LETOVI. 1 Logaške januar 1980 glasilo szdl TKTfat/Tt K občine Logatec OSNUTEK Usmeritve izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Logatec od leta 1976 do 1980 v letu 1980 1. UVOD .'Jsmwitvc izvajanja srednjeročnega plana občine Logatec v letu 1980 so lQ1i,naV'Jcne na osnovi analiz izvajanja družbenega plana občine od 1976 do •?«U v letih 1976,1977, 1978 in ocene za leto 1979, upoštevaje dogovarjanja obveznosti, ki izhajajo iz RESOLUCIJE o politiki izvajanja družbenega piana sR Slovenije za obdobje 1976 1980 v letu 1980 in nalog občin, ki ^lajajo iz te resolucije. Te usmeritve sprejemajo vsi delovni ljudje in občani občine Logatec. Z rjjimi opredeljujemo družbenoekonomski položaj občine v letu 1980. sv ?ovorjcne usmeritve morajo vsi nosilci planiranja in odločanja vgraditi v °je plane in se zavzemati na vseh ravneh za njihovo uresničitev. 2 OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LOGATEC V OBDOBJU 1976 -1980 V LETIH 1976, 1977, 1978 IN OCENA ZA LETO 1979. 1979 *"-V*1 tXcn 'ctin izvaJanJa družbenega plana občine in delno tudi v letu bila "J*?"0 v ce,ot' uresničevali plansko sprejetih obveznosti. Odstopanja so niži^ Sem v Prekomerncm zaposlovanju, nižji rasti produktivnosti dela, deij?m Porastu načrtovanega realnega družbenega proizvoda, neustrezni rasti .Onodka Oiitrcjša rast vseh vrst porabe od rasti dohodka, prepočasni inov Sr ,s,cv za razširitev materialne osnove dela), zaostajanju na področju ne aciJskc dejavnosti, neizvajanju dogovora o kadrovski politiki, prepočas-dnjjuPrist°panju k združevanju dela in sredstev, zaostajanju na področju vanii iTC^a P'amranJ;l In nenazadnje na premajhni doslednosti pri uresniče-tati ^1?ct'iskc in zemljiške politike. V letu 1979 so doseženi boljši rczul-v g ' Prcdvsem na področju delitve dohodka in manjšem obsegu zaposlovanja kov rslcil1 družbenih dejavnostih. Še vedno pa je rast osebnih dohodka, kot rast dohodka in premalo odvisna od rezultatov dela. 3- GLAVNE NALOGE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1976 - 1980 V LETU 1980. kateri'6*"- 00 na^a aktivnost namenjena predvsem za izvajanje nalog s razvo• -,e Potrebno doseči, da se odločneje preusmerimo od ekstenzivnega Takšn ustvar'mo osnovo za izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Sl-Rl KUSmeritvc izhaJaJ° iz sklepov Predsedstva CK ZKJ in Predsedstva Snr - 0Dravnavanju družbenoekonomskega razvoja SFRJ v letu 1980. Podr 6 u?mcr',ve ekonomske politike za leto 1980 zahtevajo, da se na ~ Izva^toočinc aktivno angažiramo zlasti na naslednjih področjih: zdni restriktiven pristop do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih T07ier|CJJa dela, zlasti v dejavnostih izven proizvodnje (delavci v vsaki spr m d?,ovnirl skupnostih morajo v okviru svojega plana za leto 1980 izko e-«!*tU^' kadrovski plan - bilanco zaposlovanja in poskrbeti za boljše redi? Je delovnega časa., odpravljanje neproduktivnih del v prerazpo-vsak (*° dni8e TOZD, proučiti ali je resnično potrebno nadomestiti iznof8-3 dc,avca> ki preneha z delom, zmanjševati delež režijskih delavcev, zano1I,eV minuT|alnih standardov za življenjske in kulturne razmere že uskl • ^ m na novo Planiranih delavcev; kadrovski plani morajo biti Us^,aJe.n.1 v občinski skupnosti za zaposlovanje, ki mora svoje plane tivn V mcdobčinski skupnosti za zaposlovanje, zagotavljati produk-jju"?. ZaP°slenost, racionalno izrabo živega dela, večja uporaba znanja ter - sred . Jc m nunanizacija delovnih pogojev; rasti Za zadovo,Jcvanje osebnih, skupnih in splošnih potreb morajo Sred««natno ^pod rasti družbenega proizvoda in sicer: n "Hva. za