobro postrežbo. Do skorajšnjega svidenja, ako Bog da 1 — PINTER & LEN AR D. 91G nrfrfrv f A prazna soba in kuhinja v ulici Ullllftl dE Commerci&le št. 9, vrata 32. 924 Odda se meblirana sobica z dvema posteljama. Ulica Conmierciale 9, vrata 32. (929 fiflflMtfl popolnoma zmožen slot enSčine, nem-UUjpUU ščine in it&Ujanšcine išče sitižbe pri banki, ali pa pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe pod „Uradnik 1914" na Inseratni oddelek Edinosti. »10 Nirlflf 2 vrtom ali zemljiščem bi se kupila proti fllallll takojšnjemu plačilu. Pojasnila: Trst, ul. Barriera 19. Prodajalna gramofonov. 90S TlliO P°stelji vzmeti, nove žimnicc K 86.— Po-UVtS polna spalna soba z žimuicami K 290. V Fonderia 12, I. 23168 llfnflri cnrff so na Pr°daj v -večji množini, V1I1MU Milil kakor tudi sesalka z 20 metrov cevi. Več pove Anton Zaje, posojil, tajnik v Trnovom (Notranjsko). 912 Karla Kultna babica, se priporoča. Trst, ul. Torre Bianca 17, I n. 915 „Jama Dimnice u SHvji". Obiskovalcem se priporoča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom tor z dobrim jedili gostilua Bubnič v tilivji. Lepa pokrajina, primerna za vsako izlete. Postrežba točna. 028 MnlfltN lrvffllfff tnesečna junica, prašiči nUl&nU lUliVU angleške pasme od 2 do 7 mesecev stari, se prodajo po nizki ceni. Ponudbe pod „Donesek* na Inseratni oddelek Edinosti. 918 IflfPff štajerska po 7, 8, 9 vinarjev komad Pi-JUJlU ščanci po K 1-80. Kokoši po 2 K kilogr. Carducci 39, Ronco 6, Kandler 8. 254f» Dnrinirnni prjp°r0ča cenJ* občinstvu rUVlpljIlllI svojo odlikovano pekarno in sladščičarno nahajajočo se v ul. della Tesa št. 3. — Prodaja moke ter vina in likerjev v steklenicah. - Sprejema se peciva. - Postrežba tudi na dom. Dominik Milanič. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA j (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu)' se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Kdor potrebuje sllbe pino otrok, povečanje, reprodukcije, listke pod orožje poklicanih, bodo plačali, brez ^razlike polovično ceno normalne tarife v mesecu avgustu in septembru. Perfektna Izvršba. - FOTOGRAFIČNI ZAVOD G. CIvidini, Trst, ulica San Nicold 34, polunadstropje. 914 domv* m m lzkabni zasetti Tr»t, VU Snm Kr. 4. Juraj Karaman Trst, ulica Fonderia štev. 6 priporoča svojo zalogo dalmatinskega vina iz Omiša In sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št 40. SSi Ivan K rže Trst, Piazza S. Giovanni 1 TnlAflS kuhinjskih in kletanudh potreb-4«iQKC#bO flčin od lena in pletenin, &kaiov vre nt, čbbroT in kad, sodčekov, lopti radet, rit in beakovratnih kode v, ierbaaev in metel ter mnogo Ao Priporoča i poeodo Tsaae Trste bodf zemHe emaiia, koakvjt ali cinka nadalje pasamantoije, kletke itd. Za goetilaiča^e pipe, krogce, sesajje in stekleno posedo za Tino, ZAHVALA. Za Izkazano sočutje, Izraze sožalja in posebno za podarjeno cvetje ob priliki britke izgube naše ljubljene Marice se najiskreneje zahvaljujemo. PROSEK, dne 17. avgusta 1914. Rodbina CIBIC. i V vsem ostalem delu dneva ni Hector de Rieux zapustil svojega bodočega svaka. Ko je bil Tancred slednjič sam, ni skušal, da bi zaspal. Saj bi tudi ne našel spanja. Sel je k pisalni mizi in napisal — domnevajoč si gotovo smrt — testament, v katerem je pretežni del svojega premoženja zapustil svoii vdovi! Testamentu je dodal pismo, ki je vsebovalo le besede prizanašanja in odpuščanja, in ki naj se — ako bi bil izid dvoboja nesrečen — dostavi Pavlini po njegovi smrti. Prišel je dan. Tancred se je vzlic svoji fizični moči čutil oslabljenega. Strašni napori prejšnjega dne so ca štrli Bil je zelo slab in omahoval je, kakor kdo, ki komaj okreva. »Zadnjikrat hočem videti Se stanovanje svoje žene,« je rekel sam pri sebi. »Soba, v kateri sem bil srečen in kjer sem nespametno smatral svojo_srečo, za trajno.« Gospa Ml«! Hyhlik naznanja tužnim srcem tudi v imenu sorodnikov prežalostno vest, da je nje ljubljeni soprog VINCENC HYHLIK c. In kr. kontrolor dvorne kobilarne v starost 36 let, dne 17. t. m. ob 6 zjutraj po kratki in mučni bolezni mirno o Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v sredo dne 19. t. m. ob 7 zjutraj iz mrtvašnice mestne bolnišnice na domaČe pokopališče v Sežano. PRESTRANEK, dne 17. avgusta 1914. Brez vsakega posebnega obvestila. Noto Pogrebno Podjetje Trst, Corso 47. ZAHVALA. Ob dnevih britke žalosti, ki nas je zadela ob priliki izgube našega nepo- hitACK) zabnega FRANA UKMAR izrekamo prisrčno zahvalo, posebno pa za častno spremstvo pri pogrebu, blag. g. poročniku Dr. Ig. Kotniku in vsemu vojaštvu za prekrasen venec. Dalje izrekamo zahvalo vlč. g. župniku, družini Košuta za naklonjenost ob tej priliki dekletom in vsem Svetokriškim občinariem za obilno udeležbo pri pogrebu. Se enkrat kličemo: Bog plačaj I SV. KRIŽ pri TRSTU-ŠMARJE, dne 14. avgusta 1914. ŽALUJOČI OSTALI.