APRIL 2006 RIBNIŠKO PODEŽELJE HOČE RAZVOJ Pogovor z mladimi: Petra Vrh Želja po rokodelskem združenju Ribničani opremljali ladjo velikanko 1 o 5 r M m H R ■preživetje naših prednikov l-^je bilo odvisno od tega, I kaj vse so znali sami pridelati in predelati za domačo rabo in prodajo. Naučili so se koristiti vse, kar je dajala domača zemlja, tako za hrano kot za bivanje in obleko. Strojene kože ovac in divjadi so rabili za kape in ogrinjala, kože govedi in prašičev za obutev in pasove, slamo za klobuke in obutev, ličje za ogrinjala proti dežju, iz doma napredene volne so pridne žene tkale grobo domače sukno - domači loden in pletle nogavice, kape, jope in volnena ogrinjala. Domače grobo sukno je bilo zelo trpežno blago in je lahko vzdržalo več rodov. Iz njega so izdelovali dolga krila, ravne moške hlače, telovnike in jopiče. Zelo stara in pomembna kulturna rastlina pa je bil lan. Pridelovali in trli so ga v vseh predelih Ribniške doline. V zimskih večerih so iz lanenega prediva "prajP na kolovratu lanene niti. Zgodaj spomladi so "štrene" belili na soncu, nato so jih zvili v klobčiče in jih dali tkalcu. Na statvah so tkali domače sukno, raševino, hodno platno za vsakdanje obleke in tanko fino platno za boljša oblačila. Kako zelo je bila razširjena ta kultura po vaseh in naselbinah Ribniške doline že v 16. stoletju, sem izvedela v knjigi avtorja dekana Antona Skubica: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Avtor navaja dajatve po urbarju v posameznih krajih in poleg škafov pšenice, prosa, desetine od ječmena, ajde, fižola in ovsa navaja tudi lanena povesma prediva. Koliko je povesem prediva? Kar je terica posušenega lanu vzela enkrat v roko in ga na prvo roko otrla, je dalo "eno pest" prediva. Angela Brlan, rojena Klun, v Otavicah, hrani LANENO PREGRINJALO IZ FINEGA DOMAČEGA PLATNA. Pregrinjalo je bilo last njene stare matere. E Pogled v babičino skrinjo Piše: Alenka Pakiž Dve terici sta zložili vsaka svojo pest skupaj in to je samo ena gladila naprej; to je bilo povesmo (Harreisten). Ves ribniški okoliš je oddal 5514 povesem prediva, ki so ga v tistih časih pridelovali v Gorenji vasi, Goriči vasi, Otavicah, Lipovcu, Nemški vasi, Rakitnici, Dolenji vasi, Prigorici, Zadolju, na Ugarju, v Gorenjih Lazih, Sušju, Sinovici, Jurjeviči, Dolenjih Lazih, Zapužah, Zamostcu, Sodražici, Žimaricah, Loškem Potoku in Danah. V spominu živečih prebivalcev po Dolini je še ohranjeno pridelovanje, trenje, "mikanje", preje v zimskih večerih in beljenje lanu. V Otavicah so vaščani sejali in trli lan še nekaj let po vojni. Gospa Angela Brian, rojena Klun, pri Krnčevih, je doma lan sejala, pulila in trla kot mlado dekle. O lanu je zapisala tako: "Laneno seme se seje spomladi v aprilu ali maju mesecu. Konec junija cveti z drobnimi in zelo lepimi modrimi cvetovi, iz katerih meseca julija ob sv. Jakobu dozorijo semena, ki so zavita v temno sivkasto rjave glavice. Ko glavice dozorijo, se jih loči od slame, "gradaši11 - s posebnimi grabljicami ali z rokami. Laneno seme smo posušili, omlatili in imeli doma, ker je družini koristilo za zdravilo proti vnetjem, največ pa se je uporabljalo za zdravljenje živine. Lan se populi, ko še ni čisto zrel, s koreninami vred, ker je koristna cela bilka. Na prazno "strmino", to je travnik, se v tankih plasteh razgrne lanene bili, da zunanja skorja delno