osebne dohodke v OZD materialne proizvodnje morajo dohodk M ^ ^ P°^asncJe °^ rast' dohodka in počasneje od čistega rasti nar.?aP°s'encEa v neproizvodnih dejavnostih bodo rasli v skladu z z-i ifP na zaposlencga v materialni proizvodnji, vendar v masi največ - sred f /glede na maso OD v letu 1979; "a leto i979kupno porabo v 0ZD se Dodo Povečala največ za 15 % glede sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (razen sredstev za pokojninsko - sredi 1(0 zavarovanje) bodo porasla največ za 16 %, nnl x a za zadovoljcvanje splošnih potreb (proračun občine) se bodo povečala največ za 16 %; usmeritve v zvezi z gibanjem OD in skupne porabe morajo vsi nosilci planiranja ugraditi v svoje plane za leto 1980; glede na potrebno znižanje sredstev za skupno porabo izven OZD, se morajo udeleženci sporazumov, dogovoriti za izvajanje prioritetnih nalog iz posameznega programa, druge pa proučiti in če ne bo razpoložljivih sredstev, jih preložiti za naslednje obdobje; - v letu 1980 bomo pričeli in nadaljevali le tiste investicije, ki imajo v celoti pokrito finančno konstrukcijo na osnovi samoprispevka; - proračunska poraba se mora prilagoditi omejenim možnostim; pregledali bomo vse investicijsku projekte in jih uskladili z materialnimi možnostmi (v letu 1980 ne bomo začeli novih investicij v neproizvodne objekte); - v vseh sredinah bomo izdelali programe varčevanja s surovinami, energijo in repromaterial^m; - pospeševali bomo inovacijsko dejavnost; prizadevali si bomo povečati IZVOZ in zmanjšati uvoz opreme, surovin in repromaterialom; - če bo dohodek večji od planiranega, kot rezultat boljšega gospodarjenja, bomo zagotavljali relativno hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela in relativno počasnejšo rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo od planiranih; pri obravnavi periodičnih obračunov v letu 1980 in zaključnega računa za leto 1979 bomo pripravili poglobljene analize gospodarjenja in tej podlagi celovitejše obravnave razporejanja dohodka in čistega dohodka; - Izvršni svet SO bo vložil vse napore v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko in Komunalno cestno skupnostjo in vsemi subjekti na področju občine, za pravoča-.no pripravo gradbenih zemljišč; cene na drobno, ki so v pristojnosti občine, bomo povečevali v skladu z Družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji za leto 1980, s tem da bomo dosledno upoštevali kriterije, opredeljene z navedenim dogovorom (rast cen na drobno mora biti vsaj za 1 /5 nižja od rasti cen v letu 1979); - za izboljšanje preskrbe bomo spodbujali delovanje potrošniških svetov za TOZD, ki jc osnovni nosilec preskrbe v občini; programe ekonomske stabilizacije bomo ugrajevali v planske dokumente za obdobje 1981-1985. 3. 0. PREDVIDENI OKVIRI RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE V LETU 1980 Ocenjujemo, da bo skupni prihodek gospodarstva v letu 1980 dosežen z indeksom 120 (nominalno), družbeni proizvod (realna rast) 2-3 'Uporabljena sredstva indeks 124, dohodek indeks 118 in čisti dohodek indeks 117. Se v naprej bo največji delež v prirastu družbenega proizvoda doprinesla industrija. Ocenjujemo, da bodo tudi ostale dejavnosti (trgovina, gostinstvo, kmetijstvo in malo gospodarstvo) povečale svoj delež v prirastu družbenega proizvoda. Na področju izvozne aktivnosti ocenjujemo, da se bo IZVOZ povečal z ind. 116 (KLI Konfekcija), kar pomeni, da bi dosegli na IZVOZU cea 200 milijonov dinarjev. Uvoz opreme in repromaterialov bo znašal cca 160 milijov dinarjev, kar dokazuje,, da bo gospodarstvo občine še v naprej izvozno aktivno. Število zaposlenih se bo povečalo največ za 1 "A 3. 