POŠTNINA PLAČANA V GOT OVINI
Leto IV. — Štev. 28
CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor - Glavni urednik Strakel) Karel — Naslov uredništva to uprave: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB PRU Krško, štev. 615-T-145	- Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350. polletna 180. četrtletna 90 dinarjev —■ »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, DNE 18. julija 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH I_lUDl OKRAJA KhSKO
Ha} živi ZZ. iutii - Dan vstafc stovcusUeaa navada
PO DNEVOM M SLODEHSKEGA «1
22.	julij je eden izmed najpomembnejših datumov v zgodovini slovenskega naroda, zato ga praznujemo še s posebnim občutkom spominjajoč se vseh tistih junakov, ki so na ta dan sprožili prve strele proti okupatorju. Ta dan je začetek pisanja nove zgodovine slovenskega naroda, ki se začne pisati s krvjo naših sinov in hčera. Slovensko delovno ljudstvo s Komunistično partijo na čelu je s tem dnevom stopilo v sklop in enotno fronto jugoslovanskih narodov, ki so pod vodstvom tov. Tita začeli neizprosen boj za svobodo in enakopravnost naših narodov. S prvimi streli proti osvajalcem in njihovim pomagačem smo se začeli otresati suženjstva ter začeli trgati okove, katere so nam kovali stoletja.
Narod, ki je do tedaj moral upogibati hrbet naši in tuji gosposki, je čez noč postal junak-revolueionar, ki je z geslom »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« in s puško in bombo v roki v nenehnih juriših začel uveljavljati svojo pravico do življenja. V tej borbi nismo nikoli klonili, vedno smo šli naprej po zmagoviti poti, ki smo si jo začrtali, pa čeravno je bila pot še tako težka. Naš namen je bil: pregnati okupatorja iz naše domovine, dati našemu delovnemu ljudstvu svobodo, doseči v mednarodnem pogledu enakopravnost in neodvisnost.
stičnih sil v svetu sploh. S svojo umazano propagando so hoteli v sveta dokazati, da so edino oni sposobni voditi proletariat sveta v socializem. Tega jim pa že takrat, še manj pa danes nihče ne verjame in jim tudi nikoli ne bo, kajti njihova
borba za enotnost In očuvanje pridobitve * narodnoosvobodilne borbe« za dokončno zgraditev naše razrušene domovine.
Pravično je, da se ob teh velikih delih in naših bojih spomnimo vseh tistih borcev, ki so dali svoja življenja že pred
dejanja so v največjem nasprotju z zgraditvijo socializma.
Za vedno smo obsodili laž in krivico, ki so nam jo hoteli prizadejati in jim danes odločno povemo v obraz, da nas ne bodo preslepili z nobenimi »miroljubnimi« nameni, s katerimi so začeli v zadnjem časa nastopa-
To veličastno zmago, ki Jo izbojevali v času narodno-o-vobodi’n« borbe, zaradi katere nas občuduje ves napredni svet, smo po osvoboditvi razvi-j -li naprej v nove zmage na gospodarskem in političnem področju, z utrjevanjem ljudske oblasti, z razvijanjem proizvodnih sil in poglabljanjem demokratičnih odnosov v vsem našem družbenem življenju.
To so velike zmage, M smo Jih dosegli, pa čeravno ovirani od Vzhoda s Sovjetsko zvezo na čelio, ki nam Je hotela odvzeti priborjeno svobodo in nam vsiliti svoj način življenja in svojo nadoblast. Vodstvo našega osvobodilnega boja, ki ga je krepko podprlo jugoslovansko delovno ljudstvo, je sprevidelo njihove zle namene in se odločno uprlo tem imperialističnim namenom. Napad Sovjetske zveze na našo državo in na razvoj socializma v naši deželi ni bil napad samo na nas, ampak
ti. Jugoslovanski narodi so pod smo | vodstvom tov. Tita znali v naj-bolj usodnih dneh svoje zgodovine pravilno ocenjevati položaj v svetu, in tudi položaj, v katerem so bili takrat naši narodi. Kakor je bilo takrat geslo »neizprosna borba proti okupatorju«, tako je bilo po osvoboditvi geslo »neizprosna
vstajo leta 1941 In po njej. Med njimi so tudi v našem okraju prve žrtve iz Krškega, ki so padle 29. julija 1941 v Dobravi pri Brežicah.
Iz krvi teh prvih žrtev so vzklili tisoči novih borcev, tl so ponesli bojni prapor naprej v dokončno zmago nad fašizmom, za svobodo in boljše življenje nas in naših bodočih pokol en j.
Naj živi 22. Julij. Dan vstaje slovenskega naroda!
Naj živi revolucionarni dnh naših padlih borcev in bork!
Naj živi naša socialistična domovina pod vodstvom našega tov Tita!	C. L.
Padlim neznanim borcem
Kdo ste?
Od kod ste?
Ne vemo!
Neznana so vaša imena, a da za našo svobodo ste padli — to vemo!
Ko vas je domovina klicala,
ko zemlja slovenska,
od tujcev teptana,
po borcih svobode je vpila —
zgrabili ste puške,
dom svoj slovenski,
rodno ste grudo
ne samo zase,
za potomce,
potomcev potomce
branilil
Kdo ste?
Mi vemo!
Sle stebri, na katerih mi svojo
bodočnost
gradimo!
Kri vaša je seme,
ki v naših je srcih vzklilo,
da vemo,
da smo Slovenci,
da smemo živeti,
ker za naša življenja
vi svoja življenja
ste dali!
Ste padli,
da mi smo vstali,
da sonce vzšlo je na naše obzorje,
da nam pfineslo pomlad je,
da nam bo prineslo poletje,
s poletjem zorenje
in plodno jesen ...
Kar vi ste pričeli, mj bomo končalil Vi dali ste kri in svoja mlada življenja, mi bomo dali
svoje roke in svoja znanja — a vaši grobovi
nam in našim potomcem naj bodo poroki, da vaše so žrtve za nas blagoslov — da vaši grobovi so naši mejniki,
so zarja novih in srečnejših dnžl Kdo ste?
Neznana so vaša imena,
a naši sle,
med nami živite,
saj vi sle klicarji
teh naših novih dni —
ste naši vodniki,
resnica,
ne sanje iz težkih noči, ko smo še v robstvu ječali, želeli svobode si, sonca
in srečnejših dni!
D. V. Svetinov