preperi. Po približno treh tednih se te bilke z grabljami lepo pograbi in poveže v snope. V Otavicah smo bili Klunovi zadnji v vasi, ki smo sejali in trli lan. Sosede, ki so leta prej opravljale to delo doma, so nam rade prišle pomagat pri ter-itvi. Terilna jama-dolinica- je bil kraj, kjer se je lan prvič mehansko obdelal - tri. V dolinici je bil zato, da ogenj ni imel moči in je ob tlenju nastalo več dima. Iz kamenja je bilo narejeno ognjišče, prekrito z vejami. Zakurili smo samo toliko, da se je dimilo. Ni smelo goreti. Na toplem dimu so se osmodile še vse preostale ovojne luske in lan je bil tako pripravljen za drobljenje ali trenje. V Otavicah so trenju lanu rekli" fharanje". Ko je bil lan dovolj osušen - odimljen, je vsaka "fharovka" vzela z gorišča povesmo in ga pritrdila v zareze na podstavku. Z lesenim nožem v trlici, ki je bil pritrjen na "babo", tako se je imenoval lesen čok, je trla lan, da so se zdrobila in odpadla lesena stebla in začela oblikovati vlakna za predivo. Lan se je še česal, da so ostala samo fina dolga vlakna za prejo in tkanje blaga. Laneno predivo slabše vrste smo porabili drugje. Iztrebili smo še vse olesenele delčke, ter ga pripraviti za predenje. Predlo se je v zimskih večerih. Mame so predle, otroci pa so delali štrene. Mama je del lanenega povesma nataknila na preslico - smrekov vršiček, z nogo poganjala kolovrat, s prsti oblikovala laneno nit na vreteno. Otroci smo navijali klobčiče, iz dveh niti pa se je sukala močnejša nova nit. Za tem se je na vreteno navila "štrena" in se previla na motovilo. Vsako "štreno" se je večkrat prevezalo, da se ni zamotala, ko se jo je dalo belit. Doma nismo tkali. Mama je dajala tkat v Predilnico Vižmarje. Ko je dobila stkano platno, smo ga belili na soncu. Po snegu smo razgrnili platno, ga polili z vodo in pustili, daje zmrznilo. To je bilo treba večkrat ponoviti, da je laneno platno dobilo belo barvo. Domače platno smo rabili za brisače. Ker je bilo bolj grobo, ga za perilo nismo uporabljali. Kose lanenega platna smo podlagali pod konjski komat. Slabše laneno predivo smo porabili za žimnice. Lan se pri ležanju ni zbil, ni se navzel vlage in je bil zdrav za spanje." Jože Zadnik na Perovem hrani trlico "trl'co" za drobljenje posušenih lanenih stebel, "RAHLE" - DESKO Z ŽEBUI, OB KATERE SE JE DRGNILO - MIKALO LANENO PREDIVO IN "TRESAVN'CO"- PALICO ZA OBRAČANJE PREDIVA. Na Perovem je na domačiji ostal Jože Zadnik, ki se še spominja, da so vsako leto v sosednjih vaseh in na Perovem pozno jeseni lomili - trli lan. Tako je povedal: "V zaselku Perovo in pri Vintarjih so sejali lan že mnogo rodov prej in tudi še po vojni. V vaseh je bilo več terilnih jam. Ob jami so postavili iz kamnov zidano kurišče z "velbom", veliko približno 2,5 x 3 m. Kurilo se je v luknji, ki je bila poglobljena v zemlji. Za domače potrebe so dimili lan in ga trli in "prjel1", in iz fino česanega dajali "sfkat" drugam. Platno so rabili za domače hlače, srajce, rjuhe, brisače in nogavice. Nogavice in hlače so bile grobe in ostre in "so se obdajlale ", ko so se dolgo časa nosile. Utrjeni so bili in navajeni na tako obleko, ker drugega ni bilo. Kadar so trli, so kratke, slabe niti" slabu scafranu " ostajale na grebenu. Iz tega prediva so doma stkali močne trakove "oprte". Tkane so bile tako kot platno, ozko in dolgo, prepognjeno in sukano v dve