1. DRUŽBENO PLANIRANJE Na področju družbenega planiranja moramo v letu 1980 izvesti naslednje naloge: Kontinuirano spremljanje izvajanja planov za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980; - po programu aktivnosti Izvršnega sveta občine za pripravo planskih dokumentov za obdobje 1981-1985; - sprejem smernic in elementov za pripravo planov in sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih družbenega plana (kjer še niso sprejete!); priprava in sprejem samoupravnih sporazumov; priprava in sprejem dogovora o temeljih družbenega plana .vključujoč tudi prostorsko komponento, katero kot strokovni nosilec pripravlja Geodetski zavod SR Slovenije); izdelava planov na temeljih nosilcev planiranja; pri oblikovanju vseh planskih dokumentov je upoštevati dvofaznost postopkov, usklajevanje med nosilci planiranja, vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov, tako dr bodo sprejeti planski dokumenti nastajali in PRILOGA - 1 sprejeti po postopku, ki je predpisan v Zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije in da jih bo možno, upoštevaje stabilizacijska prizadevanja, tudi uresničiti v naslednjem srednjeročnem obdobju. 3. 2. 1. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO: Na področju družbene usmerjene stanovanjske graditve bo v letu 1980 dokončano planirano število stanovanj, z zaključkom graditve soseske S -11 pa bo doseženo število stanovanj v KS Naklo preseglo plan za 10%; skupna graditev z vključitvijo stanovanjskega bloka v KS Rovte pa bo presegla planirano število stanovanj za 16,6 "h. Pri individualni gradnji je prvenstvena usmeritev k prodoru stanovanjskega zadružništva v občini. Obstoječi stanovanjski sklad bomo v okvirih finančnih možnosti posodabljali. V okviru soseske S-T1 bo prioritetna naloga v starem fondu urediti skupno ogrevanje in zunanjo ureditev vključiti v novi del soseske. 3. 2. 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO: Kanalizacijo bomo urejali tako, da bo programirana prva faza vključitve biološke stopnje ĆN dokončana v 1. 1980. Nadaljevali bomo graditev ostalih zbiralnikov. Ocenjujemo, da bodo dosegla vlaganja znesek 11.000.000 din. Vodooskrba: Dokončana bodo zajetja Črni potok in prva faza ojačitve vodovoda Hotedršica, izvedena bodo raziskovalna dela za oskrbo Rovt z dodatnimi količinami vode. V okviru zbranih sredstev bo razvejano sekundarno omrežje v KS Naklo, Tabor in na območju zaselka Ceste. Pri splošni komunalni dejavnosti kot so: javna razsvetljava, ulice, pešpoti, zelenice, odvoz odpadkov in drugo ne predvidevamo večjih vlaganj. Zagotavljali bomo normalno uporabo teh naprav. - V KS Naklo bomo pristopili k razširitvi pokopališča in izgradnji mrliške vežice z ustrezno opremo in ureditvami. - Pridobljena bodo zemljišča in zagotovljeno opremljanje zemljišč za bodočo družbeno usmerjeno, zadružniško in organizirano individualno gradnjo. Gradnjo bomo usmerjali na naslednje lokacije: za Narodnim domom, ob Rovtarski cesti in za Arjem. 3. 2. 3. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja bomo izvajali naloge za zaščito virov pitne vode (geološke in hidrološke raziskave). 3. 