intervju predsednika repnb’ike maršala Tita z dopisnico „United Pressa“
Dne 7. julija je na Brdu pri Kranju predsednik republike Josip Broz-Tito sprejel dopisnico »United Pressa«, gospodično Heleno Fisher in ji odgovoril na številna vprašanja.
Vprašanja, ki jih je dopisnica »United Pressa« postavila tov. Titu, se nanašajo predvsem na svetovne politične dogodke v zadnjem času kakor tudi na dogodke v Jugoslaviji. Postavila je vprašanje, kaj maršal predvideva pomembnega v naslednjih letih. Več vprašanj je zastavila tudi v zvezi z dogodki po Stalinovi smrti v ZSSR in njenih satelitskih državah, kakšne so perspektive za ure-
Naivažitofšl dogodek
po Stalinovi smrti v ZSSR
Podpredsednik ministrskem sveto Berilo odstrani«!
in predan sodišču
Je I nfl, e- * zini
ditev diplomatskih odnosov z Komunistične partije Zanimala Rusi, kako bo Jugoslavija reagi- se je za usodo Dragoljuba Jo varala na popuščanje SZ itd. noviča in Stepinca ter vprašala, Glede na jesenske volitve v kdaj bodo ti puščeni na svobo-zvezno in republiško skupščino do ozir popolnoma oproščeni je zastavila vprašanje, ali bodo kazni. Na vsa vprašanja je lahko nastopali tudi predstav- maršal Tito odgovoril, niki kakih drugih strank razen
Mai šal Tito o poiavih v vzh o 'n ih de že ah in o četverni konferenci
Direktor evropske centrale razpadanja sovjetskega carstva »International News Servisa« g.. v Evropi?
Kimsburg Smith je poslal pred- Odgovor: Za sedaj pomeni to sedniku republike maršalu Titu samo velik neuspeh in poskus, brzojavko, v kateri ga je za- z znatnimi spremembami ozir. prosil, naj mu odgovori na ne- popuščanjem ohraniti svoj vpliv kaj vprašanj, ker meni, da je v teh deželah.
Maršalovo mišljenje pomembno ; Vprašanje: Ali menite, da bi v zvezi s sestankom zunanjih morala biti zdaj konferenca ve-
Sovjetska uradna agencija 10. julija sporočila, da je Pre-zidij vrhovnega sveta zveze SSR odstavil Lavrentija Berija s položaja podpredsednika mi-
____ ulstrskega sveta in položaja no-
hkrati napad na razvoj sociali- tranjega ministra ZSSR ter skle-
Dne 25. 1. m. prikl nčilev
elektrike na Teleab
Za vsa okrepčila bo poskrbljeno
Vljudno Vfbbeni.
Dvoličnež ne spada
predložiti celotno zadevo zločinske Berijevc dejavnosti vrhovnemu sodišču ZSSR.
V	nradnem poročilu Prezi-dija vrhovnega sveta ZSSR je rečeno, da je Prezidij sprejel ta sklep po »nedavno objavljenih dejstvih o zločinski in pro-tidržavni dejavnosti Lavrentija Berija, s katero je hotel izpodkopati sovjetsko državo v prid tujega kapitala.«
»Moskovska pravda« pa piše, da je Berija »prenehal biti komunist ter postal agent buržoa-zije in mednarodnega imperializma«. Po trditvi v »Pravdi« je to storil zaradi tega, ker si je »hotel zagotoviti oblast nad Partijo in državo, uničiti Partijo in preiti na politiko kapitulacije, ki bi konec koncev dovedla do obnovitve kapitalizma«.
V	»Pravdi« je pisano, da je bilo Berijevo delo v začetku
dobro prikrito, zadnje čase pa je Berija postal »aroganten« in je pokazal pravi obraz »srditega nasprotnika partije in sovjetskega ljudstva«. Po pisanju »Pravde« je Berija izkoristil položaj notranjega ministra, spravljal na najbolj odgovorna mesta ljudi, ki so mu bili vdani osebno in z lažnimi izgovori zavirali uresničevanje sklepov vodilnih partijskih organov. Hotel je razdajati kolhoze, povzročil je težave v preskrbi po vsej deželi, spodkopaval prijateljstvo med narodi ZSSR. Dalje trdi, da je Berijevo nenadno »aroganco« omogočila povečana dejavnost reakcionarnih sil proti Sovjetski zvezi.
Sovjetska uradna časopisna agencija tudi poroča, da je centralni komite komunistične stranke ZSSR izključil iz članstva KP ZSSR Lavrentija Berija kot »sovražnika komuni-
v organizacijo SZDL, še manj pa v Z K
Plenum CK ZKJ, kj sc je Pred nedavnim sestal, je posvetil glavno skrb vzgoji socialističnega človeka in vprašanju lika komunista — revolucionarja- Eden od najpomembnejših zaključkov tega plenuma je vsekakor ta, da so v sedanjih pogojih blagovno-denamih odnosov lahko komunisti samo na zavestni bazi
Svoječasno so vdirali zaradi najrazličnejših pobud v partijsko organizacijo tudi njej tuji elementi Računali so, da se lahko s partijsko legitimacijo bolje plasirajo, laže pridobijo visoke funkcije in boljšo plačo. Da bi sc kazali bolj vneti po-bomiki socializma, so hinavsko
skrivali svoje prave nazore in cilje, svojo preteklost ter »vneto* vzklikali Partiji, medtem ko je njihova notranjost bila daleč od nje. Ko je VI. kongres ZKJ podčrtal vlogo komunista, povedal, da članstvo ZK ne more imeti nobenih družbenih privilegijev, prihajajo na dan »ptice selilke«, ki na razne načine nad tem izražajo svoje nezadovoljstvo, skušajo vplivati na komuniste, in ker jih nihče ne ceni po legitimacijah, temveč po njihovem delu, jih enostavno vračajo.
Sedaj gre za vprašanje ideološke vzgoje članstva, razkrivanje hinavščine, apolitičnosti in uradniškega odnosa med ko-
munisti, za borbo proti dvoličnosti, tej buržoazno-birokratski duši, pretvarjaleu in egoistu, ki je bil na plenumu obsojen kot družbeno negativen tip kapitalistične preteklosti, ki mu ne smemo prizanašati.
To sta dva obraza iste osebe, dve morali, ena za službene in javne nastope, druga za interno rabo, za svoj lastni prav. Prvi obraz je lažniv, drugi je resničen. Njegova težnja je obogatitev. Za njega velja načelo: »kjer je dobro, profit in kjer je brez težav, tam je domovina«, medtem ko so mu interesi skupnosti lanski sneg.
Tak človek je kot človek siromašen, ker vidi središče vse
svoje življenjske aktivnosti le v sebi, on je sam sebi dovolj, zadovoljen sam s seboj in zaljubljen sam vase Pretvarja se, da je to, kar v stvari ni. Človek nikoli ne ve, kakšne misli in akcije se skrivajo za njegovimi sijajnimi besedami.
Na žalost moramo ugotoviti, da imamo pri nas med takimi politično amoralnimi dvoličneži tudi člane SZDL in celo člane ZK. Na razne načine se maskirajo, pa tudi s svojo predrznostjo vdirajo v ospredje, uporab,jajo bogat socialistični slovar, se proglašajo za najboljše, mnogo govorijo o poštenosti, napredku, resnici, toda njihova (Nadaljevanje na 4. strani;
ministrov treh velesil. Predsednik Tito se je odzval njegovi prošnji in dal naslednje odgovore:
Vprašanje,- Kakšno stališče bi po vašem mnenju naj zavzele zahodne velesile do Sovjetske zveze v luči nedavnih dogodkov.
Odgovor: Sodim, da morajo zahodne velesile zavzeti v zvezi s sedanjim razvojem do SZ stališče. ki ne bi zaostrilo nesoglasij v najvažnejših vprašanjih. temveč bi pokazalo, ali Sovjetska zveza resnično želi nesebične sporazume v korist tistih narodov, ki se jih to tiče.
Vprašanje:	Kakšen pomen
pripisujete težavam, ki jih ima Sovjetska zveza v evropskih satelitskih deželah?
Odgovor: Pojavom v zahodnih deželah pripisujem velik pomen, ker odsevajo polom določene politike, ki so jo voditelji Sovjetske zveze hoteli vsiliti tudi Jugoslaviji in kateri se je Jugoslavija leta 1948 z vso odločnostjo uprla.
Vprašanje:	Ali menite, da
duh odpora, ki se razvija v teh deželah, lahko pomeni začetek
like četverice o evropskih vprašanjih, ali pa bi bilo bolje čakati?
Odgovor: Ničesar nimam zoper sestanek četvorice, če bo dosledno v skladu z duhom ustanovne listine organizacije Združenih narodov.
Vprašanje. Ali sodite, da bi bilo treba, če bi Sovjetska zveza privolila, da preneha s svojim gospodstvom nad vzhodno Evropo ter da bistveno zmanjša svoje oboroževanje v okviru učinkovitega sistema mednarodnega nadzorstva v zameno za vojaško nevtralizacijo Nemčije, takšno rešitev upoštevati?
Odgovor:	Da. sodim, da bi
takšna rešitev zelo koristila miru v Evropi in bi bila vsekakor tudi najbolj realistična.
Intervjuja maršala Tita z dopisnico United Pressa in direktorjem evropske centrale International News Servisa g. Kims-burga Smitha sta v svetu vzbudila veliko zanimanje. Na prvih straneh raznih časopisov in v radijskih oddajah so prenašali Maršalove odgovore, o katerih se je mnogo komentiralo.
stične stranke in sovjetskega ljudstva«.
Ta novica je vzbudila po vsem svetu med političnimi" krogi in v tisku najrazličnejše komentarje, čeprav so po Stalinovi smrti govorili o možnostih boja za oblast v novem »kolektivnem« vodstvu«, vendar ni nihče pričakoval, da bodo 4 mesece po sestavi triumvira-ta:	Malenkov-BerLja-Molotov,
enega izmed treh, vsemogočnega šefa NKVD, proglasili za sovražnika ljudstva in pahnili od oblasti.
Noben dogodek v povojnem obdobju tudi ni izzval toliko nasprotujočih si komentarjev kot odstranitev Berija. Nekateri menijo, da je Berija navdihoval novo sovjetsko politiko po Stalinovi smrti, drugi zopet trdijo, da je bil Berija nasprotnik nove politične akcije Kremlja. Vsi pa se strinjajo, da bo
imel senzacionalni dogodek ▼ Kremlju daljnosežne posledice, kajti potres v Moskvi bo odjeknil — po njihovih mišljenjih — v vseh satelitskih deželah. Komentatorji se tudi vprašujejo, koga bodo še aretirali kot Berijevega pristaša kot »sovražnika ljudstva in partije«.
Po vseh oblasteh, okrožjih in tovarnah sklicujejo mitinge, na katerih obsojajo Berija kot sovražnika. ki je zaviral uresničenje pomembnih sklepov ▼ kmetijstvu in skušal podkopatl prijateljstvo med narodi v ZSSR. Agencija France Press voroča, da bodo tista podjetja, tovarne, stadioni in javni prostori, ki so se imenovali po Be-riji, dobili sedaj druga imena. Tudi vse Beri j e ve slike so ix javnih lokalov odstranili.
KULTURNI PREGLED
Druga razstava slihariev-amaterjev v Brežicah
Gubčevo 380-letnico so v nedeljo proslavili tudi slikarji, ki jim je umetniško izživljanje v razvedrilo. Svoja dela so razstavili pod strokovnim Vodstvom akademskega' slikarja, prof Stiplovška v Prosvetnem domu v Brežicah. Čeprav so si po predmetu in načinu ustvarjanja zelo različni ter so pri nekaterih vidni stari al-t sodobni vplivi, razstava vendar izraža viden napredek, saj je poleg velike samozavesti, ki jo kažejo avtorji, tudi kvaliteta višja. V delih sedmih slikarjev prevladuje olje.
Naj originalne) ši in umetniško najpomembnejši je Polšak, ki upodablja pokrajino iz svoje vinorodne vasice Sromlje. Na petih, lepo izbranih motivih, je upodobil impresivno doživljanje pokrajine Spodnjega Posavja. Boljši sta starejši platni z letnicama 1948 in 1951, v mlajših pa je že prevladal ekspresionistični način, ki se izraža v tonskem doživljanju in koloriranju.
Motiv z Gorenjske »Bohinj« nam v olju prikazuje Markelj. Na sliki je nenaravno razmerje barv, v katerih premočno prevladuje zelena.
Močnejši od podobe »Bled«, ki je po načinu slikanja posnemanje Vavpotiča, je lasten portret Valanda iz Krškega, ker je resnično doživet in zato originalen.
Strokovno usposabljanje in umetniški dar izražajo najštevilnejša in po načinu ustvarjanja najpestrejša dela Brežičan-ke Cvete Radanovič, ki se prvič pojavlja v javnosti Razstavlja 12 del v olju, od katerih je 7 portretov, dvoje tihožitij, ostale so pa motivi iz narave; nato 3 akvarele in 2 grafiki. Za dela v olju bo v prihodnosti boljše, če bo ostala pri koloristične-mu gledanju in opuščala tonsko slikanje. Med boljša sodita platni »Deklica v belem« in »Lovec«. Najboljša je v akvarelu »Pogled s parka«, a prisrčna v grafiki »Moj otrok« (brez datuma).
Pri tov. Zemljaku iz Brestanice je škoda, da se še vedno ne more otresti tuje motivike in vpliva na primer psevdokla-sicistične Boljše in originalnej-še bo, da opusti kopijo in preide k lastnemu doživljanju^ ki ga že izraža v ekspresivno realističnih, barvno popolnih podobah »Rože v vazi* in »Cvetoči kaktus«. Barvno zanimivi sta tudi kopiji. Morda bi poskusil svojo zmogljivost še v portretu.
Korent iz Brežic nam izraža svojevrstno hiter način portretiranja s tušem in grafiko, v katerem najde vse bistvene poteze modela. Portret »Mati« je podan manj plastično in v neprimernem okviru. Dobri sta risbi s tušem, ki predstavljata oba v Brežicah živeča akademska slikarja, prof. Stiplovška in prof. Kuglerja. Veseli bi bili, če bi se z voljo in vztrajnostjo talent, kakršen je Korent, dokopal do temeljitejšega risanja in slikanja.
Poslednji in edini od učencev amaterske risarske šole, ki jo je v zimskih mesecih 1952-53 organiziral in vodil akademski slikar, prof. Kugler. Pogrešali smo na razstavi dela ostalih učencev.
V	svojstvenem načinu nizozemskega baroka je Omerza iz Dečnih sel upodobil simbola dveh velikih epoh, zgodovinsko osebnost Ilija Gregoriča, puntarskega vodjo in partizanskega borca. V bodoče naj poizkusi v večji samostojnosti, ki bo rodila resničnejše in manj mračne podobe.
V	celoti nam ustvarjalno pisana razstava dokazuje bogastvo upodabljajočih talentov, ki žive samonikli, daleč od kulturnih centrov sredi življenja in mu dajejo lasten umetniški izraz. Kvalitetnosti del, ki smo jo imeli priliko spoznati in njenim ustvarjalcem je prav, da damo primemo afirmacijo.
Miloš Poljanšek
Brestan ca
Na levem bregu Save leži ob potoku Brestanici v ozki zaseki med hribi trg Brestanica, prej imenovan Rajhenburg. Kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi, v rimski dobi pa je tod vodila rimska cesta Tik nad Savo vidimo razvaline rajhen-burškega gradu, ki je gotovo stal že v IX stoletju in je bil last plemiške rodbine Breže-Seliških, Leta 1043 je grofica Hema podarila svoja posestva solnograškim nadškofom, ki so zgradili tudi XII. stoletja na strmem hribu nad Savo močno utrjen grad v obrambo proti Ogrom. Grad so solnograški škofje dajali v najem in najpomembnejši najemniki gradu so bili skoz; tri stoletja rajhenbur-ški vitezi, ki so imeli v posesti mnogo gospoščin, med drugimi tudi brežiško in kozjansko gospoščino in so se prav posebno izkazali v bojih v času cesarja
Friderika III. z Ogri in Celjani. V XIV. stoletju je kraj dobil trške pravice, lastno sodstvo, solnograški nadškof j e pa so ustanovili v trgu lastno kovnico denarja. Leta 1476 so kraj izropali in požgali Turki. V dobi kmečkih uporov pa so »puntarji« oblegali grad v letih 1515, 1573 in 1583, a ga niso mogli zavzeti. Konec XVI. stoletja je solnograški nadškof prodal grad in gospoščino rodbini Moseon, sredi XVII. stoletja pa so gospodovali na gradu baroni Gal-lenstein, ki so grad preuredili in prezidali. Višek slave in moči pa je dosegla rajhenburška gospoščina pod gospostvom grofov Attemsov, ki so bili lastniki Brežic, Ptuja, Vurberga, Bistrice, Podčetrtka in drugih krajev. Leta 1881 so grad z mnogimi zemljišči kupili trapisti, sedaj pa je last države in je v njem KPD.	D. V.
Občinski ljudski odbor v Tržišču jo sprejel
večletni nospcdarski plan
Gospodarski problemi so že od vsega začetka na dnevnem redu vseh sej, ki jih je imel sedanji odbor. Zavedajoč se, da tako obsežnih gospodarskih nalog ne morejo uspešno izvajati brez gospodarskega načrta, so se pred nedavnim odločili, da ga izdelajo. Sprejeli so več sklepov, ki se nanašajo na zbiranje podatkov o strukturi občine, potrebah in gospodarski moči posameznih vasi itd. Sestavili so komisijo, ki je točno popisala nepremičnine in premičnine, lastnino splošnoljud-skega premoženja, s katero upravlja občina. Na skupni seji občinskega ljudskega odbora in kmetijske zadruge Tržišče ter Telče so pretresali glavne probleme v občini in perspektive njenega razvoja. Tu so sprejeli več zaključkov, ki jih sedanji gospodarski načrt vsebuje Po izdelavi osnutka so na seji. na katero so povabili tudi člana OLO. predstavnike KZ in množičnih organizacij, . tega pretresli. ga izpopolnili in končno sprejeli.
Gospodarski načrt vsebuje glavne naloge, ki stojijo pred občinskim LO na področju gospodarstva v naslednjih letih, in sicer:	\
ELEKTRIFIKACIJA
1.	Na novo:	elektrifikacija
vasi Telče Telčice. Drušče, Je-prjek, Otavnik. Slančji vrh, Malkovec, Pavla vas, Trščina. Škovec in delno Vrhek - Dol.
2.	Izboljšanje omrežja In napetosti v Tržišču. Kaplji vasi, na Polju in v Sp. Vodalah.
3.	Izgradnja dveh transformatorjev: enega v Tržišču In drugega na Telčah ter napeljava cca 15 km daljnovoda in ostalo potrebno omrežje po navedenih vaseh.
Sredstva za ta dela bodo črpali iz najetega ali iz še potrebnega kredita, ki ga bodo še najeli v znesku do 7 milijonov din, prispevka KZ do zneska 2 milijona din ter lastnega prispevka graditeljev samih in prisoevka družbenega plana OLO.
4.	Gospodarski svet je pooblaščen, da izdela plan plemenskih krogov in navodila o pri-puščanju krav ter o določitvi letne skočnine.
SADJARSTVO
1.	V letošnjem letu bodo pričeli z urejevanjem lastne drevesnice. Delo bo prevzela KZ. Občinski LO pa bo preskrbel potrebno dobro zemljišče iz sklada splošnoljudskega premoženja.
2.	Vsako leto bodo vse sadno drevje ne glede na lastništvo očistili in izvršili dvakratno škropljenje. Sredstva bo nudila KZ kakor tudi vse stroje.
3 Vse pojave sadnih škodljivcev bodo sproti odstranjevali
GOSTINSTVO TN vttrtsTICNA
DEJAVNOST
1.	Do konca leta 1953 bodo brezpogojno izboljšali gostilniški lokal v Tržišču, ki ga sedaj upravlja KZ, in uredili lokale ter nabavili potrebno pohištvo
2.	Na Malkovcu nad kletjo splošno liudskega premoženja bodo uredili do konca leta 1953 turistično-gostinski lokal, ki bo obenem turistična izletna točka za goste.
splošna GOSPODARSKA
dejavnost
1.	Do konca leta 1955 bodo popravili vse vaške in občinske ceste s pomočjo občine. Po do-vršitvi bodo nastavili cestarje da bodo vzdrževali red.
Ako prebivalci kake vasi ne bi hoteli kolektivno popravljati cest. jih razdelijo na vsakega posameznega posestnika.
2.	Do konca leta 1935 bodo uredili vse studence za pitno vodo in napajališča ločeno.
3.	V vseh večjih naseljih ali Oddaljenih od vode bodo napravili požarne bazene za primer nujne potrebe. Izboljšali in uredili bodo vse že obstoječe kanalizacije in uredili nove, kjer je to potrebno.
4.	Gradnja ceste — povezava Konjsko-Telče do leta 1956.
5.	Gradnja nove občinske ceste Polje-Tržišče-postaja.
6.	Od vseh pokopališč se mora do konca leta 1953 pobrati vsa grobntna in obnoviti na pokopališčih vse potrebno.
Do konca leta 1955 bodo iz-'•'-Mili novo pokopališče v Tržišču.
7.	Za vsa premoženja, last splošnoljudske imovine, bodo predpisana podrobna navodila o upravljanju in dajanju v najem. To bo storil gospodarski svet obč. LO.
8.	Za dokončno obnovo postaje Tržišče je dodeljen prispevek do 20.000 din.
9.	Prevzet je peskolom last Ferdinanda Umeka iz Kaplje vasi v najem. Upravo vodi ustanova s samostojnim finansiranjem.
10.	Upravo vsega premoženja, ki je last obč. LO in splošno-Ijudsko premoženje bo prevzela ustanova s samostojnim finansiranjem.