gubi. Nadaljevanje na predzadnji strani APRILA PIŠEMO: V središču Podeželje fascinira urbanega človeka 4 Ne odpravljanje podeželja 5 Kulturne drobtinice Srebro in bron za ribniške glasbenike 6 Ljubezen v Dolenji vasi 7 Moč uniforme utiša ženske 8 1,5 mio SIT z dobrodelnega plesa 8 Mladi postavljajo mostove Petra Vrh 9 Petra Vrh nam v svetu glasbe in petja ni neznano ime, saj uspehe in koncertne nastope njenega čudovitega soprana spremljamo že kar nekaj časa. Nedavno pa je doživela svoj največji uspeh. Na 35. Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), ki je potekalo na Srednji glasbeni šoli v Mariboru 14. marca, je za odličen pevski nastop prejela zlato priznanje. Med dogodki meseca Patriotski duh partizanov 10 Triglav prvi vložil v učilnico 10 Veliki koraki malih podjetnikov Gradili plavajočo goro n Zabavne strani 20 Od vasi do vasi Butara velikanka 23 Zgorel župnijski skedenj 23 Bralci pišejo 25 Odprto pismo ministru Drobniču Skladišče v Ortneku Popestrimo si naš vsakdan Naj salamo naredil Bojan Oražem 27 MUZEJSKA TRGOVINA ODPRTA! 24. aprila je bil dan, ko seje v hiši na vogalu, bivšem Spominkarstvu, odprla tako pričakovana muzejska trgovina. Bili smo tam, zato vas bomo s tem, kar bo ponujala vam in obiskovalcem, seznanili v prihodnji številki, ko bo več časa za pisanje o tej novi in veliki ribniški pridobitvi. Za zdaj vam lahko le priporočimo, da se ustavite v njej. Ne samo, da boste izbirali med 100 suhorobarskimi in lončen: ki, tudi v ličnem omotu jih bos li domov, vsak pa na hrbtni str bajko o nastanku Ribnice. Trgovina bo odprta vsak delov, do 19. ure, njena vrata bodo od tudi del sobote, ostale dni in ur menda na voljo vsem vnaprej c jenim skupinam. Iz Ribnice naj bi zdaj nihče več praznih rok! J ms ir-VOOTl Ö.Y) 1J.O WlOCl -St' Športni utrinki Ribničani na maratonu VAŠA 28 Ribnica in Muzej pa upata, da bo ta trgovina sčasoma postala steber ribniške istovetnosti. Ü Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 f,\ Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net J/ Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 29. maj 2006 M Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. O Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se 1 t Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. i Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si T KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. maja 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Ljubko sožitje v prebujajoči se naravi wtm Podeželje fascinira sodobnega urbanega človeka PREPROSTEJE, KOT ZAČETI * ZGODBO, SE NE DA Ljudje s podeželja vlagajo v zasebništvo in se gredo iz nič velike zgodbe o uspehu vsak dobil 50.000 SIT nagrade, in tako jih je pri 5 ponudnikih zdaj že blizu 50. Ženske, ki jim je le malo manjkalo do upokojitve, so ustanovile društvo žensk in dobile podporo preko javnih del. Foušarija? Seveda je bila, in to potem, ko so se delila razvojna sredstva, ker nikoli ni moč prepričati vseh, da so le-ta pravično porazdeljena. Pa so se lomila kopja in šle v eter kake težje besede, nakar so prebivalci spoznali, da se o celi vasi slabo piše, tega pa nihče noče. Raje so se usmerili v delo in dojeli tudi to, da za majhen vložek, kot je ureditev WC in prostora za odla- Poznana nam je štorija o feniksu, ko s pogorišča vznikne nekaj novega. Ljudje smo naravnani k