3. INDUSTRIJA V skladu z družbenim planom občine za srednjeročno obdobje 1976 1980 bo imela industrija v letu 1980 pomembno vlogo v zagotavljanju gospodarske rasti družbenega proizvoda. Vso pozornost moramo usmeriti v skladen razvoj industrije ter tako razvijati tehnološko intenzivno industrijo z minimalno stopnjo rasti zaposlovanja ob vključevanju kvalificiranih kadrov (razvoj kovinske industrije). Da bo gospodarstvo s področja industrije lahko realiziralo zastavljene cilje, bo morala v večji meri razvijati družbeno ekonomske odnose (združevati delo in sredstva, uveljavljati dohodkovne odnose, skupno načrtovati proizvodne usmeritve) s tem, da se da prednost proizvodno intenzivni industriji ob upoštevanju surovinske osnove, energije, stopnje in kvalitete obdelave, prednost dejavnosti, gospodarnost prostora in varovanje okolja. Temeljne panoge industrije v občini v letu 1980 so: lesna industrija z osnovo v gozdarstvu, nadalje papirna, tekstilna ter razvijajoča se gradbena in kovinska industrija, ki ji moramo dajati vso družbeno podporo pri nadaljnjem razvoju. 3. 3. 1. LESNA INDUSTRIJA V letu 1980 bo proizvodnja v lesni industriji rastla po stopnji 4 %. Žagarska industrija (Žaga KLI, KZ) bo v letu 1980 v okviru lesne industrije naredila največji skok saj bo skupaj z gozdarstvom na osnovi medsebojnih dogovorov in razvijanju dohodkovnih odnosov pristopila k izgradnji mehaniziranega skladišča za lupljenje in sortiranje gozdnih sortimentov. Objekt bo zgrajen na žagi KLI Logatec, s tem bo odpadlo težko fizično delo gozdarjev in lesarjev kar je še posebno pomembno vsled pomanjkanja delavcev. Kmetijska zadruga v okviru proizvodne dejavnosti Žaga uvaja proizvodnjo lesenih palet za potrebe integralnega transporta. Osnovna surovina je nekvalitetni žagan les, ki ga bo zagotavljala v okviru lastne proizvodnje. Kvaliteten les bo KZ Logatec v skladu s sprejetim sporazumom dajala KLI-ju za finalno proizvodnjo (okna). Industrija stolov (Drobno pohištvo KLI) preusmerja proizvodne zmogljivosti v proizvodnjo zahtevnejšega in kvalitetnejšega proizvodnega programa v cilju zmanjševanja porabe osnovne surovine (bukovine), stopnjevanju proiz-vodno-tehnološke celote in omejevanju števila zaposlenih. Težave pri zagotavljanju surovine in vse večje konkurence na tujem tržišču, kamor temeljna organizacija skoraj v celoti izvaža, narekuje vse večjo opremljenost proizvodnje ob zmanjševanju števila zaposlenih, ki jih bo potrebno preusmeriti v drugo dejavnost. V cilju krepitve materijalne osnove v letu 1980 bo investirala v strojno opremo in povečanje prostorskih kapacitet za pripravo lesa. Industrija stavbnega pohištva (Stavbno pohištvo KLI) ima že dolgoletno tradicijo in izkušnje v proizvodnji in konstrukciji oken in vrat. Temeljna organizacija se kljub konjunkturi na domačem tržišču ponovno usmerja v izvoz. Proizvodni program širi tudi pri uvajanju sodobne konstrukcije oken s trojno zasteklitvijo. V cilju realizacije zastavljenega programa bo potrebno v naslednjih letih investirati v pripravo lesa, sušenje lesa in strojno obdelavo s tem da v letu 1980 pridobi investicijsko dokumentacijo in izvede naložbo v popolnjevanju strojne opreme. Obseg planirane proizvodnje se bo fizično povečal za 6 %. 3. 3. 2. PAPIRNA INDUSTRIJA Papirna industrija je v našem gospodarstvu mlada in s svojimi 400 zaposlenimi delavci dosega ugodne gospodarske rezultate. Največ težav je pri oslabi osnovne surovine - kartonski papir. Proizvodnja se deli na proizvodnjo valovitega kartona in kartonske embalaže, ki jo organizacija še nadalje razvija z dopolnjevanjem sekane embalaže. V letu 1980 bo Valkarton vlagal v objekte in sicer nadstreške za skladiščenje papirnih zvitkov in odpremo embalaže, izgradnjo silosov za škrobna lepila, objekt polnilnico akumulatorjev ter nabavo strojne opreme za sekano embalažo in pakiranje. Fizični obseg proizvodnje (embalaže) se bo povečal ob istem številu zaposlenih. 3. 3. 3. TEKSTILNA INDUSTRIJA V 1. 