11.	Po dovršitvi urejanja kraja Tržišče in po dokončni obnovi vseh stavb v Tržišču bodo postavili spomenik padlim žrtvam NOV.
12.	Na Malkovcu bodo do konca leta 1953 postavili spomenik žrtvam NOV.
13.	Predpise o izvrševanju gospodarskega načrta bo izdelal gospodarski svet odnosno občinski ljudski odbor.
Gospodarski načrt temelji predvsem na lastnih močeh. Zato so sklenili, da ga v znamenju mobilizacije vseh občanov pretresejo na zborih volivcev. Od njih je v prvi vrsti odvisno, kako se bo izvrševal. Za-visi pa tudi od splošnih pogojev, od gospodarskega položaja vse države.
Da ne bo ostalo le pri načrtih, bo moral odbor tudi nadalje pokazati vso svojo prizadevnost. Izvajanje gospodarskega načrta je mnogo težje kot izdelava. Tega se odbor tudi dobro zaveda, ker vse njegovo dosedanje delo kaže na to. Tudi upravni odbori KZ niso neaktivni. Zato je pričakovati, da bodo s skupnim delom in s pomočjo občanov svoj program tudi uresničili.
Z nasilno vzgojo ne moremo vzgontl
svobodomiselnega, vsestransko razgledanega človeka
Vzgojitelji-učitelji in množične organizacije se vprašujejo to /domnevajo, kako bi čimbolj e vzgojili otroke. Namen naše socialistične vzgoje je, vzgajati otroka k samozavestni disciplini Ta vzgoja je povsem nasprotna prejšnji stari vzgoji, kjer je bila palica vzgojno sredstvo. Učitelji, kakor tudi starši, so včasih neusmiljeno pretepali otroke. Tudi dušni pastirji so v svojih pridigah bodrili vzgojitelje:	»Šiba novo mašo poje!«
Torej, brez strahu, brez nasilja ni bilo vzgoje. S tako nasilno vzgojo je jasno, da ne moremo vzgojiti svobodomiselnega, vsestransko razgibanega, revolucionarnega človeka, temveč nasprotno. Otrok se v bojazni in strahu posluži najbolj nizkotnih teženj, kot so: hinavščina, ne-odfcritosrčnost. sovraštvo do vzgojiteljev, njegova ponižnost se izraža končno v suženjstvu in klečeplastvu, Ako vključujemo tako vzgojne posameznike v skupnost, v narod, potem lahko sklepamo, da taki ljudje ne morejo samostojno nastopati kot voditelji, kot graditelji svoje domovine- Zato naj bo vsakemu jasno, da nasilna, surova vzgoja staršev ali učiteljev ne spada več v naše domove in šole.
Iz raznih protislovij, ki nastajajo v družbi, je postala vzgoja naših otrok pereč problem. Kakor je že navedeno, so bili v stari vzgoji aktivni trije faktorji: dom, šola in cerkev. Vsj so imeli enak vzgojni smoter (ponižnost), in enako vzgojno sredstvo (palico). Vsi so se med seboj ujemali in tako ni prišlo do trenja pri vzgoji. Ti vzgojitelji so uživali avtoriteto, četudi so vzgajali z nasiljem- Drug drugega so podpirali in nisi slišal staršev, da ba kdaj udrihal; po učiteljih. Nasprotno! Ako je bil kateri pretepen v šoli, je to lahko pričakoval še doma. Zato je bila navada, da so učenci molčali, kadar se je v šoli kaj takega zgodilo Danes ni več tako. Kljub temu, da je cilj današnje vzgoje najhumanejši, ko hoče v otroku vzbuditi zavest, da se je treba pripravljati za življenje, da mora vsak učenec v primerni starosti vedeti, da je član socialistične družbe, v katero se bo moral dostojno in z vso ljubeznijo vključiti, z vso fizično in telesno močjo. V tem se odraža rast pravilno usmerjene otrokove duševnosti
Zato moramo neprestano že predšolskemu otroku privzgajati ljubezen postopoma: najprej v družini do bratov in sester, do roditeljev, nato sovaščanov, in ostalih ljudi Cim stopi otrok v šolo, se mu krog vedno razširja: ljubezen do rojstne vasi do domačih pašnikov, bližnjih gričev in rdi, do svoje republike in končno poudarjamo bratstvo in povezanost ter ljubezen do domovine, To je patriotična vzgoja, ki' je važen del samozavestne vzgoje. Drugič je važno, da se vsak vzgojitelj seznani z osnovo današnje vzgoje, ki temelji na materializmu, to je domače rečeno, da povemo otroku^ vse, kar mu lahko tudi dokažemo — vse, kar je res. Tretjič pa, kar je najbolj važno in čisto preprosto: kakršnega želimo otroka, taki bodimo mi sami. Brez dobromislečih in dobro vzgojenih staršev in vzgojiteljev sploh ne moremo pričakovati dobrih otrok. Ali otrok opaža samo svoje vzgojitelje? Ne, otrok je kritičen, napeto opazuje okolico, vse vidi, vse sliši in premišljuje v mladi glavici, večkrat zvedavo povprašuje, posebno, kadar mu je kaj nerazumljivega. Vemo, kako pridemo starši mnogokrat v zadrego, ko ne vemo kaj bi odgovorili na »modra« vprašanja-Vsak odgovor naj se čimbolj
približa resnid in mora biti odkritosrčen.
Do otrok mora biti sleherni v družbi, v vasi in mestu zelo obziren. To naj bi bila dolžnost vseh odraslih. Ni dosti, da so samo vzgojitelji dobri, ker otrok posnema vse ljudi. Vsak je pa dolžan, da goji do otrok najbolj dostojne odnose, ker le na ta način bo mogoče pozitivno vzgajati. Otrok še ne zna ločiti dobro od slabega, zato se večkrat zgodi, da otrok misli, da ima kak pokvarjeni pobalin prav in ga začne posnemati. Pravimo, da se je otrok pokvaril. Proti vsem takim, ki b; s slabimi vzgledi kvarili našo mladino, moramo mi strogo nastopati. Kakršna bo družba, taki bodo otrod! Za samozavestno vzgojo mora bit; celotna družba na visoki kulturni višini
Danes, ko je cerkev ločena od države, sta v vzgoji odločilna dva faktorja: dom in šola. Pri tem je mišljeno širše — dom z vso družino. Otrok opazuje vse, ne samo starše. Učitelj v šoli takoj že po otroku sodi, kakšna je doma družina. Ako bi bile v vasi vse družine pozitivne, otroci ne bi prišli do slabih zgledov in bi bili dobri-Vse zaman so besede, ako ne damo otrokom dobrega zgleda.
-d-
(Nadaljevanje sledi)
Zopet nova arheološka odkritla
Naš list je že večkrat poročal o zanimivih prazgodovinskih izkopavanjih, ki jih vodi na ozemlju našega okraja Posavski muzej v Brežicah. Letošnja najbolj zanimiva najdba v Dobovi je skelet ženske osebe najbrž iz plemena Ilirov v dobi okoli leta 1100 pred našim štetjem. Glava je bila obložena z večjimi kamni v obliki venca, kar je strokovnjakom znano tudi iz pokopavanja starih Slovanov. Ob glavi so našli dve krasni popolnoma ohranjeni sponki za kite, zviti iz dvojne žice v več kolobarjev in z večkratnim prepletom na gornji strani. Skeletni grobovi iz istega časa so v vsej Sloveniji znani samo še na dveh mestih, in sicer pri postaji v Zagorju in v Turnišču pri Ptuju.
V zadnjem času pa so ljudje iz vasi Sela pri Brežicah opozorili vodstvo Posavskega muzeja, da so tudi v tem naselju že pred vojno izkopali v sedaj zapuščeni gramozni jami celo
vrsto skeletov starih ljudi, kakor tudi otrok. Našli so tam tudi železni meč z enostranskim rezilom. Strokovnjaki domnevajo, da gre za novo staroslovansko grobišče.
Okrajni ljudski odbor pravilno razume važnost znanstvenega dela na terenu in je takoj prav širokogrudno gmotno podprl raziskavanje. S tem je omogočil, da se brez odlašanja lahko nadaljujejo izkopavanja. Te dni so v Selah že pričeli izkopavati neki daljši zid in nedaleč od njega vodnjak, oboje starinske vrednosti.
Izrecno je treba omeniti lastnika zadevnega zemljišča Franceta Zorka, železniškega uslužbenca, ki je brez vseh formalnosti dovolil, da so se takoj pričela raziskovalna dela in je sam pokazal vsa v poštev prihajajoča mesta, čeprav ima tam posajen deloma krompir, ki še ni dozorel. Korist skupnosti naj bi tako bila vsakomur pred ozko koristjo posameznika!
KOMUNALNA DEJAVNOST
1.	V letu 1953 bodo dokončno obnovili občinsko stavbo v Tr-Tržišču ter stavbo osnovne šole in gimnazije v Tržišču, in to do leta 1955.
2.	Izgradili bodo stavbo osnovne šole na Telčah do leta 1955 v grobem stanju in do leta 1957 dokončno.
3.	Dokončno bodo osnovili vse privatne stavbe v Tržišču in s tem uredili zunanje lice kraja.
I Uzakoni naj se ta ukrep z odlokom.
4.	Obnovili bodo občinsko stavbo, kjer je sedaj delavnica v najemu, ter uredili potrebne prostore.
5.	Organizirali bodo pomoč za obnovo podeželja, ki nekje še ni končana, in nabavili do-voljno količino materiala in kredita.
Sredstva za ta dela so dolgoročna posojila, prispevek OLO in lastni prispevki graditeljev.
VINOGRADNIŠTVO
1.	2e obstoječa trsnica naj se razširi tako, da bo lahko letno vzgojila vsaj 25.000 trt.
2.	Vinogradi se obnavljajo po načrtu desetletnega plana in gojijo sledeče vrste trt:
a)	zeleni rizvanec,
b)	rizvanec,
c)	modra frankinja
č) žametna črnina,
d)	rdeča kraljevina,
e)	rumeni plaveč,
f)	modra Portugalka,
g)	vertlinec,
h)	beroramfola
i)	muškatna žlahtnina.
Skupno bo zasajenih še 67
hektarov.
Plan razdelitve po letih se določi sproti po zmogljivosti trsnice odnosno po vrsti gojenja trt.
3.	Vinograd, last splošnoljudske imovine, naj se razširi, in zasadijo naj se na novo kompleksi sposobni za vinograde.
4.	Strogo naj se nadzira trganje grozdia v jeseni ter se ne sme dovoliti trganje pred t>o-nolno dozoritvijo. da se dobi dobra kvaliteta vina.
KMETIJSTVO
1.	Na posestvu snlošnoliudske imovine na Polju bodo ustanovili do konča leta 1954 olemen-sko nostnio za govejo živino in nraši^e Nabavili bodo vsaj tri res dobre plemenske bike in nekaj rodovniških krav. Vsa teleta rodovniških krav se morajo zadržati za vzrejo ako se ” gotovi, da so za to sposobna Za plemensko postalo bodo prišli takoj nakupovati živino.
2.	V«ako leto se mora obvez-
no l7Vr&*\ crVtnčnl nrorriori kVrV*? W ttibtsrkuii ni Tocf i o Uzakoni se v n«41#*t1rom	L,G.
a Podili hod*-, večinoma mon-tafonsko pasmo.
UTRINM,.,
Pred nekaj dnevi je na avtobusu pritegnil mojo pozornost razgovor med že starejšim in še mladim tovarišem, ki sta dajala videz intelektualca. Posebno starejši tovariš je bil v razgovoru živahen.
Vsebina razgovora je bil v glavnem Stepinac, katefemu je papež zaradi »zaslug« med narodnoosvobodilno borbo in sodelovanja z okupatorji in domačimi izdajalci poveznil na glavo kardinalski klobuk. Mislim. da je danes vsakemu, ki ima glavo na pravem mestu in mu možgani niso odpovedali, jasno, da je za nas Stepinčevo vprašanje rešeno. So pa še vedno nekateri, ki gledajo Ste-pinca z drugačnimi očmi, kot ga je »ovekovečila« zgodovina.
Starejši gospod se je trudil, da bi prikazal Stepinca kot človeka, ki je kljub nekaterim svojim napakam koristil ljudem in jim pomagal v času NOB. Primerjal ga je s Hrvatom Strossmayerjem in pripomnil, da je le jezuitska vzgoja v Rimu pozneje na Stepinca tako vplivala, da je spremenil svoje »hrvatsko prepričanje« in ga zamenjal z vatikanskim. Mislim, da človeku, ki se ni skregal s pametjo, ni treba posebej razlagati, kako je s tako imenovanim »vatikanskim prepričaniem«, kaj je pomenilo v času NOB, kaj pomeni danes in koliko krvavih žrtev je zahtevalo pod ustaškimi klavci, med katerimi so bili tudi mnogi s sličnim prepričanjem kot Stepinac, ki jih je posvetil v »božje namest-
nike« s papeževim blagocnovom.
Tisti starejši gospod je govoril tudi o Nediču, predsedniku marionetske vlade v okupirani Srbiji. Pravil je, da je nekdo pač moral biti predsednik to ako ne bi bil Nedič, bi bil morda kdo slabši. Ne vem, kaj bi temu gospodu odgovorili na to naši borci, ki so padli v borbi z Nedičevimi »prostovoljci« za našo svobodo, kaj bi k temu rekle ogromne nedolžne žrtve, ki so jih mučili, klali in obešali Nedičevi banditi. Ta gospod je pozabil, kako je Nedičev brat general Milutin Nedič v nemškem ujetništvu v Numbergu vodil z njim razgovore, zbiral za njegovo vojsko »prostovoljce« in od oficirjev srbske narodnosti zahteval, da podajo pismeno izjavo, da priznajo Milana Nediča, njegovo vlado in takratno stanja v Srbiji po nemški okupaciji. Mislim, da je vsakomur jasno, da bi lahko Milan Nedič poiskal drugo pot, ako je hotel kakorkoli koristiti svoji domovini. Poiskal bi tisto pot, na katero so stopili vsi resnični rodoljubi, ki jim je bila svoboda nad vse. x
Da bi svoje mnenje podkrepil, je starejši gospod mlajšega z gesto »starejšega« prepričeval, da se mu bo še »razširilo obzorje«, ker še ne pozna ozadja in pa gospodarske plati.
Hvala lepa za takšno »obzorje« in priporočam, da si ga tisti starejši gospod vtakne za klo-I buk. Demokracija je lepa stvar, samo ni na mestu, kadar se ne-I komu skisajo možgani. D. R.
NAJNOVEJŠE VESTI
Angleška in egiptovska vlada sta si ponovno v laseh. Britanci obtožujejo Egipčane zaradi izginitve nekega britanskega vo jaka, ki je bil stacioniran v Is-mailiji, Egipčani pa odgovarjajo da jim o tem ni nič znanega Ta incident je ponovno zbudi", nasprotja med obema državama kj sicer niso niti ponehala in katerih predmet je britanska oosadka ob Sueškem prekopu Egipčani so mnenja, da so sa-m; sposobni braniti to strateško važno medmorsko napravo ter da je za njih ponižujoče ter ? njihovo suverenostjo nesprav ljivo, da se v Egiptu nahajajo britanske čete
De Gasperi je končno sestavil novo italijansko vlado, ki
jo bo prihodnji ponedeljek predstavil parlamentu in senatu Zdi se pa in številni komentatorji govore o tem, da je sestava vlade povzročila precejšnjo zmedo predvsem v vrstah demokri-stjanske stranke same To je v ostalem razvidno tudi iz tiska stranke samega, ki napada De Gasperija zaradi težkega gospodarskega položaja, kj ga je za» krivila vlada Sestava čisto de-mokristjanske vlade je torej povzročila še večja notranja nasprotja v stranki ‘ kakor jih je povzročil neuspeh na volitvah. Čvrstost nove italijanske vlade oa bodo lahko preso’ali že prve dni njenega vladanja, ko bo nrvjč iskala podpore v parlamentu
POSTANITE PODPORNI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE
KMETIJSKI RAZGLEDI
Dišat etru persoektivni program razvoja kmetijstva v o ra u Krško
Uvod
Zaostalost našega^ kmetijstva povzroča glavne težkoče našemu gospodarskemu okraju. 60% kmečkega prebivalstva v okraju
težko določiti predele za eno j Predlog ne predstavlja in ne samo kulturo, zato okrajno ra- more predstavljati čvrsto po-
joniranje nima velikega praktičnega pomena.
Za povzdigo navedenih kultur in obnovo nasadov so nam pa
stavljenega programa že z ozi-
Novice in dopisi iz našik krajev
V Velikem Podlega
le sosvetilci elektriko
Prebivalci šestih okoliških vasi Velikega Podloga so že mnogo let hrepeneli po električ-.	ni luči. Vendar jim stari jugo-
rom na novi‘gospodarski sistem,! slovanski režim tega hrepenenja	„	_ .
v katerem je poudarjena svo- j ni hotel izpolniti. Po osvoboditvi le čakal DES-ovce. Ura je bila boda gospodarske dejavnosti, so takoj pričeli znova misliti na šest. Pred transformatorsko po-
napeljali žico, izvršili inštalacije in priključke. Nestrpno smo pričakovali 11. julij. Po vseh vaseh so ljudje govorili le o priklopu transformatorja, ki je
e-*	'i'	rrr t ni c 'V \	ni v»vixuvu i-ia-ocmv v	ira.nr ya. uuua	ucjavuuon, . v	------- • " -------- —-	; —  _ —— —  — jr'-
(v LRS 45/o, v FLKJ 7l o/o) ne potrebna obilna kreditnav sred- Številke v predlogu programa napeljavo elektrike, toda tudi stajo si videl vse znane delav-
mnrA nrpzivpti 4-0/n nekmečkega -n.-	----- i—: so sestavljene na osnovi obsto- | takrat je delo zaradi nespora- ce in tovariša direktorja Čepa,
ječih podatkov in dosedanjih i zuma zaspalo. Z resnim delom , ki so opravljali še zadnja dela. naših in inozemskih izkušenj! je _ pričel^ no vzpostavljeni odbor j Ura je devet_*y šoli sveti elek-ter naj služijo samb kot orien-
okraj letno uvoziti 3300 ton dov Ker nastaja levskih izdelkov v vrednosti
'ih nasutem vpra-
mlevskih izdelkov v vreunosu janje stimuliranja in rajonira-
132,000.000 din in 197 ton masti nja intenzivnih vinogradov ter taci j a. Nekatera strokovna in
organizacijska vprašanja so navedena samo kot material za diskusijo, da se ti problemi pro-
šele 1952. leta. Na pomoč nam je priskočila tovarna celuloze. Prispevala je 500.000 din ter nam tako postavila temelj za
-	, -	.	....	6,„,UU	v—, nadaljnje delo. Toda na nas ni-
kega prebivalstva (za 5o/o pr c- pvazcn UVedbe plačevanja dav- uče in dokončno izdelajo. Pred- 1 so pozabili tudi ostali. Upravni
-	............ odbor Kmetijske zadruge v Le-
skovcu nam je na našo prošnjo nakazal 100.000 din, ravno toliko pa tudi Pionir v Novem mestu.
v vrednosti 58 milijonov din. V sadovnjakov na odgovarjajočih Angliji pa SVo kmečkega prebi- terenih_ naj da davčna politika valstva preživlja 40/o nekmec- r siavn0 smer tej stimulaciji.
kega prebivalstva (za 5o/o pre- pazen UVedbe plačevanja dav- ...	JU. ..
bivalstva Angleži uvažajo nra- p0 katastru je treba vzeti v \ log tudi izpušča nekatere no), medtem ko v ZDA 16% ; obzir popolno oprostitev plače-kmečkega prebivalstva preživlja van^a davkov od obnovljenih
84% nekmečkega prebivalstva in proizvaja še toliko, da kmetijski produkti tvorijo 35% vsega ameriškega izvoza. Vzrok zaostalosti je v pretežnem naturalnem gospodarstvu, ki preprečuje boljše izkoriščanje pri-rodnih pogojev posameznih predelov zemljišč.
Pogoj za razvoj našega kme-
površin ,ki so zasajene s trto in sadnim drevjem, ker bo tukaj dohodek izostal za gotovo dobo (približno 5 let).
kmetijstvo važne probleme (n. pr komasacijo zemljišč), katere je poleg navedenih predložiti
v javno razpravo in jih kot do- Ljudje so takoj pričeli z resnim datek priključiti k predložene- delom. Pripravljati so začeli mu programu.
VINOGRADNIŠTVO
Sedanje stan e našega vinogradništva
Osnovna karakteristika našega vinogradništva je splošna
Kljub vsem popisom in katastru danes ne vemo za površino ' smo
drogove. V najkrajšem času pa so zgradili transformatorsko postajo. V zimskem času so s pomočjo neutrudnega delavca tov. Jarkovca postavili vse drogove. Istočasno .pa smo pripravljali ostali material. V veliko težavo prišli meseca aprila —
fiitrH.a	In nrohnrl i> nrntovnn	& »mugiauuiaiira J c	nuu Udiies ne vemo Zd povisino	5IHU	Iliescun	—
„ Zi:	zaostalost, ki se predvsem od-	vinogradov v okraju. Kataster	zmanjkalo nam je denarja,	ven-
r^nn1rnnJnrSi/map«ickfh	raža v nizkih hektarskih dono-	jih izkazuje' 3600 ha, statistična	dar nismo obupali. Okraj	nam
težno rajoniranje kmetijskih kultur, t. j. v tak način izkoriščanja zemljišč, ki zemljišču in splošnemu gospodarskemu raz-
sih, ki znašajo v Sloveniji samo 17 hi po ha (v FLRJ 19 hi, Francija 120—300 hi,, Luksen-burg 90 hi, Švica 60 hi, Zapadna
voju najbolj ustreza. Ta smoter ; Ne,5čiia 40 hi) V okraju Krško ima tudi predložen desetletni	nizL hektarskih do-
perspektivm program razvoja nosov imamo še „orna
S r?^? slabe kvalitete vina, ki so po-
1954—1963, izdelan po kmetijskih strokovnjakih na podlagi poznavanja terenskih prilik in sodobne kmetijske znanosti. Razvoj industrije omogoča napredek V kmetijstvu, ker daje
sledica po večini mešanih nasadov (nad 90% vinogradov) in samorodnic (7,6% celokupnih vinogradov). Produktivnost dela v vinogradu je tako nizka, da