1980 bo Konfekcija Logatec težila k širjenju specializirane opreme tekstilnih proizvodov za otroško varstvene ustanove in bolj zahtevnih artiklov kot butično blago, t.j. artiklov ženskih oblek tako za domače kot za tuje tržišče. Posebno pozornost namerava posvetiti izvozu in ga v tem letu povečati za 25 %. Da bi se lahko Konfekcija hitreje prilagajala zahtevam tujega in domačega trga bo morala vlagati sredstva v posodabljanje strojne opreme. Večjo pozornost nameravajo posvetiti strokovnemu izobraževanju zaposlenih in na ta način izboljšati kadrovsko strukturo, za kar pa bo potrebno nameniti večja finančna sredstva. Števila zaposlenih ne nameravajo povečati. Vse načrtovane usmeritve naj bi zagotovile tej industriji višji dohodek in boljše pogoje gospodarjenja. 3. 3. 4. GRADBENA INDUSTRIJA V okviru obstoječe gradbene in komunalne dejavnosti se pojavlja industrijska proizvodnja gradbenih elementov, ki bo stekla, kakor hitro bo Gradnik dogradil betonarno in železokrivnico. Z ozirom na razvoj tehnologije industrijske proizvodnje stanovanjske gradnje se pojavlja širok interes na tržišču po tovrstni proizvodnji. Vzporedno s tem pa Gradnik razvija izkoriščanje peska kot osnovo cenene industrijske proizvodnje gradbenih elementov in betona. Zato bo Gradnik v letu 1980 dogradil peskokop v Smolevcu, izvedel prestavitev daljnovoda visoke napetosti, ki onemogoča izkoriščanje peskokopa ter investiral v operativno gradbeno mehanizacijo. Fizični obseg proizvodnje se bo povečal za 5 % ob enakem številu zaposlenih. 3. 3. 5 KOVINSKA INDUSTRIJA (ESO KLI) Podpreti moramo razvoj kovinske industrije, ki ima svoj zametek v TOZD ESO KLI Logatec. Trenutno je zaposleno 30 delavcev s proizvodnim programom proizvodnja strojne opreme in kooperacija z zunanjimi organizacijami. Obseg proizvodnje v letu 1980 bo 2,2 mil. din. Zaradi prostorske stiske in kadrovskih težav ni možno že v letu 1980 načrtovati bistveno povečanje proizvodnje v tej dejavnosti. 3. 3. 6 OSTALE DEJAVNOSTI V letu 1980 načrtujejo, da bo izdelana investicijska dokumentacija za izgradnjo servisa Slovenija avto v Logatcu. V ta namen je že zemljišče odkupljeno. Ocenjujemo, da bodo v okviru SOZD-a Slovenija avto in do - Avto-mercur v letu 1980 zagotovili finančna sredstva za pričetek gradnje. V letu 1980 moramo realizirati pričetek obratovanja proizvodnega obrata v ks rovu;. jL 4^ - KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOV IN RIBO-3.4. 1. KMETIJSTVO Minulo obdobje v razvoju kmetijstva lahko označimo z naslednjimi značilnostmi: Močno opremljanje kmetij z mehanizacijo, začetek povezovanja kmetovalcev v strojne skupnosti, večja orientacija kmetij v tržno proizvodnjo in povečanje prireje mleka in mesa, povečanje staleža govedi v korist produktivne živine in zmanjšanje staleža konj, podreditev njivske proizvodnje za potrebe živinoreje, uspešno uvajanje pašno košnega načina izkoriščanja travne ruše ter uvajanje siliranja in prevetrovanja krme, organiziranje odkupa mleka in v zvezi s tem vodenje rodovniške službe, invalidsko-pokojninskega zavarovanja in večanje socialne varnosti kmetov. Da zagotovimo nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje morajo kmetijske zadruge, interesna skupnost in kmetijska zemljiška skupnost zagotoviti vse potrebno za nadaljnjo intenzifikacijo kmetijskih površin z večjo usmeritvijo kmetij v tržno proizvodnjo, večjo in bolj strokovno rabo mineralnih gnojil, semen in zaščitnih sredstev, hitrejšega uvajanja pašno-košnega sistema na hribovitih področjih, intenzivnejšega dela na selekciji govedi za mleko in meso in križanje z mesnimi pasmami. Na področju zemljiške politike je treba pristopiti