,	Tl z stane vinogradnika 1 liter vina
kmetijstvu potrebna tehnična 36 din; e/bj pa deIo mehani
sredstva za proizvodnjo (zaščitna sredstva, umetna gnojila, stroje). Treba je pa kmetovalcu
zirali in napravili nove sortne vinograde z žično opremo, bi
omogi^iti nabavo teh sredstev s	t' Uter ^
tem, da se cene kmetijskih pri- sam0	dm’ t
delkov s cenami industrijskih
primemo vskladijo, tako da so dana tehnična sredstva res rentabilna.
Prirodni pogoji omogočajo gojitev intenzivnih kultur, ki zahtevajo več kvalitetne delovne sile, kar našim razmeram z ozirom na gostoto kmečkega prebivalstva najbolj odgovarja.
Okraj Krško po Predlogu zveznega orientacijskega perspektivnega programa razvoja kmetijstva spada v U. rajon, v katerem se naj v glavnem goji kultura vinske trte, sadje in živinoreja. Ta rajon se prišteva k umerjeno kontinentalni klimi z blagimi zimami in letnimi padavinami od 800—1000 mm. Da je ta opredelitev pravilna, nam potrjuje dosedanja uspešna gojitev teh kultur na področju okraja. Razen mestnega LO Brežice se povsod goji vinska trta, sadno drevje in živinoreja pa se goji na področju celotnega okraja. Kulturo vinske trte ------------ —	,...... —-
in sadnega drevja je možno raz- I investicijskih kreditov za nasititi na dvakrat večje kom- j pravo nasadov niti za reproduk-plekse, kot so sedanji in zato cijo. Malenkost investicijskih okrajni program razvoja kme- i kreditov se je prva leta po tijstva ravno tem panogam po- ; osvoboditvi dajalo le za obnovo ! sveča največ pažnje. Glede na j v vojni porušenih hiš. ki pa tudi to, da so skoraj vsi predeli niso krili vseh potreb in se po-okraja sposobni za predvidene sledice vojne pri nekaterih kulture, je v okraju samem kmetovalcih še danes poznajo
Lavrenčič Olaf:
Krško in Krško polje r luči zgodovine
Krško polje je bilo nekoč za- | podjarmil vsa plemena, tako
-----Tvm-ir tudi ilirske pleme, ki je živelo
med Krko in Savo, a imenova-valo se je Latobiki. Na zasedenih področjih so Rimljani ustanavljali vojaška taborišča, ki so se kasneje začela naselja in mesta.
manj. Od tod izvira nizka produktivnost vinogradništva, od katerega živi skoraj dve tretjini kmečkega prebivalstva okraja Krško in daje splošnosti v obliki dohodnine, trošarine itd izmed vseh kmetijskih panog največje dohodke. Posledica tega je, da imajo baš vinogradniški predeli prebivalstva najnižji življenjski standard in zaradi tega nizko kupno moč, kar zožuje notranji trg.
Sedanja akumulacija in način obdavčanja ne garantirata dviga vinogradniške proizvodnje Iz-vzemši državna in zadružna posestva ter redkih posameznikov večina vinogradnikov nima dovolj niti obratnih sredstev ' za proizvodnjo, kar je dokaz jemljejo galico, žveplo Itd. račun bodočega pridelka, ki ga dostikrat uniči še toča. Nedo-statek denarnih sredstev pri individualnih vinogradnikih je očiten. Individualni kmetovalci v resnici do danes niso bili kreditirani niti se jim ni dajalo
trika«, si slišal glas. Vsak je tekel v svojo hišo, da tudi vidi, kako sveti v njegovi hiši.
Po končanem delu smo se zbrali siaipno z delavci in elek-trifikacijskim odborom ter tako proslavili priključitev električne napeljave.
Ciril Plut
*
V DOBOVI SO DOGRADILI ZADRUŽNI DOM Medtem ko je bila dvorana končana že pred leti ln Je bilo v njej že lepo število kulturnih prireditev, so pred kratkim dogradili tudi prvo nadstropje Zadružnega doma. V njem so sedaj prostori Kmetijske zadruge, Občinskega ljudskega odbora in Matični urad.
obupali.
služba PO obr. pa 3390 ha, med- je nudil posojilo v znesku tem ko uprava za dohodke trdi, 1 1 400.000 din. Z vso nestrpnostjo da jih je manj. Realno površino j smo pričakovali prve seje okraj-bomo dobili le po končanem ra- i nega odbora, da ta znesek joniranju vinogradov, ki nam j odobri. Težave smo imeli z nebo dalo obenem točno sliko, ko- j katerimi ljudmi. Mnogo je bilo	,	.	, ...
liko površin imamo pravzaprav truda, da smo jih prepričali, da	Jek,	pa	se	je	izkazalo,	da	so	bili
sposobnih za vinograde. Pred so posojilo podpisali. Posojila	računi	netočni.	La	pridelek	pse-
nastopom trtne uši je kataster se je odrekla vsa vas Jelše ter
tudi več kmetov iz drugih vasi.
Toda z delom smo kljub temu nadaljevali. Po vseh vaseh smo
ZDRUŽENJE REZERVNIH
OFICIRJEV V BREŽICAH DOBRO DELA
Dolgo ni bilo nič slišati o Združenju RO v Brežicah, zadnje čase pa se zdi, da je v tem društvu delo zaživelo. Nedavno so rezervni oficirji obiskali letališče v Cerkljah, kjer so si ogledali sodobno tehniko naše jugoslovanske ljudske armade. V nedeljo pa so imeli v Domu JLA kar tri predavanja: »Ofenziva proletarskih brigad v za-padni Bosni«, »Cerska bitka leta 1914 v Srbiji« in »O rodovih vojske«. Predavanja so lepo uspela, žal pa so manjkali nekateri člani, ki zanemarjajo svoje dolžnosti. Ostali pa so s predavanji zadovoljni in hvaležni predavateljem za njihov trud. *
MLADINA BO TABORILA OB KRKI
Okrajni komite LMS bo v kratkem organiziral seminar za mladinske voditelje v obliki taborjenja ob Krki. S tem hoče vzgojiti mladinske voditelje, popularizirati taborniško življenje in pripraviti prijeten oddih mladini.
Na seminarju bodo predavali partijski in okrajni mladinski voditelji. Teme bodo zelo življenjske in zanimive, dnevno pa se bo tudi razpravljalo o mladinskih problemih, uspehih m
(1869 1.) izkazoval na področju našega okraja 7900 oralov ali 4548 ha vinogradov. Po sedanjih podatkih imamo torej 1158 ha vinogradov manj, kot pred 84 leti. delno se ti vinogradi niso obnovili pri prvem rajoniranju, največ jih je pa propadlo med drugo svetovno vojno. Med opuščenimi Vinogradi je mnogo prvovrstnih vinogradniških leg, ki jih pri drugi regeneraciji ne bomo smeli prezreti.
Med obstoječimi vinogradi je najmanj ena tretjina (1120 ha) tako izčrpanih, da jih ni vredno obdelovati, kajti pridelek ne krije stroškov obdelave in oskrbe To stanje in opuščanje vinogradniške lege je povzročilo, da v vinogradništvu izkoriščamo samo eno tretjino možnih kapacitet.
Ostali vinogradi (cca. 2000ha) bi ob zadostnem gnojenju in humificiranju še vzdržali kakih 10—15 let. Res dobrih vinogradov je komaj ena petina (cca. 760 ha). Sortnih vinogradov je komaj 1%, vse ostalo so mešani da ! nasadi, delno pomešani s samo-na rodnicami in pa same. samorodnice Ce vzamemo za bazo podatke PO službe, je v okraju 3390 vinogradov, t. j. 15,1% celokupne vinogradniške površine LRS (OLO Maribor-okolica in Ljutomer imata 12 4%, Ptuj 12.1%, Novo mesto 11.8%, Gorica 9 7% itd.) ali 3 6% celokupne ozir 7% kmetijske površine okraja.
fDalle sledi)
sih sodeč —veliko boljši pride-
nice je namreč vplivala megla, krivi pa so tudi nekateri kmetje, ki niso pazili na kvaliteto semena.	-nc.
IZ BREZiC
Stanovanjske hiše na dražbi.
Mestna občina bo v ponedeljek, 20, julija, ob 9. uri v sobi štev. 22 na javni dražbi prodala še nadaljnjih šest stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja, za katere pri prvi dražbi ni bilo kupcev. Dražbeni pogoji so isti kot pri prvotni prodaji in so na vpogled vsakemu interesentu pri tajniku občine. Gre za tele bige: 1. Kardeljeva 6 — Štrasner, 2. Pod obzidjem 4 — Konig, 3. Prešernova 2 — graščinsko, 4. Prešernova 9 — Varle c, 5. Cesta bratov Milavcev 17 — Suše! in 6. Gregorčičeva 7 — Cimerl.
Knjigama Državne založbe Slovenije v Vidmarjevi hiši je postala po sklenu zadnje seje občinskega ljudskega odbora samostojno državno gospodarsko podjetje, ustanovljeno po občini. Zato smo prepričani, da bo knjigama pod novim vodstvom čimprej nabavila take knjige, ki smo jih doslej pogrešali kljub povpraševanju, ko je pač morala sprejemati iz Ljubljane to, kar so ji pošiljali od tam.
Telovadnico v bivši meščanski šoli je dobil v upravo TVD Partizan v smislu sklepa ob-
V Dobovi je pšenica za razliko .od ječmena slabo obrodila.
Ljudje so pričakovali — po kla- neuspehih v delu z mladino in
še o marsičem.	-nc.
*
ELEKTRARNA BRESTANICA JE LEPO PROSLAVILA 10-LETNICO OBRATOVANJA
Na proslavo so prihiteli zastopniki drugih kolektivov, zastopniki oblasti in gasilcev. Po govoru tov. Javoriča, direktorja elektrarne, tov Lojzeta Colariča. zastopnika OLO in ZK, narodnega poslanca iz Senovega, zastopnikov elektrarn itd. je med igranjem godbe in nastopov pevcev iz Brestanice bil. razvit sindikalni prapor. Tov. Buh, zastopnik PGZ LRS. pa je brestaniški desetini kot najboljši desetini v letu 1952 nižje lige poklonil prapor v trajno last. Po nastopu gasilske desetine v šolskem napadu in mokrih vajah so si gostje ogledali elektrarno, nakar se je razvila prijetna zabava, za katero je skrbela godba na pihala iz Kapel. D. V.
činskega ljudskega odbora, ki je postavil za prevoz potrebno komisijo.
Najboljši učenci osnovne šole so bili ob sklepu šolskega leta od občine primerno nagrajeni. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Franjo Zorko jim je razdelil knjige s posebnim posvetilom. Po zgledu nekaterih drugih okrhjev bo prihodnje leto gotovo tudi naš okrajni ljudski odbor s tako spodbudno gesto nagradil tudi najboljše gimnazijce.
V nedeljo, 19. julija 1953, vsi v Rogaško Slatino, kjer bo odkritje spomenika Borisu Kidriču.
TRŽIŠČE
Kmetijska zadruga je po sklepu občnega zbora kupila letos dve mlatilnici za potrebe svojega okoliša. Prejšnja leta so kmetovalci mlatili predvsem s Cepci, letos pa bo nabava mlatilnice za kmetovalce velika olajšava. Ta teden že pričnejo z mlačvijo. Sedaj nameravajo zgraditi še shrambo za strojni odsek oziroma za stroje, ki jih imajo.
liv velikega Panonskega morja, ki je segalo nekako do Sevnice. Kot dokaz, da je bilo res tod nekoč morje, so najdbe okame-nelih školjk in drugih morskih živali na . naših gričih. Predvsem bogata najdišča so na Libni, kjer lahko takoj najdeš nekaj okamenin. Tudi najbolj »verni« in praznoverni se lahko prepričajo o resničnosti te trditve, da živimo danes na dnu nekdanjega velikega Panonskega morja.
O naj starejših časih naših krajev nimamo pisanih izročil. Toda o Čemer molčijo knjige, naj tem glasneje govore izkopanine, ki jih zemlja še vedno ljubosumno čuva in skriva. Predvsem veliko izkopanin nahajamo v Sloveniji, kar da sklepati, da so tu nekoč živela plemena, ki so bila bogata in mogočna. Po do sedaj najdenih izkopaninah se lahko sklepa, da so približno 2000 let pred n. š. naše kraje že naselili ljudje, za katere se prav ne ve, kateremu plemenu so pripadali. Učenjaki domnevajo, da so to bili Iliri, ki so zasedli predele med Jadranskim morjem in Savo. Delili so se v mnogo rodov. Okoli leta 380 pred n. š. so Ilire napadli Kelti, ki so jih delno premagali in se naselili med ilirska plemena. Moč rimske države se je vse bolj jačala in okoli
razvijati v
200 m nadmorske višine, jugovzhodno od Cerkelj, čeravno je zob časa že svoje naredil, se vkljub temu še opazi in vidi sled nekdanjega vodovoda Ce te bo nekoč peljala pot iz Cerkelj proti Drnovemu, boš zapazil na cesti med naseljem Za-Sap in borovim gozdičkom ob cesti vzpetino, ki je sicer neznatna. a pozornemu očesu kljub temu ne bo ušla. Čujmo, kaj pravi o tej vzpetini ustno izročilo. Naselje ob Savi se je začelo razvijati in večati ter dobilo ime Noviodunum. Potrebno ga je bilo zavarovati v primeru napada raznih plemen iz prostrane Panonije, ki so prav rada vpadala v rimske dežele in plenila in opustošila naselja. Okoli mesta so postavili obzidje in na mestu, ki je prej omenjeno, so stala tako imenovana Velika vrata. Velika so bila zato, ker so bila glavna in odpirala pot nadalie po rimski cesti proti Sisciji Neko divje pleme je napadalo mesto in ga dalj časa oblegalo z vseh strani. Mesto se je držalo in zadajalo napadalcu težke udarce, ki pa kljub temu ni odnehal. Končno se je vsa rimska posadka odločila. da pri Velikih vratih zada napadalcu odločilen udarec. In res, vse do zadnjega so potolkli in pobili. V zvezi s tem je postala ta neznatna vzpetina nekaj mističnega in vkljub temu velikemu časovnemu razmaku, ki je obsegal nekako 1500 let, je domačine navdajala gro-
Na mestu, kjer stoji danes vas Drnovo, . so tudi ustanovili takšno taborišče, ki se je prav kmalu razvilo v mesto, za ta kratne, a tudi za današnje pojme, velike razsežnosti, imenovano Noviodunum. Ta kraj je bil najbolj prikladen kot vojaško taborišče, ker je mimo tekla Sava in ravno tam delala velik zavoj proti vzhodu. Sledi, struge so še danes_ vidne Kot pam izkopanine pričajo, je mesto Noviodunum segalo nekako od Krške vasi pa vse do Rake.
Na več krajih še danes zasledimo ostanke rimske ceste, ki je peljala iz Emone preko No-viodunuma v Siscio. Sledovi pri čajo, da je ta rimska cesta bela speljana čez Krakovo. Zaloge, Mikote itd Mesto samo je bilo zelo bogato. Našli so se lepi mozaiki, nakit in denar, slednji le v žarah. Posebna zanimivost za takratne čase je bila napeljava vodovoda. Pod Gor- ! za. ako so morali ponoči po tej janci so našli zelo močan vrelec, poti. Zanimivo je slišati, kaj je
ga očistili in razširili. Polagali so lončene cevi vse do današnjega Drnovega; bile so speljane pod Krko. Sam kraj, kjer
leta 50 po n. š. je rimski cesar 1 se ta vrelec nahaja, se imenuje Oktavi jan prodiral ob Krki in še danes Izvir in leži nekako
pred približno 80 leti doživel kmet Srpčič, ko se je zvečer vračal z vozom iz Drnovega proti domu. Spokojno se je peljal proti domu ln opazoval zvezde in luno, ki je ravnokar
vzhajala izza Slemena. Medtem ko je bil voznik zatopljen v svoje misli, se voz hipoma ustavi in okoli konja se pojavi večja jata psov, ki laja tako, da sta voznik in konj čisto zbegana. Ravno pred Velikimi vrati ga je zaustavila. Drugega biti ne more kot duhovi poganov, ki so takrat obležali mrtvi pri obleganju mesta — je mislil voznik Pokrižal se je, zmolil molitev in pognal konja. Črni psi so ga sledili in lajali vsevprek. Pri križu ob cesti so pa brez sledu izginili, tako da je kmet Srpčiči prišel lahko domov. Samo o tem ustnem izročilu molči, koliko sivih las je Srpčič dobil
'Bogati Rimljani so imeli svoje vile na levem bregu Save na Libni. Na vznožju hriba nad Staro vasjo so imeli vojaško postojanko s katere je bilo Vidno na vse strani, gor proti Savi, dol proti Panonski nižini, torej bilo je vidno na vse strani, kjer bi mogel napasti sovražnik. Od tod izvira ime za kraj Videm. Libna je zelo prijazen grič s prisojno lego in prijetno zunanjostjo in zato so se mestni patriciji odločili, da postavijo tod svoje vile. Na vzhodni strani so si uredili pokopališče, kjer so pokopavali žare s pepelom umrlih. V žaro so še dajali denar, nakit _ in predmete, ki so bili pokojniku posebno pri srcu. Še danes se vidijo ti grobovi, sicer v grobem obrisu, a vidni so še vseeno. Pred leti je vodil tu izkopavanja že umrli prof. Šmid in našel dokaj zanimive najdbe. Grobovi so bili obdani s kamnitimi ploščami, tako da so bili zavarovani proti vsem morebitnim nezgodam. (Nadaljevanje sledi)
GLEDE VSEH NEPRAVILNOSTI SE OBRAČAJTE NA TRGOVINSKO INŠPEKCIJO
Na terenu se dogajajo nepravilnosti, bodisi v trgovski aB gostinski mreži in ljudje o tem mnogo govorijo. Dostikrat pa ostane samo pri govoricah, ker za to ne zvedo pristojni organi, ki bi sicer lahko v kali zadušili vsako nepravilnost. Zato svetujemo potrošnikom, da se glede vseh nepravilnosti obračajo na trgovinsko inšpekcijo, brez bojazni, da bi se zvedelo njihovo Ime, če tako želijo. Tako obveščanje bi koristilo tudi sami trgovski in gostinski mreži, kajti imamo tudi primere, ko potrošniki neupravičeno kritizirajo, ker mislijo, da je že pojav različnih cen v raznih trgovskih ali gostinskih obratih goljufija. V takih primerih bi trgovinska inšpekcija objasnje-vala potrošnikom, v ostalih primerih pa odpravljala nepra-
IZ BISTRICE
Zveza borcev v Bistrici ob Sotli bo postavila lep spomenik.
V ta namen ima že zagotovljena sredstva, nima pa še gradbenega dovoljenja, ki bi ga moral izdati OLO Krško. Zakaj ga le-ta ne izda? Zaradi tega zavlačevanja Bistrčani ne bodo mogli odkriti
spomenika 22. julija, ko bodo , r-----	.	-	-	,
praznovali Dan vstaje sloven- i vilnosti m predlagala sankcije skega ljudstva, in to jih upravi- j zoper nepoštene trgovce ali go-čeno razburja.	. stince.
-nc. Iz pisarne trgovinske inšpekcije
Pozivamo vse obrtnike in napredne kmetijce, da pripravljajo svoje izdelke za okrajno gospodarsko razstavo, ki bo od 15. do 24. avgusta 1953 v Krškem.
Svojo udeležbo prijavite pri Pripravljalnem odboru za gospodarsko razstavo pri ML0 Krško.
V vsako hišo .Posavski tednik-
j Znamka $0 din
.Posavski tednik1
uprava
Krš^n
Kmetje iz okolice Brežic
so praznovali
V nedeljo so imeli člani Kmetijske zadruge Brežice resnični kmečki praznik. S sodelovanjem vseh zadružnikov je bil dobro izveden celodnevni program
znanj tekmovalcev so brežiški zadružniki ob kozarčku dobrega cvička razpravljali o uspehih, ki jih dosegajo pri svojem delu, o svoji zadrug- in o vsem s či-
Gojku A parniku v slovo
Kar smo že nekaj časa pričakovati, sc je zgodilo. Tovariša Gojka, ravnatelja nižje gimnazije v Leskovcu, ni več med nami. Kakor je bil skromen v življenju, tako skromno se je tudi poslovil od nas, ko smo ga spremiti k večnemu počitku. Težka in zahrbtna bolezen ga je dalj časa odtegovala pedagoškemu delu. za katerega je bil ves vnet in je bil tudi vzor učitelja - vzgojite I ja. Vzgojil je celo vrši o šolskih generacij, ki ; so mu tudi hvaležne, j Kot vzgojitelj naše šolske j mladine ni nikdar pomislil na i napore, ki jih zahteva učiteljski poklic. Vztrajno in nesebično je dajal svojim učencem in j svoji okolici izven šole vse svo-je sile na razpolago in zdelo se ; je, kot bi utrujenosti sploh ne i poznal. Kazal se je kot človek železne volje. Nismo pa vedeli* da je načela njegovo telo težka bolezen. Ko jo je ugotovil zdravnik, je sprva sploh ni hotel priznati in je hotel delati dalje, _	I ker • je vedel, kako zelo potre-
mer so življenjsko povezani. ■ |>t1jc naše šolstvo dobrih učite-Godba je zaigrala. Močne žulje- 1 jjev in vzgojiteljev. Končno je ve roke so objele zdravo in od moral leči in ni več vstal. Nje-vino na ocenitev. Prignanih je sonca ogorele družico, vrtelo gova močna volja in želja po bilo 152 krav in telic. Nabralo j se je staro in mlado. Pozno v življenju in delu med mladino se je lepo število gledalcev, j noč je odmevala pesem, vesela sta morala podleči.
Prišli so tudi zastopniki živino-1 in sproščena Saj so po tako Tovariš Gojko je predstav-rejskih odsekov drugih zadrug, j trdem delu prileže tudi nekaj ijal v naših vrstah pravi lik
Z e zgodaj zjutraj je zaživelo brežiško sejmišče. Z vseh strani so gonili kmetje rodovniško ži-
Po ocenitvi in razvrstitvi živine v razrede je komisija izbrala iz prvega razreda pet najboljših krav. Za zmagovalko je bila proglašena krava »Beba«, sivo-rjave pasme, rejca Maksa Žabkar iz Črnca pr-; Brežicah. Rejc; so prejeli lepe nagrade, ocenitev sama pa je nakazala živinorejcem smer odbire živine, kakšna naj bi bila danes plemenska živina, in jim dalo nadaljnjo spodbudo za še uspešnejše delo.
Popoldanski spored se je pri-fcl s tekmo koscev. Ob množični udeležbi gledalcev, po večini članov Kmetijske zadruge Brežice, je tekmovalo 19 koscev. Servomo so brusili kose in se oadrali po radovednih gledalcih. HEastah je popolna tišina, le ijnarifcotanje kos je naznanjalo, da se je tekma začela. Tišino so nestrpni gledalci z »Naš bo prvi, naša vas zmagati, Ivan bo prvi, Je najboljši* itd., vse dot-rdso vzkliknili zma-Telasovemu Ivanu iz prt Brežicah, točka popoldanskega Je bila tekma žanjic. wflm brežiških in oko-nestrpnih gledalcev je devetnajst tekmovalk, njimi ttrdi petinšestdeset-Zagmeistrova Micka iz Za -In še so tekmovalke urno svoj srp ter pri-vzklikom gledalcev. Booglean? vzkliki in ploskanie Je veljalo Valenčakovi Reziki, te Brežine, ki je prva položila poslednji zvezani pšenični snop pred ocenjevalno komisijo.
PP objavi rezultatov in pri-
uric prijetnega razvedrila.
pedagoškega delavca, neutrud-
ljivega borca za kakovost šolskega dela, značajnega tovariša, ki je vsakomnr odkrito povedal svoje misli. Tako Je bilo med stanovskimi tovariši kakor tudi med okolico izven šole. Zato pa je bil tudi splošno priljubljen med vsemi, ki so poznali njega in njegov značaj.
Čeprav zahteva šola mnogo od učitelja, ki zavestno izpolnjuje svoje dolžnosti do družbe, ki mu zaupa v vzgojo svojo mladino, je še vedno našel tovariš Gojko dovolj časa. da se je uspešno udejstvoval tudi izven šole. Tako je bil zelo aktiven pri pevskem zboru na Vidmu, prav tako pa je tudi dolga leta marljivo sodeloval pri videmskih gasilcih, da ne omenimo tudi stanovske učiteljske organizacije, in povsod tam, kjer je bila potrebna njegova pomoč. Kakor je bil nesebičen v osebnem življenju, tako je stavljal družbi svoje sile na razpolago, kljub temu da je imel nujno, pravico in tudi dolžnost, da bi si čuval zdravje.
S tovarišem Gojkom je legel v prerani grob eden izmed najboljših pedagoških delavcev v našem okraju. Z njegovo smrtjo je nastala v naših vrstah občutna vrzel. Ohranili ga bomo v najlepšem snomiim.
Slava tovarišu Gojku!
T"	D. R.
IZ DNEVNIKA ILEGALCA
Lahno se je začelo daniti, ko je stopil jz hiše na cesto. Obcestne luči so medlo razsvetljevale vlažne ceste. Id so go klicale, vpile po korakih brezdomca — bostarja; kot da je življenje obstalo za čas nikogar nikjer, vsa okna temna-kot oči slepca, '--o zsmar VI:če po soncu, svetlobi... Mesto — ljudi si uklenilo — iz tudi si'nared’-lo stroje — od osmih do ene. od treh do sedme — nič več! Krasna jutra ne hude teh strojev — tovarniške sirene ni«o znanilke dneva, so znanilke strahu in bega pred smrtjo Umirajoči večer; - jim ne govore o minijVost; vsega - polne gostilne so pesem usoav-mkg Pijani karabinjerji so strah in trepet v zadnjih trenutk:h večera bežečim proti domu zaradi policijske ure
A njega so klicale ceste, vodile so ga iz hiše v hišo in potem ven. proč od zidov tja med zelene trate zora: e njive, iz katerih se ..dv.gajo v jutra škr-jančki in ž- rgok soncu, življenju. svobodi, jutru v pozdrav In ceste so ga vodile med nizke kmečke hiše. kjer v ranem jutru na dvoreh zanoio petelini zamukato vnliči. zalajalo psi — soočite Gospod nic stoje na dvorih in .trosijo kuram t.. če. gospodari; pa se v strahu najprej
Dvoličnež ne spada SZDL, še man
v orp'a^’^AC
pa v ZK
(Nadaljevanje § 1 strani* dejanja ha misli so daleč od tega. Sicer jih naši delovni ljudje vse bolj spoznavajo. Njihove namere nam pogosto od-
dek. kjer ni mesta za janusa. to je dvoličneža in političnega špekulanta, ki se prilagaja situacijam. da bi zadovoljil svojemu apetitu To borbo mora-
krivajo, toda še vedno prepo- ! voditi mi. to je naloga vseh časi. Zelo težko si ponekod pre- I članov SZDL še posebej pa bi ja resnica svojo pot. ker ii ’ komunistov Zato ho prav. da v nasprotujejo razni birokratski 1 smislu ugotovitev plenuma CK in sovražni elementi pa tudi	ki so popolnoma identič-
lastni oportunizem. Preden so n. pr N eovorir n nepor,er'em delu Pešaka, Kovačiča, Papeža in drugih odkrita dejstva in
uveden noet- —e(-	C-*
gubili upanje, da se bo proti njim sploh kaj pokrenilo.
Se vse premalo smo budni, premalo kritični, premalo eks-peditivni. Zaradi tega nehote še vedno dajemo možnosti pojavom gospodarskega kriminala, prizanašamo povampirjenemu birokratizmu, da se maskira z raznimi frazami.
Borba za resnični socializem je neraždvojljiva od borbe za lik socialističnega človeka, neustrašnega borca za socialistične družbene odnose, za naprc-
ne z razmerami v naših organizacijah. večkrat o njih raz-
ozirajo okoli, če n= kje laških lizunov, nato pa hite v koših pokladsti živini, in ko pade mrak 00 ,, m!jo. od dale’ zapokajo puške nato pa sred; vasi zavriskalo in 7"ip'e teritje da vztrepetajo srca deklet, da se matere brezskrbne, nasmehnejo'; »Mrši so, zdravi so ...« In pozno v noč. trde, žuljove roke stiskajo žuljave roke deklet srca ca so čista, duše r km-, teče Noči so požirate dneve dnevi pa so' se i/r-ub'iak .• noč K le je. kam spe — ni vedel Ujeli so ga. Kot kletev ie nosi’ v srcu spoznanje, da se je izgubil, da ne najde poti. ki bi ga popeljala v varno zavetja. Kot rahel odmev je ::ul klice, da b; se vrnil v vemo zavetje gozda — da bi bežal v polja, da bi iskal steze po gozdovih, kjer so hodili njegovi .. . Rahlo se je spominjal;
vlačili v izgnanstvo kri svoje krvi , Kriv sem. ker nisem mogel več poslušati joka žena, vdov, otrok, sirot, kletev očetov . in mož!
i •" Sodite, obsodite me! Samo ne vprašujte, ne vprašujte me več! Ne trgajte skrivnosti iz srca, ki vam ne bo odgovorilo. Krvnik , sem bil jaz — vi ste pa sodniki j v imenu »kralja in boga«! Sod-! niki ste, ki ste se sami postavi-} li, da boste v krvi drugih oprali j svoje krvave roke! Sodite, saj | izdajalci, plačanci vpijejo »Ho-sanal«, vpijejo »križaj ga!« Sodite me. obsodite stokrat, tisočkrat prekleti! Kot zveri ste se prikradli s pomočjo domačih izdajalcev. zdaj koliite, napijte se krvi — saj molčimo, ponosno stopamo k jamam, da zareglja-jo puške in strojnice, ponosno stopamo pod vešala, da se zama-
da je zadnjič šel. iz gozda proti iafo r.nša triljSlš v vetru — vi
mestu, kot izgubljenec ki brž; pred njihovimi srepimi, obtožujočimi pogledi.
Zdrzni! se je Sta! je v sodni dvorani. uHenjcn kot na’-hujši zločinec... Vstal' ie in go-vdril. kričal, kot da bi hotel izkričati srce;
»Sodite, obsodite me’ Peljite me' no cesti, do gramozne jame. od kod"r ni vrnitve. Kriv sem! Kriv! Kriv pred ljudmi, ki so me izdali. k; so vrgli vame kamne obtožbe! Kriv sem. kriv ker sem tolažil, brisal- solze . kriv. ker sem vračal otrokom očete’ Kriv. ker sem vračal ženam može! Kriv pred ljudmi — zvermi, ki so se povezali s tujci in v imenu »boga« pobijali in
pa vpijete: »Pravici je zadoščeno.*
In še in še b; govoril, še bi vpilo, kričalo njegovo srce, a karabinjer je zamahnil s pet jo po njegovi glavi, da se ie zrušil na zatožno klop... kri mu je zalila oči, obraz.. omedlel je ...	D V Svetinov
V CELJU KROMPIR PO 13 MN
V' tržni konkurenci je sedaj prevladalo podjetje »Povrtnina«. ki ie znižalo cene krompirju na 12 din. zelju pa na 7 din zn kilogram. Trgovsko podjetje OZZ je ostalo pri 15 dinariih za krompir, zelje pa prodaja po 10 dinarjev.
Na Lose** h kodo proslavili Dan esta'e
Mnogo vasi je, katerih prebl-; sih — valci so se med narodnoosvo-j niti v bodilno borbo še posebno izku-
stva iz oči v oči povemo, grajamo vsa dejanja in ravnanja, ki zavirajo napredek socializma in kvarno delujejo na vzgojo socialističnega človeka in vse nepoboljšljive elemente brez stanovske ati druge »kolegial-nosti« obsodimo kot škodljive za našo organizacijo.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 26. julija
Splošn; zančaj vremena se bo bistveno zboljšal. Prevladovalo bo lepo poletno vreme z redkimi krajevnimi nevihtami
Naročam »POSAVSKI TEDNIK* z dnem _______________
1953 in mi ga pošljite vse do pismene odpovedi.
Naročnino din ______Vam nakažem po poštni polož-
nici na Vaš čekovni račun pri NB 615-1-145.
Čitljivo izpisan naslov:
Kraj _...
Pošta
migljamo, si na sestankih član- | z.ale s svojim vztrajnim sodelovanjem z borci, podporo NOV in svojo neprimerno ljubeznijo do velike stvari, za katero so padale neštete žrtve. Med te vsekakor spadajo Lbščani, ki so med borbo pokazali toliko zvestobe in nudili borcem toliko podpore, kakor le malokje. In Loščani, prebivalci vasi pod Bohorjem, hočejo letošnji Dan vstaje proslaviti še posebno slovesno. Por-abili bodo vse prijatelje in znance-borce fž narodnoosvobodilne borbe, s katerimi jih veže trdno tovarištvo iz te najslavnejše dobe. Njihova velika želja je. da se vsi povabljeni na ta dan odzovejo povabilu in se podajo v stari partizanski kraj, kjer bodo deležni. nnjprisrčnejšega sprejema. Spet jih bo nozdravila dobra partizanska mati Zupančeva. Spet jih bo sprejelo nešteto src. ki so v najhujših dneh bila zanje in jih z njimi zvarila v največjo zvestobo in tovarištvo. Loščani zato I-mmai čakalo h n trenutek, ko bodo z.onet. zagledali znane obraze borcev, s katerimi jih je na živ! jen ie in smrt družila velika borba, za svobodo našega naroda.
Toda 5e nekaj i» kor bo "n bolj dvignilo proriavV' tega dneva. Na ta dan bo rta Lošcah prvič posvetila elektrika. Poleg velikega zgodovinskega Dneva vstaje bodo Loščani' praznovali tudi gospodarsko znmon. Znano ie. da nrihaia z elektriko v vas tudi kulturni in gospodarski napredek. K»ko vareče so s’ Te-ščani želeli te pridobitve! Vča-
(Podpis)
. štev.
smelo smemo to trditi, saniah niso pričakovali, da bi ta želja mogla kdaj postati resnica. Toda uvideli so, da se morajo zanesti na lastne sile in pa pomoč najboljših, onih, ki ?o tudi v NOB žrtvoval; vse napore za našo stvar. Zgrabili so za delo. Mnogo znoja je poteklo, nešteto naporov je bilo treba premagati, da se je ta njihova želja uresničila. Toda kakor v osvobodilni borbi •niso šfedili z napori, ki so nam vsem prinesli osvobojenje, tako je tudi ta njihov trud prinesel zmago. Dan vstaje bo letos zanje tudi dan zmaze, zmage njihove volje in hotenja.
23.	julija se bo slavje razvijalo takole:
Ob 5. ur; budnica , godbe, na pihala »Svobde« na Senovem.
Okrog 6. ure se bodo zbrali vsi udeleženci pred garažo. Temu sledi počastitev spomina padlih pred spomenikom. Zatem bo odhod v Lošce.
Ob 11. uri bo na Lošcah otvoritev proslave s pozdravnimi govori.
Ob 12, nri bo priključitev elektrike., kateri bo sledilo partizansko rajanje.
še enkrat:	Loščani vabijo
medse vse borce s Kozjanskega, vse. lq cenijo velike napore narodnoosvobodilne borbe. vse. ki jih s to vasjo pod Bohorjem družijo snomini na težko, o ponosno dobo naše osvob.-xV.tve!
Poverjenikom
Prešernove družbe I
1.	Prosimo, da nam javite najkasneje do 25. julija število do tedaj vpisanih članov Prešernove družbe ne glede na to ali so članarino že plačali ki ste jo vi odvedli ali ne. Posebej, navedite število tistih članov, za katere predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili knjige (t. j. v mesecu novembru).
Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opozarjamo poverjenike in vso javnost, da bomo kasnejša sporočila in vpise le težko upoštevali:
2.	Do J. septembra nam javite koliko in katere izmed petih knjig želite v polplatno oz. plat-
no. Doplačilo za vezavo koledarja v polplatno je 108 din, v platno pa 200 din, za vsako izmed ostalih knjig pa v polplatno 80 din In v celoplatno 160 din.
3.	Pohitite z vpisovanjem članov. Ker bo stala družbo vsaka zbirka preko 500 din, storite vse, da zberete čimveč podpornih In ustanovnih članov. Imena podpornih In ustanovnih članov, ki bodo plačali članarino do konca tega meseca bomo objavili lahko še v koledarju za lete 1954, sicer p* šele v naslednjem letu.
Kadarkoli nam pišete, nam sporočite tudi točen naslov, kjer naj bo navedena tudi pošta in železniška postaja.
Glavni odbor Prešernove družbe
ZakUBčcea le freina ael lična Kenlcreeca v Atenca
V	Atenah Je bRa zaključena politična konferenca, ki je trajala tri dni Konferenca ni le potrdila splošne linije trojne deklaracije od 24. junija 1953, temveč je napravila tudi nov korak s tem, da je obdelala konkretno, politično stališče treh držav do poglavitnih problemov sedanjosti.
Težnja določenega popuščanja mednarodne napetosti, ki je nastalo v svetu v novejšem času, terja, da vse države, med njimi tudi Grčija. Turčija in Jugoslavija, čedalje bolj uporabljajo diplomatsko-poV-tična sredstva. Konferenca je to tudi upoštevala.
URADNO POROČILO O KONFERENCI
V	skladu s 1. členom trojne pogodbe o sodelovanju in prijateljstvu med kraljevino Grčijo, rep. Turčijo ta FLRJ. podpisano v Ankari 28 febr. 1953 je bila od 7. do 11. julija 1953 v Atenah prva konferenca treh zunanjih ministrov. Grčijo je zastopal g, S. Stefanopulos, Turčijo g. prof. F. Kuprulu, Jugoslavijo pa tov. Aleš Bebler.
Na tej konferenci so trije ministri proučili svetovni položaj, zlast) pa položaj v sosedstvu treh držav. Pri razgovoru so ugotovili popolno istovetnost mnenj o stališču treh držav do mednarodnih dogodkov. Sklenjeno je namreč bilo, da bodo te države še nadalje ohranile odločnost to budno stališče, da bi prispevale na najbolj konstruktivni način k zmanjšanju napetosti in rešitvi mednarodnih vprašanj. V tem smislu se bodo tri vlade posvetovale, da hi zavzele skupno stališče vsakokrat. ko bi to zahtevala sprememba položaja, zlasti na Balkanu. tter je namen vseh držav pomagati prj utrjevanju miru
to stabilnosti na Balkanu. m>
trije ministri, ki so proučili različne vidike sedanjega položaja na tem območju potrdili miroljubne namene svojih držav do svojih sosedov predvsem pa so se sporazumeli, da je neodvisnost Albanije eden Izmed pomembnih elementov miru in stabilnosti na Balkanu.
Po drugi strani so zadovoljivo ocenili uspehe, ki so jih doslej dosegli na različnih področjih trojnega sodelovanja. Da bi te sodelovanje okrepili in nadaljevali, so se trije mtoistri sporazumeli o teh uprepih.
1.	Da bodo ustanovili stalni sekretariat, katerega naloga bo pripravljati konference zun. ministrov, hkrati pa proučevati vsa vprašanja, ki sedijo v politične In kulturno sodelovanje treh držav ter e njih opozarjati prizadete vlade. V tem sekretariatu bo po en visoki diplomatski predstavnik sleherne izmed teh držav to stalni biro.
2.	Da bode naročili generalnim štabom, katerih priporočila so trije mtoistri z zadovoljstvom odobrili, naj prouče na svojem prihodnjem sestanku osnove za poenešitev trojnega vojaškega sodelovanf* In ustrezne oblike, M mu .jih je treba dati.
3.	Da bodo ustanovili komite »ad hoc«, sestavljen iz izvedencev za gospodarstvo to trgovino, ki bo proučeval možnosti ta načine trojnega gospodarskega nedelovanja.
Ob koncu svojega dela *0 trije zunanji ministri z zadovoljstvom ugotovili, da se Je trojna pogodba že zaradi doseženih uspehov utrdila kot važno or*to-fg krepitev miru fn množičnosti balkanskih držav in kot pomemben prispevek za splošno varnost.
GOSPODARSKE ZANIMIVOSTI
PRIČELI SO Z GRADNJO ŽELEZNIŠKE PROGE KNIN—ZADAR
Železniško gradbeno podjetje »Vladimir Gortan« je že pričelo graditi barake za stanovanja delavcev, ki bodo delali na tej progi. Na (erenu stoji že znaten vozni park in tudi ostala sredstva za razstreljevanje tunelov. V letošnjem letu nameravajo zgraditi 20 km, in to na enem izmed najtežjih terenov, koder bo tekla proga. Predvideva se, da bodo pri tem delu zaposlili okrog 3000 delavcev.
DVAKRAT VEC TUJIH TURISTOV V NAŠI DRŽAVI
KOT V PREJŠNJEM LETU
Kljub temu da je turistična sezona pri nas začela z zamudo. je v prvih petih mesecih naša letovišča in klimatska zdravilišča obiskalo skoraj dvakrat več tujih turistov kot v preteklem letu. V lanskem letu je v prvih oetih mesecih obiskalo našo državo 21.341 tujih turistov, medtem ko jih je _v letošnjem letu obiskalo 50.077. Največ od teh je Nemcev. Avstrijcev, Angležev itd.
DVIGNILI SO LADJO, KI JE 36 LET LEŽALA NA MORSKEM DNU PRI SPLITU
Stara potniška tovorna ladja »Schwarzenberg« z 900 brt., dolga 63 metrov, je ležala 36 let na morskem dnu pri Vini-šču v bližini Splita. Omenjena ladja je bila potopljena v času prve svetovne vojne od torpeda neke italijanske podmornice, ko je plula od Šibenika proti Splitu. Pred nedavnim jo je ekipa »Labin« od podjetja »Brodo-spas« iz Splita, po 37 delovnih dneh dvignila na površino in privlekla v splitsko severno luko. Ladjo bodo dokovall v ladjedelnici »Vicko Krstulovič«. Ladijsko korito je dobro ob-
varovane, kljub temu da je vse porastlo s školjkami. Prav tako je v dobrem stanju motor ladje.
TRGOVINSKI SPORAZUM Z NIZOZEMSKO
Novi jugoslovansko-nizozem-ski sporazum določa blagovno izmenjavo v vrednosti približno 45 milijonov goldinarjev. Jugoslavija bo izvažala v Nizozemsko lesene izdelke, sulfitao celulozo, okensko steklo, nezgor-Ijiv material, cink, svinec, antimon, hmelj, koruzo, tobak, suhe slive, vino in drugo blago, uvažala pa bo elektrotehnični material, stroje, kemijske izdelke, sladkorno peso, lan, semenski krompir in dušikova gnojila.
NOVE POŠILJKE PŠENICE IZ ZDA
V roškem in splitskem pristanišču iztovarjajo štiri ladje, ki so pripeljale skupno kakih 38 tisoč ton nšenice kot pomoč iz Amerike. Š to količino bodo zaključene pošiljke za gospodarsko leto 1952 in 1953. ki jih daje Amerika naši državi na račun pomoči.
Iz Amerike nam pošljejo tudi 80.000 ton pšenice v okviru pomoči za novo gospodarsko leto 1953-54. Prvo ladjo s to pšenico pričakujejo konec julija. Do konca avgusta bomo dobili tudi teh 80.000 ton pšenice.
Na Reki na iztovarjajo 10.000 ton sladkorja iz Brazilije. Do konca meseca ga bomo dobili še 8500 ton. S to pošiljko bodo popolnoma zadovoljene potrebe, dokler sredi avgusta ne pride na trg domači sladkor.
Razen tega bo do konca tega meseca prispelo tudi 2600" ton maščob, kupljenih iz predujma ameriškega dela tristranske pomoči za gospodarsko leto 1953-54.
Pri tabornikih
Tovariš urednik!