k urejanju zemljišč za lažjo in cenejšo kmetijsko proizvodnjo, ter aktivirati zemljišča, ki niso iz različnih vzrokov dovolj intenzivno obdelana. Tu mislim predvsem kontrolo v smislu zakona o kmetijskih zemljiščih, ki okvirno določa, kako morajo biti kmetijska zemljišča obdelana. Na področju uresničevanja določb zakona o združevanju kmetov se morajo kmetje organizirati v oblike organiziranosti, ki so določene z zakonom in za katere obstajajo vsi pogoji. Nadaljevati oziroma uresničiti dohodkovno povezanost s predelovalno industrijo in trgovino. Kreditna sredstva usmeriti v naložbe, ki bodo ekonomsko upravičene in izdelati plan razvoja kmečkega turizma na področju občine Logatec. 3.4. 2 GOZDARSTVO - Kmetijska zadruga in tok v gozdarstvu morajo sprejeti samoupravni sporazum po 43. členu Zakona o združevanju kmetov s katerim enotno pristopajo k razvoju kmetijstva na vasi. - Izdelati prostorski plan z razmejitvijo kmetijskih in gozdnih površiii. - Nadaljevati z obnovo gozdnih površin, ki imajo nizko lesno zalogo oz. so te površine prešle v gozdne iz zapuščenih pašnikov. - Sodelovati pri določanju in načinu gospodarjenja z gozdnimi površinami na vodozbirnih področjih. - Intenzivneje preiti na oddelčno gospodarjenje z gozdovi v zasebni lasti v skladu s smernicami podanimi z gozdnogospodarskimi načrti. Dograjevati dohodkovno povezanost z lesno industrijo in ostalimi porabniki lesne mase do potrošnika. 3. 4. 3. LOV EM RIBOLOV Lovske in ribiške družine morajo svoje programe vskladiti z načrti kmetijstva in gozdarstva v občini. 3. 5. TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM: - SOZD „Mercator", TOZD „DOLOMITI" Ljubljana bo nadaljeval s posodabljanjem prodajnega prostora na območju občine, - „Mercator" TOZD „Dolomiti" Lj. bo v 1. 1980 opravil adaptacijo prodaj-, nega prostora v trgovini v Hotedrsici, - izboljšati asortiman z namenom popestritve boljše ponudbe trgovskega blaga in zagotoviti trajnejšo preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, - pospešeno nadaljevati s prizadevanji za združevanje dela in sredstev OZD za izgradnjo novih, sodobnejših gostinskih kapacitet, - težiti k posodabljanju obstoječih gostinskih lokalov in odpiranju novih, - izboljšati kadrovsko stmkturo zaposlenih, - nadaljevati s prizadevanji za razvoj kmečkega turizma, - vključiti vse zainteresirane OZD in društva za celovitejšo izrabo dobrin za razvoj turizma na območju občine, - v letu 1980 se moramo dogovoriti katera OZD bo osnovni nosilec nadaljnjega razvoja gostinstva v občini. 3. 6. MALO GOSPODARSTVO Na področju malega gospodarstva je nadaljevati z naslednjimi nalogami: - pripraviti program razvoja malega gospodarstva - nadaljevati s prizadevanji za odpiranje obratov storitvene dejavnosti, ki jo občani potrebujejo, - težiti k večjemu povezovanju proizvodne in storitvene dejavnosti z industrijo ~ pripraviti predloge za spremembo in prilagajanje davčne politike - priprava in sprejem prostorskih rešitev za razvoj malega gospodarstva 7 proučevati in prilagajati politiko cen. 3. 7. PROMET IN ZVEZE ~ PTT, TOZD Vrhnika bo pristopila k razširitvi centrale v Logatcu na 1.000 telefonskih priključkov - izvedba krajevne kabelske povezave na območju Logatca izgradnja poslovnih prostorov za pošto v KS Rovte prilagajanje avtobusnih prog potrebam občanov in delovnih ljudi na območju občine. 3. 8. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Delavci v združenem delu, drugi delavci, ljudje in občani, udeleženci v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti bomo v letu 1980 z največjo mero o odgovornosti uresničevali na vseh ravneh zakon o svobodni menjavi dela. - Delavci v družbenih dejavnostih morajo posvetiti vso pozornost uresničevanju posebnih zakonov s posameznih področij družbenih dejavnosti. Dosledno bomo upoštevali usmeritve o skupni porabi, ki jih načrtuje republiška in zvezna resolucija za leto 1980. V letu 1980 bomo dogradili vse začete investicije s področja vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz sprejetega načrta gradenj ob uvedbi samoprispevka za šolstvo in otroško varstvo. Zaradi racionalizacije in večje uspešnosti dela bomo usmerili vse sile v boljšo organiziranost vseh strokdvnih služb samoupravnih interesnih in drugih skupnosti. 3. 9. KADROVSKA POLITIKA Uveljavljali bomo sprejeta načela in smotrno kadrovsko politiko ter dosledno izvajali republiški in občinski družbeni dogovor o spremljanju in •ovajanju kadrovske politike. Dosledneje bomo uporabljali merila, ki spodbujajo produktivnost, boljšo izrabo delovnega časa ter boljše izkoriščanje predmetov in sredstev za delo tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih, smotrno bomo načrtovali kadrovske potrebe, zlasti srednjeročne in dolgoročne, z vključevanjem v delo delavcev, ki živijo v naši občini in se dnevno vozijo na delo drugam. Pri novem zaposlovanju bomo dosledno realizirali dogovor o minimalnih življenjskih in delovnih pogojih. 3 10. SPLOŠNA PORABA - V letu 1980 bodo proračunski viri (splošna poraba) omejeni v naraščanju do višine 16 % nasproti letu 1979. Ocenjujemo, da bomo tako limitiran obseg te porabe dosegli ob nespremenjenih davčnih virih, oz. celo ob okrnitvi davka na tovorna motorna, priklopna in kombi vozila. Splošna poraba bo tako v letu 1980 dosegla 24.940.000 din. V okviru splošne porabe bomo dali prednost nekaterim pomembnim obveznostim in to: - povečanemu obsegu financiranja Temeljnega sodiča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, - nadaljnjem financiranju občinskih blagovnih rezerv, - financiranju izdelave prostorskega plana, urbanistične dokumentacije in srednjeročnega družbenega plana - financiranju obrambnih priprav V okviru proračunskih prihodkov bomo zagotavljali tudi sredstva za redno dejavnost vsem proračunskim koristnikom na osnovi njihovih programov v skladu z možnim obsegom splošne porabe v letu 1980. 3 11. DRUŽBENO—EKONOMSKI IN SAMOUPRAVNI ODNOSI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Izhajajoč iz dejstev, da so krajevne skupnosti temeljne samoupravne skupnosti in osnovne družbeno ekonomske celice in kot take nenadomestljiva oblika samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov ter njihovega vključevanja v celovit sistem socialističnega samoupravljanja v občini. Prizadevali si bomo zlasti za: - doslednejše uresničevanje družbeno ekonomskih in samoupravnih ciljev krepili obrambno sposobnost razreševali materialne temelje življenja in dela v KS. 3 12. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Za zaščito družbenih in materialnih dobrin in naše samoupravne socialistične ureditve bodo naloge na področju obrambne in samozaščitne aktivnosti v letu 1980 predvsem naslednje: nadaljevanje procesa podružbljanja in krepitve zavesti s ciljem še večjega vključevanja delovnih ljudi in občanov o odločanju in dograjevanju obrambnih priprav v občini Logatec; - reorganizacija oziroma dopolnjevanje obrambne organiziranosti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela glede na nove zakonske spremembe; novclacija obrambnih načrtov gospodarske in družbene dejavnosti; - usposabljanje obrambnih struktur delovnih ljudi in občanov; materialna zagotovitev obrambnih priprav