Pošteno nas je presenetil članek pod gornjim naslovom v zadnji številki Vašega tednika. Kako neki Vam pride vse to na ušesa? Ko smo članek prečitali, smo morali seveda vsemu pritrditi. Veseli nas, da ste se vsaj Vi spomnili na nas. Potožiti se Vam moramo, da smo preživeli vseh 14 dn; v velikem pričakovanju. Vedno so nam različne množične organizacije obljubljale obisk, katerega pa na žalost nismo dočakali. Posebno smo se veselili obiska mladjn-
vodo, pa se bodo tudi oni naučili.
Iger je bilo na pretek, Prej si niti mislili nismo, da je mogoče v tako kratkem času doživeti toliko različnih iger. Najbolj so jiam ugajale tekmovalne igre in igre z žogo.
Hodili smo tudi na izlete. Občudovali smo lepo bližnjo in daljnjo okolico Kostanjevce ter istočasno spoznavali bujno rastlinstvo. Razen več krajših izletov smo izvedli tudi enodnevni izlet na Ravno goro. Med potjo smo se ustavili pri Titovi ko-
fct'v.
ske organizacije iz Vidma, za katero smo pripravili lep program ob tabornem ognju. Taborni ogenj je kljub temu dogoreval, vendar brez njih.
Dobro bi bilo, če bi se pobli-že seznanili z našim delom. Zato smo se odločili, da Vam naše življenje v platnenih hišicah, ki je bilo zelo pestro, natančneje op'šemo.
Taborjenje se je pričelo 1. julija: Rečeno je bilo, da bo preko 50 mladih tabmiKov, a na žalost se jeh je zbralo le 23. Vsem tistim. ki so imeli možnost udeležiti, se taborjenT«, naj bo žal, ker niso bili' deležni lepote to nrčjrig tabomišekga življenja.
n strel 'anju ste že nekoliko slišali, toda to streljanje ni bilo le za zabavo Po večkratnih vajah smo rriređiH strelsko tek-Med taborniki so bili ra’bol«'" Z^renč Franc, 45 točk, Stoid!«•§;<; Franc 25 točk. Hraste! Vinko 20 točk to drugi. Tabornice pa je treba posebej pohvaliti, ker so v skupnem plas-mato premagale tabornike. Prva je'bila Vidmar Oton s 36 točkami dru »a. Krivec Ana, 32 točk to ■ itreiia Travnikap Mira 29 točk.
Kljub v-emenskim neorili-kem smo Krko temeljito izkoristili. Nekaj se jih je naučilo plavati druge je seveda prehitel čas. Večkrat- bodo morali v
mislili in jim prinesli velike šope rdečih dobrot.
Vsakdo se zanima, kakšna je hrana. O tem ne bi dosti govorili, ker so se že obiskovalci sami prepričali. Dnevno je bilo pet obrokov. Redko smo preživeli dan brez mesa, a tudi slaščice so bile vedno na jedilnem listu. Skratka, hrana je bila odlična.
Ves čas taborjenja smo se tudi marljivo pripravljali na taborniški izpit. O taborniški or-
ganizaciji nam je največ povedal tov. Lavrenčič, ki nas je obiskoval dnevno in nam nudil vse potrebno znanje za izpite. Zdi se nam, da ne bi bilo prav, če se ne bi nekoliko pohvalili, kajti vsi pionirji smo taborniški izpit uspešno končali. Dosegli či, kjer smo se spomnili na našega Maršala in druge borce. Srečo smo imeli, da smo naleteli na celo planjavo jagod, katere so nasitile vse naše sladkosnedne želodčke. Ne mislite, da so bili dežurni, ki so ostali doma, prikrajšani. Tudi nanje smo smo veliki smoter postali smo pravi taborniki. Ob tabornem ognju smo obljubili, da bomo vestno izpolnjevali taborniška načela. Sprejeli smo pismena priznanja, katera bodo z veseljem pokazali ob novem šolskem letu vsem sošolcem, ki niso imeli v letošnjih počitnicah te priložnosti. Pa tudi med šolskim letom ne bomo držali križem rok. V sleherni šoli bomo skušali organizirati taborniško organizacijo, kajti le takrat bodo imeli možnost vsi ljubitelji narave uživati počitnice v prelepi naravi.
Največlo pomoč v času našega bivanja v Kostanjevici pa nam 1e nudila orgaolzactia AFZ iz Kostanievice. Pri članicah omenjene organizacije smo dobil; brezplačno potrebno zelenjavo. Pionirji prve izmene se tej organizaciji natiemše zahvaljujemo, nosebno še ker so nas že prvi dan z navduteniem smte. jele ter nas nošo stile s sladke medico in žemliam!
Pozdravljajo Vas pionirji na taborjenju pri Kostanjevici
Tovarna pohištva v Brežicah
ČESTITA K NARODNEMU PRAZNIKU 22. JULIJU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM
Belo sindikalne orpiTzacije železničarjev v Sevnici
GASILSKE VATE V MALEM OBREŽU
PGD v Malem Obrežu j« mlado, vztrajno Pa Si prizadeva dohiteti ostala gasilska društva v Dobovi, ki imajo bogato tradicijo. Davna želja PGD Mali Obrež je gasilski dom. Upajo, da bo tudi ta zrasel po vztrajnem in napornem prizadevanju, ki ga kažejo prebivalci Malega Obreža.
V nedeljo so priredili gasilske vaje. Udeležba je bila lepa. Oddala so se tudi 'gasilska društva, k; so sodelovala pri izvajanju gasilskih vaj. Prvo mesto je osvojilo gasilsko društvo Mostec, ki je sploh eno najboljših društev v Do bori.
PGD Mali Obrež želimo obilo uspehov!	_nc
Kakor povsod, tako obstaja tudi na postaji v Sevnici sindikalna organizacija železničarjev. V začetku se seveda niso hoteli vsi včlaniti v sindikalno organizacijo. Pozneje pa, ko je pretila nevarnost odpusta, so brez nadaljnjega vsi postali člani sindikata.
Delo starega odbora te organizacije nikakor ni pohvalno. Predsednik na primer se ni udeležil niti enega sestanka
Sindikalna organizacija železničarjev v Sevnici je imela tudi svoj redni letni občni zbor Vendar nam še ni znan izidvo-I Iitev, ker nismo imeli še nobenega masovnega sestanka. Le po ovinkih slišimo, kdo da je predsednik. Dobro bi bilo da bi nov upravni odbor preko časopisa obvestil članstvo, kdo je novi predsednik, ako že ne morejo sklicati masovnega sestanka
8. junija se je vršila konferenca po upravni liniji. V odboru sindikalne organizacije (kar je bilo opaziti na konferenci) ni nobenega člana ZK. Pravijo, da komunisti niso priljubljeni, to pa vsled tega. ker ravno oni skušajo odstraniti to kar razdvaja skupnost.
Ta sindikalna podružnica je priredila tudi družabni večer Pripomniti moram, da so pri nas tudi delavci, ki niso v službi to čakajo na pokojnino. Ker smo imeli denar, bi lahko tudi tem Iiudem. ki notrebuieio ne-
moči, priskočili na pomoč, čeprav z manjšo vsoto in bili bi hvaležni. Družabnj večer bi pa po mojem mnenju v taki obliki lahko izostal.
*
Izkopavanja pri Dobovi se nadaljujejo
Iz razgovora našega dopisnika s tov Stiplovškom, ravnateljem Posavskega muzeja v Brežicah, posnemamo:
Tako na Velikem Obrežu pri Dobovi kakor v Selah v bližnji okolici nadaljujejo izkopavanja Na Velikem Obrežu so bili izkopani trije grobovi — eden z dvema žarama, eden brez žare s samim okostjem, pepelom in ogti°m. V Selah pa so pri kopanju naleteli na zid. ki je najbrž iz časa staroslovenske ta-mošnje naselb''-'” Zanimivo je, da so tod kmet e izkopali 30 do 40 skeletnih grobov pred narodno osvobodilno borbo, a do načrtnih, znanstvenih izkopavanj doslej ni prišlo.
Nujno bi bilo da bi tudi ostali forumi razumeli potrebo nadaljnjega raziskovanja, kakor ga razumete okratoi funkcionarji iz Krškega, ker bi tako prišlo do marsikaterih pojasnitev iz žgodovine tega okoliša ki je. sodeč op izkopavanjih in dosedanjih odkritjih, v preteklosti bil tako velikega pomena
D V
Gospodinjski
k< tiček Šola za neveste
Nekoč je bila navada, da so se mlada dekleta poročila, ne da bi bila vedela, kakšne naloge jih pravzaprav čakajo. Gospodanja mora torej marsikaj znati, če hoče dom ohraniti in ga spretno voditi.
Kaj mora vsaka žena znati?
Znati mora vsaj nekaj računstva. Razumeti se mora na preprosto knjigovodstvo, da zna urejevati prejemke in izdatke. Skozi njene roke gre večina denarja, ki ga mož zasluži. On mora zahtevati, da bo ta denar prav obrnila in.z njim čim bolje gospodarila.
Tudi o blagoznanstvu mora imeti žena nekaj pojma. Presoditi mora znat; kakovost mesa, živil, obleke in vsega drugega, kar je družini potrebno. Vedeti mora brez tujih nasvetov, ali bo dobila za svoj denar pravo protivrednost Žene, ki spečejo kokoš, pa iz nje prej ne pobero drobovja, spadajo samo še v humoristične liste in bodo še tam počasi izumrle, ker kmalu ne bo nikogar, ki bi verjel, da je kaj takega mogoče.
Zena se mora naučiti kuhati preprosto, a dobro Ni treba da b; nosila na mizo razne posebnosti, pač pa . je potrebno da ve, kako se skuhajo razne domače jedi da so okusne to tečne. S kopico denarja ni težavno gospodariti. pač pa s skromnimi dohodki.
Tudi znanje šivania in krpanja je potrebno Brez tega bo vsak1 ženi v zakonu narobe hodilo Naučiti pa se mora tudi najpreprostejših pojmov o negi botoikov in dojenčkov
To so glavne dolžnosti. V se-darvih razmerah to ne bo tako težavno Pri nas obiskujejo dekleta od 17 do 18 leta tečaje za kmečko in žensko mladino, kjer se bodo vse gornje stvari nhučile Po raznih oddaljenih vaseh pa so pozimi gospodinjsko — kuharski tečaji, kjer jim nudijo vse znanje.
ANEKDOTE
Kdo je najbolj hraber
Churchillov zet Je bil nadvse zadovoljen, če je spravil svojega tasta v zagato.
Tako ga je nekoč vprašal:
»Kdo je po vašem mnenju bil najbolj hraber državnik v zadnji vojni?«
»Mussolini.«
»Kako to?«
»Popolnoma enostavno« — odgovori Churchill porogljivo, »on 1 je edini bil tako hraber, da je ustrelil svojega zeta.«
Rabelais na smrtni postelj? i
Rabelais je živel triinšestdeset ■ let. V svojem življenju je vedno ! stresal domislice in zbijal šale. Po pripovedovanju njegovega biografa je na smrtni postelji dejal:
»Spustite zaveso — šala je končana.«
Odgovor Anatola Francea
Nekega dne je nekdo zaprosil Anatola Francea, da mu objasni razliko med časom in večnostjo. France ga je pogledal in dejal:
»Ako bi mi čas dopuščal, da vam to pojasnim bi vam bila 1 potrebna cela večnost, da bi j stvar razumeli.«
Lafayette in angleščina
V času bivanja v ZDA je imel Lafayette mnogo neprilik ker | j ni znal angleškega jezika. Nekega večera je na banketu, ki je bil prirejen njemu v čast. vprašal svojega soseda:	* *
»Kaj je novega pri vas?« — to se je bil namreč naučil na1 pamet.
»Včeraj mi je umrla žena,« mu je ta odgovoril, j Lafayette, ki je od vsega ra-I zumel samo »žena«, in je mislil, da govori o novosklenjenem za-; konu. se je pošalil in rekel:
»Zavidam vam to srečo ...«
Ni za pse...
Slavni francoski zdravnik Claude Bernard je nekega dne obiskal svojega kolega in prijatelja Beladra in ga zalotil, ko je pil konjak.
»Ti piješ alkohol?« mu reče Claude Bernard. »Ali veš, kako grešiš? Imam dokaze Imel sem dva psa iste pasme. Dajal sem jima enake obroke hrane, enemu od njiju pa sem mešal hrani raziskovanja sem ju žrtvoval.
alkohol. Pa da vidiš, v interese ugotovil sem, da je varjenje psa, ki je »pil«, bilo sporno. Kaj ti misliš o tem?«
»Mislim,« odgovori Belard, »da alkohol ni za pse.«
Zgodaj je prišla
Nemška pesnica Marija ven Ebner-Eschenbach je bila povabljena na večerjo, katero je pa malo zamudila, tako da so jo ostali gostje morali čakati. Brž ko se je pojavila, je eden izmed gostov šepnil svojemu sosedu: »Zena, ki ni ne lepa ne mlada, se ne bi smela nikoli zakasniti«.
Pesnica, ki je slišala to pripombo, je z ljubeznivim nasmehom odgovorila: »Ce Ima žena smolo, da mora sedeti za isto mizo z nevednimi ljudmi, potem je — kadarkoli že pride — prezgodaj prišla.«
Kino Brežice
18. in 19 Jul. Walt Disneyje-va barvna risanka »Bar-* i«. V nertolio ob 10. uri matineja.
21. 22. in 23 julija premiera ameriškega pustolovskega filma »Afera v Trteteadu«. Rita Hay-worth. Glenn Ford.
24.	tulila premiera ameriškega pustolovskega barvnega filma »K»re<an Boratio Hnmblo-wer« ^Greeorv Pečk. Virginia Mavo
V kratkem bomo oredvalaH barvne cowbovske fi*ne »Skozi Missouri« in »Smoky«.
Kinn Sevrrca
18 to 19 topla ameriški film »Ne pot ml žalostnih pesmi«.
v okraju Krško
18 Juliia v Zabukovju, 20. tolija v Krmelju, 23. julija v Cerki1 ah in Blanci in 26. julija v Leskovcu
v okraju Klanjec
25 juliia v Dibravici, 22. julija v Luki.
v okraju Samobor
28. julija v Samoboru.
Dobriča Costo:
DALEČ JE SONCE...
Nato pa je zašumelo; mrak okrog njega je šumel prav tiho, nato pa glasneje in glasneje. Slišali so se glasovi.., Mrak je strašno šumel in nekaj kričal, a nenadoma je iz vsega tega začul razločen in strašen glas:
»Pridi ven! Kaj čakaš?«
Odprl je oči: prst na petelinu ge je stiskal in petelin je škrt-nil. Strela ni slišal.
... Ko je prišel k sebi in dvignil glavo, mu je bilo grozotno mraz; po vsem telesu je drgetal; okrog njega je bilo tiho.
»Ziv sem ... Ziv sem!« je Jovan šepnil.
Krčevito je stisnil sneg, ki ga je držal v pesteh in ponovil:
»Da! Saj sem živ!«
Tz vi ek el je eno roko, si obrisal sneg z obraza in napeto prisluhnil. Razen tihega žuborenja vode pod ledom ni bilo ničesar slišati. Nekaj trenutkov je tako obstal, nato pa se počasi izvlekel iz dupline in znova prisluhnil. Nič sumljivega, s pomočjo vej se je komaj vzpel p0 bregu; ozrl se je okoli. V mesečin; se je lesketala poledenela skorja. Po polju razsuto je črnelo grmovje in drevje. Tam soodai v temnem gozdu so lajali psi; bila je vas.
»Spet sem se izmotal! Toda
kako? Več sreče je bilo vmes kakor znanja!« je tiho spregovoril, si otresel sneg z obleke in se napotil v smeri, kjer se mu je zdelo, da je vas, v kateri ga pričakuje veza.
Mokre opanke in hlače so kmalu oledenele. Utrujen in premražen je le stežka korakal. Moral je sezuti opanke; v nogavicah mu je manj drselo in je hitreje korakal. Dolgo je že hodil, toda vasi, k; jo je iskal, ni bilo nikjer. O tem, kar je preživel, ni razmišljal. Zelo malo je razmišljal tudi o četi; niti slutil ni, da se ji je kaj hudega pripetilo; želel si je. da bi se z njo čimprej sešel, pa je hitel, kakor da ga čaka četa na domenjenem mestu.
Ni vedel koliko je ura. Stežka se je orientiral; po mesecu je določal samo strani neba Polja, griči, gozdovi, poti vse se je to noč spremenilo. Dolgo je hodil, ne da bi mu uspelo se orientirati. Po Petelinjem petju sodeč, se je že močno bližalo jutro. toda vasi ki jo je iskal, ni bilo nikjer. Pomislil je, da ga dan lahko dohiti takole prezeblega na praznem polto, da ga tako lahko ujamejo četniki, na se je prestrašil in stopil še hitreje, skoraj stekel je proti vi-
soki vrsti drevja, ki ga je videl na robu neke vasi. Sneg mu je raztrgal nogavice, z golimi petami je gazil po ledu, toda mraza ni čutil.
Ob svitu, ko se je dalo že lepo razgledati, je prispel do staje v svinjaku na robu vasi. Videi je, da je to velika moravska vas, ki je n; spoznal, ker so si vse vasi v ravnini druga drugi podobne. Znova je zašel v težak položaj. »Toda kaj je z menoj? Kaj mi nesreča tiči na vrafu kot naglušni' ženski, kakor je rekel Djudje,« je zaskrbljeno mislil in opazoval okolico. Stopiti v hišo ni smel, lahko b; bila četniška. Če bi se odpravil v svinjak, ga bodo spet tu našli. Če bi šel dalje, kam naj gre?
N; bilo drugega izhoda: preskočil je plot in se zavlekel v svinjak med debele svinje. Svinje so momo smrčale; njegova navzočnost jih ni vznemirjala. Prezeble noge je potisnil pod mehki, tonii trebuh črne pitane svinje. Nit; premaknila se ni, samo nekajkrat je zakrulila, kakor, da se jezi, ker jo moti v dremaniu. Roke je Jovan potisnil pod želodec druge svinje s ronesnaženimi ščetinami in tako skrčen obsedel. Zadaj za njim so v zidu cvilile miši Te živali
so mu bile že od nekdaj zoprne. Jovan se je nasmehnil: prvič v življenju mišj niso bile ostudne.
Kavke in vrabci so se v jatah spuščali na svinjak Kavke. So resno to mirno stale na prečnikih in, se s kljuni česljale pod krili, kakor bi obirale uši. Vrabci so. zganjali hrup, se spuščali na prazna korita, poletaval; k svinjam, se prestrašili Jovana in vzletavali na plot.
Nekaj kasneje se je pojavila debela šepasta ženska z lesenim koritom zrobkane koruze za svinje.
»Ojej, ko me bo zagledala! ženske tu ne morem napraviti za jetnico. To bi moral vendar prej pomisliti« Jovan je drhtel, ves onemogel od mraza, utrujenosti in strahu.
»Pujsi! Pujsi! Pujsi!« je vabila ženska.
Svinje so malo dvignile glave, obrnile k njej svoja od sala naglušena ušesa in kar dalje ležale. Jovan jih je suval to dregal, da bi vstale, a so ga s krmežljavimi, drobnimi očmi začudeno opazovale.
»Pujsi-i-i! Strela, čemu ne pridete ven?«
Jovan je na vso moč suval svinje, a niso hotele vstati. Škripnila je lesa, ženska je prišla do korit, vsula vanje koruzo in začela s palico izganjati svinje. Jovan se je zavtokel prav v kot in skrči! noge Ženska je j ureklinjala svinje, ker uh je pičil mrtvoud, se pripognila, da
I b; jih spravila ven, pa je opazila Jovana, se naglo umaknila nazaj in prestrašeno vzkliknila sredi svinjaka:
#Kdo pa si? Kaj hočeš tu? Ej, Radislav!« je vzkliknila in pohitela iz svinjaka.
»Mati ne bojte se! Ne bojte se, pridite bliže, prosim vas! Pridite brez strahu!« je proseče vzkliknil. Jovan
Ona ga je stoje pri lesi svinjaka presenečeno gledala.
»Pridite bliže, da vam povem! Ne bojte se!«
»Kdo pa si? Zaboga, kaj ho-
• češ tu? Kakšna smola te je prinesla.« Se mu je približala in njen glas je bil strog, a obenem tudi sočuten.
»Iz rudnika sem pobegnil, pa me je jutro tukaj zateklo. Koga pa imate doma, mati?« se je Jovan poslednjič v tem dnevu zlagal.
»Ej, ej! Ponoreli so na te rudnike . Naprej in naprej zbirajo in seganjajo ljudi Revčki pa bežijo, bog daj. da bi se jim vsi razpodili. Od kod pa si. in čigav si sinko, če te smem vprašati?«
»Od Kraljeva sem Niste m; povedali, mati, koga imate doma?« je čepe ob svinjah dejal Jovan
»Sina imam snaho in tri vnučke bog mi jih obvaruj žive Ne boj se če govoriš resnico Takoj bom poklicala sina Joj. ubožec nesrečni saj s; bos! In po vodi si brodili Ej, Nemci, da
i bi vam vid pobralo in bi vas . vaše matere s palico iskale po belem svetu, kamor so vas poslale .,« je ženska s kletvijo odšepala v hišo.
23. POGLAVJE Na Moravi je vlekla košava in grizla v obraz. V grmovju so pokale poledenele veje. Partizani so se čepe stiskali za debelih mi grčavimi topoli to molčali. Pavle in Vuk sta hodila ob bregu navzgor in navzdol, postaja-la. prisluškovala in spet hodila.
»Ni ga Nekaj se mu je moralo pripetiti,« je Pavle zaskrbljen spregovoril
»Kaj neki bi se mu zgodilo? Presneto bom napravil red med kurirji Enega samega je treba pa boš videl. Če n; mrtev. ga bom postavil pred vojno sodišče,« se je jezil Vuk.
»Kdo ve. kaj je bilo. Sedaj nam nič ne pomaga misliti, čemu ni prišel. Poglej košava bo Moravo vklenila v led . .. Nocoj mor»mo priti na ono stran.«
»Moramo! Prebredi; bomo, če ne bo šlo drugače!«
»Počakaj, najprej bomo sami skušali najti brod in čolne, že pre1 bi morali to storiti. Pošlji ne’ral liudi r,ai preiščeio breg.
1 Poidtoa tud; midva Naj povemo Iiudem kakšen ie položaj, kal misliš? Morda bodo oni kaj boKSesa predlagali.«
V”i>- ip brp-/ odgovora stooil za P^vtetom Rila ie ž= gluha noč ko sta se za to odločila.