državnih organov, krajevnih skupnosti. OZD in SIS; - preverjanje usposobljenosti, organiziranosti in materialno tehnična zagotovitev obrambniii struktur; - poseben poudarek v letu 1980 je v pospešitvi oblikovanja materialnih rezerv ter njihova ugodnejša ti ritorialna razporeditev; - večja angažiranost in intenzivnost je potrebna pri graditvi zaklonišč in zagotavljanju iredstev za zaščito, kot tudi pri organiziranju usposabljanju in materialni zagotovitvi službe OJOA in vojnih (kabelskih) zvez. - Družbeno samozaščito kot najširši obrambni sistem zagotavljanja zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi, varnosti in družbene lastnine moramo še naprej uveljavljati in podružbljati. Izhodišča za nadaljnje delo na tem področju so sprejeta v družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti v občini Logatec in sklepih 11. kongresa ZKJ o samozaščiti. Naloge in pomen družbene samozaščite je nujno vključiti v vse samoupravne akte; v vseh obrambnih strukturah pri občanih in delovnih ljudeh pa je potrebno ustvariti večjo zavest. V letu 1980 bo potrebno posvetiti posebno pozornost usposabljanju narodne zaščite za nove razširjene naloge SKLEP: Izvršni svet SO Logatec je obravnaval OSNUTEK usmeritev izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Logatec v letih 1976-1980 v letu 1980.Osnutek smernic predlagamo v obravnavo in sprejem. Predlog usmeritev bo dopolnjen na osnovi pripomb, ki bodo dane v času javne razprave in pripomb ki jih bodo izoblikovali zbori občinske skupščine IZVRŠNI SVET Tabela 1 Tabela 3 POSLOVNI USPEH, DOSEŽEN V LETU 1979 (ocena) in PLAN ZA LETO 1980 (ocena) v 000 din ELEMENTI Ocena 1979 Plan 1980 IND (ocena) Celotni prihodek 1.454.722 1.745.667 120 Porabljena sredst. 978.813 1.213.728 124 Dohodek 475.909 561.939 118 Čisti dohodek 350.500 410.085 117 — za bruto OD 218.864 249.505 114 — razpor. sred. za investic. 105.126 115.638 110 Amortiz. po predp. stopnjah 28.128 30.941 110 Družbeni proizvod 629.156 704.654 112 Tabela 2 OCENA PLANA IZVOZA IN UVOZA v 000 din 1. Izvoz 1979 1980 IND KLI (izvoz blaga) 155.250 1 70.500 110 Val karton — 10.000 — Konfekcija 2.200 2.750 125 GG—TOZD Gozdarstvo 722 700 97 KRPAN (izvoz storitev) 13.753 15.025 109 SKUPAJ 171.925 198.975 116 2 Uvoz 1979 1980 IND a) repromaterial KLI 136.639 133.200 97 Val karton 2.565 4.200 164 Konfekcija 850 900 106 GG - Gozd. 114 70 61 KRPAN - 100 - SKUPAJ 140.168 138.470 99 b) oprem* KLI 39.000 13.500 35 Val karton 5.000 7.486 150 GG - Gozdarstvo — 120 — Krpan - 200 SKUPAJ 44.000 21.306 48 c) blago široke potrošnje GG — Gozdarstvo 15 18 120 SKUPAJ: 184.183 159.794 87 INVESTICIJE V LETU 1980 (ocena) v 00 TOZD Investicije Delež uvožene Financiranje opreme v in- invest. iz vesticijah bančnih (v %) kreditov KLI - Žaga 14/11 5 3.000 KLI — Drobno pohištvo 31.722 50 13.000 KLI - Stavb, pohištvo 17.724 49 5.000 KLI - ESO 12.640 5 3.630 KLI - DSSS 3.283 — 1.311 KLI - SKUPAJ 80.080 21 25.941 Val karton 24.234 31 9.000 Konfekcija — .' — Kmetijska zadruga 3.800 Gradnik 18.000 10.300 GG — Kooperacija - GG - TOZD Gozdarstvo 750 16 — SAP - TOZD Krpan - SKUPAJ: 126.864 — 47.281 Tabela 4 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V LETU 1979 (ocena) IN PLAN ZA LETO 1980 (ocena) TOZD 1979 1980 IND KLI SKUPAJ 1188 1207 102 KLI ŽAGA 83 84 101 KLI Drobno pohištvo 492 495 101 KLI Stavbno pohištvo 353 358 101 KLI ESO 150 160 107 KLI DSSS 110 110 100 Val karton 415 415 100 Konfekcija 139 136 98 Gradnik 180 182 101 Kmetijska zadruga 54 54 100 GG — Gozdarstvo 46 46 100 GG - Kooper. 27 27 100 SAP - Krpan 21 21 100 SKUPAJ: 2070 2088 101