KMETIJSKA ZADRUGA GLOBOKO
ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN PREKO NJIH VSEMU PREBIVALSTVU K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE
Elektro
KRŠKO
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU VSTAJE - 22 JULIJU!
olnica

ISKRENO ČESTITA K NARODNEMU PRAZNIKU — DNEVU VSTAJE
VSEM SVOJIM BOLNIKOM KAKOR TUDI OSTALEMU PREBIVALSTVU!
I '

Delovni kolektiv
RUDNIKA SENOVO
čestita vsem rudarjem v Sloveniji
ter preko njih vsemu delovnemu ljudstvu
k prazniku upora slovenskega ljudstva
..DNEVU VSTAJE"
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO
ČESTITA VSEM VOLIVCEM KRŠKEGA OKRAJA K NARODNEMU PRAZNIKU - DNEVU VSTAJE, 22. JULIJU!
Kmetijska zadruga
Bistrica ob Sotli
f
ČESTITA SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM K 22. JULIJU!
VULKANIZER
Kežman Mihael, Brežice
ČESTITA VSEM NAROČNIKOM K DNEVU VSTAJE
SPLOSNO KLEPARSTVO
SELAN LUDVIK, Kostanjevica
izvršuje vsa kleparska dela in popravila po zmernih cenah. Cenjenim naročnikom čestita k narodnemu prazniku — Dnevu vstaje!


OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE
EBŠ&O
ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM K NARODNEMU PRAZNIKU
DNEVU VSTAJE, 22. JULIJUl

OB PRILIKI DNEVA VSTAJE 22 JULIJA ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM
Kmetijska zadruga
Itžišče
Ljudski odbor
mestne občine Brežice
ČESTITA SVOJIM OBČANOM K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE
Z vztrajnim delom bomo dosegli še večje uspeheI

Delovni kolektiv
Tovarne Celuloza Videm
ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM K NARODNEMU PRAZNIKU — DNEVA V Sl a JE
O
■ Naj živi 22. julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva!
U r e d n ištvo
lito
KRŠKO
ČESTITA
K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA VSEM SVOJIM NAROČNIKOM. DOPISNIKOM IN ČITATEUEMl
Kmetijska zadruga
v Kapelah
'ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU
K DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU
KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA
Potrošnja" - Dobova
ČESTITA K DNEVU VSTAJE VSEMU PREBIVALSTVU IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAH!
Okrajni komite ZKS Krško
ČESTITA VSEM OSNOVNIM ORGANIZACIJAM, MESTNIM IN OBČINSKIM KOMITEJEM ZKS TER PO NJIH VSEM BORCEM IN DELOVNIM LJUDEM OKRAJA KRŠKO
K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA!
Rudnik rjavega premoga Šentjanž
ČESTITA K DNEVU VSTAJE, 22. JULIJU, VSEMU PREBIVALSTVU!


HekutiM	Videm
+
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K 22. JULIJU, DNEVU VSTAJE! .


Kmetijska zadruga
z o, J.
DOBOVA
ČESTITA VSEM K NARODNEMU PRAZNIKU DNEVU VSTAJE!

Okrajna zadružna zveza Krško
želi vsem zadružnikom in ostalemu prebivalstvu mnogo uspehov pri graditvi socializma ter jim Čestita k 22. juliju DNEVU VSTAJE 1
4
4
i
4
4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4’
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Umom Mm Brnim
čestita vsem svojim obiskovalcem ter se še vnaprej priporoča za obiske
Uprava bo še v bodoče skrbelo za predvajanje dobrih in kvalitetnih filmov.

Vinarska zadruga Bizeljsko
Z VSEMI SVOJIMI ODSEKI
ČESTITA K PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA DNEVU VSTAJE!

ZADRUŽNO TRGOVSKO PODRTJE
POSAVJE- - KRŠKO
ČESTITA K PRAZNIKU DNEVU VSTAJEt
Vsem dobaviteljem in odjemalcem želimo mnogo delovnih uspehov pri dvigu kmetijske proizvodnje ter širjenju zadružne miselnosti na vasi!


Kmetijska zadruga Šentjanž
ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM K NARODNEMU PRAZNIKU
KOLEKTIV
„JUGOTANINA"
SEVNICA
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU VSTAJE 22. JULIJU!
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU ČESTITA K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE
ZOBNA AMBULANTA SENOVO
DNEVU VSTAJE!
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

i
4
4
4
4
4
4
4
4
$
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Kmetijska

Kmetijska 4ežmm mdmp. m imkmtu
VAM NUDI
ZGODNJI KROMPIR PO KONKURENČNIH CENAH
K DNEVU VSTAJE 22. juliju čestita vsem zadružnikom in kmetovalcem ter jim želi še v bodoče mnogo delovnih
uspehov!
zadruga
Brežice
4
4
$
!
■ ČESTITA
VSEM SVOJIM ČLANOM IN ZADRUŽNIKOM POSAVJA
K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA!
4
4
•POSAVSKI Vlomit«
.
Vinarska zadruga Kostanjevica
na Krki
NUDI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM KVALITETNA IN IZBRANA VINA
NAJ ŽIVI 22. JULIJ — DAN VSTAJE!

čestita vsemu delovnemu ljudstvu k zgodovinskemu prazniku delovnega ljudstva Slovenije
DNEVU VSTAJE!
Naša pot je — samo naprej!
sad] e
Brežice
ČESTITA K DNEVU VSTAJE!
SVOJIM ODJEMALCEM NUDIMO VSE VRSTE ALKOHOLNI# IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ PO NAJNIZJIH DNEVNIH CENAH. OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTEI
MIZARSKA
DELAVNICA
ČESTITA K 22. JULIJU VSEM DELOVNIM LJUDEM!
DOBOVA
OGLEJTE SI NASE IZDELKE, KI SO KVALITETNI PROIZVODU IZVRŠUJEMO VSA NAROČILA PO ŽELJI IN NIZKIH CENAH
VSEM SVOJIM OBČANOM
KAKOR TUDI OSTALEMU PREBIVALSTVU
ČESTITA K DNEVU VSTAJE
Občinski ljudski odbor
Baboira
UPRAVA TERMALNEGA KOPALIŠČA
CATEŠKE
TOPLICE
ČESTITA VSEM GOSTOM IN OSTALIM K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE!
Ugodna prilika se vam nudi, da izkoristite dopust v Čateških toplicah. Za jedačo in pijačo poskrbljeno!
Vabi Vas uprava
V naših manufakturnih in špecerijskih poslovalnicah dobite vse, kar potrebujete, poceni in hitro, zato kupujte samo v poslovalnicah trgovskega podjetja
LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ČESTITAMO K DNEVU VSTAJE!
Štev. 28
|
\
}
4
AGROSERVIS
BREŽICE
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K NARODNEMU PRAZNIKU DNEVU V STAJE J
i'
<1
('
d
v
it
«'•
v
v
(l
I'
1»
I'

Mizarska produktivna zadruga Sevnica
se pridružuje
čestitkam ostalih delovnih kolektivov.
Priporoča se za naročila svojih izdelkov, ki vam jih nudi po želji in okusu. Obiščite nas in prepričali se boste o naši kvaliteti!
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
DELOVNI KOLEKTIV
KOPITARNE SEVNICA
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV. NADALJUJEMO NAŠO BITKO ZA DOKONČNO ZMAGO SOCIALIZMA
ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU K DNEVU VSTAJEl
KOLEKTIV IN UPRAVA SE PRIPOROČATA ZA OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAMI
OStmka frtdjetja
v Sevnici
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU VSTAJE 22. JULIJU!
4
\
V
,<»
}
4
i
GOSTILNA
Katic Jože
DOBOVA
se priporoča svojim gostom in jjm čestita k’ narodnemu prazniku 22. /ulija!
Linii odbor El tim Sera
Čestita
k DNEVU VSTAJE vsem svojim občanom in ostalemu prebivalstvu!
4
4
4
4
i*
#
4
('
4
4
V
4
<>
V
V
ZOBNA AMBULANTA
Krško
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU VSTAJEl

VINARSKA
ZADRUGA BREŽICE-OKOMCA
ČESTITA VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM K NARODNEMU PRAZNIKU
ZA OBISK SE PRIPOROČA V SVOJIH GOSTIŠČIH. KJER BOSTE DOBRO IN SOLIDNO POSTREŽENI
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE SAMI1