temu, da vedno znova dvignemo glave in se lotimo novih podvigov, pa četudi začnemo iz nič. Vas Narin v občini Pivka je naravnost projektni fenomen, ki si gaje zamislila Lili Mahne, direktorica notranjskega ekološkega centra. Celo v Narinu, od koder sta sodelavki pobegnili, češ da "tam pa res prav ničesar ni", seje rodila zgodba o uspehu, ki jo zdaj hodijo gledat strokovnjaki z ministrstva za znanost in tehnologijo ter se tja vozijo polni avtobusi nejevernih Tomažev. Cerkev, vodnjak, kraški travniki, arheološko najdišče, geološka prelomnica ob kraškem robu in prebivalci, ki so se nekdaj celo sramovali svojega načina življenja, so postali tržna niša, ki je v desetih letih z veliko promocijo postala čudo božje na tem kosu slovenske zemlje. Greh je torej, da iz svojih vasi in našega podeželja tudi mi ne napravimo nečesa vrednega, je prepričan Franc Petek, ki je v Hrovačo 18. aprila pripeljal usmerjevalce razvoja podeželja. Navdihnila ga je še ena zgodba, ki jo je nekaj dni poprej skupaj s predsednikom VETD Hrovača Ivanom Prelesnikom opazoval v Avstriji. Vulkanland so poimenovali tamkajšnji prebivalci svoj košček bivalnega prostora in zdaj je tudi jabolčni sok, ki naj bi bil po okusu bolj podoben slabemu kisu, dragocenost z visoko prodajno ceno. Al' je z Vulkanlanda! Ljudje, ki v tujini veliko hitreje zaradi propada velikih industrij izgubljajo delovna mesta, so se prisiljeni zateči v zasebništvo, in tako se kaj hitro znebijo tudi strahu in sramu pred tem, kaj neki bodo pa sosedi rekli, ko bodo videli, da so se lotili prodaje svojega bivanjskega okolja na način, ki pritegne veliko turistov in prinese kup denarja. Sezidali so idilične hiške in delajo vse, kar je všeč sodobnemu urbanemu človeku, naveličanemu hrupa in gneče. Preberite si zgodbo, ki jo na sosednji strani piše udeleženec poti. Mi se bomo tu lotili te, ki bi jo radi snovali Hrovačani, morda Otavčani, Goričavljani in kdorkoli, ki bi si upal, vedel in znal. Lili Mahne z NEC, Janez Mate s Področnega centra za razvoj gospodarstva, Alenka Henigman z Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe in Irena Šilc s Kmetijskosvetovalne službe ponujajo administrativno pomoč, zamisel se mora roditi v vaseh in malih sredinah. Mahnetova ni skrivala znanja in izkušenj, ki jih je pridobila pri izgrajevanju nove podobe vasi Narin in je udeležence delavnice v gostilni Pri Lobanjci opomnila, naj izberejo vodjo, ki mu zaupajo in bo lahko stal za projektom. Sanje o tem, da se bodo vsi družno šli neke zgodbe, naj se razblinijo že v začetku, a pomembno je, da nekdo razvoj spelje z mesta. Kako da so se šli v Narinu? Tako, da so šli do vseh, ki so imeli kakršnekoli zamisli o tem, kaj bi se lahko na njihovi domačiji šli, čeprav je to tisto najtežje: ljudje preprosto ne vedo, kaj bi 'prodajali', pravi Mahnetova. Na koncu so ustvarili turistično vas Narin, kjer si je 12 kmetij nadelo hišno ime, dejavnosti pa segajo od šotorjenja na vrtu, nakupa kmetijskih pridelkov, vožnje s traktorjem, pastirskih iger, prenočišč, učenja hišnih opravil, do šole kuhanja in peke, malicanja na kmetiji, izposoje koles, dela na kmetiji v zameno za hrano in prenočišče, vaškega muzeja in vožnje z zapravljivčkom. Občina jim je plačala tečaje za pridobitev naziva nosilcev turističnih dejavnosti, naredili so poslovne načrte za zasebne investicije in skoraj vsi so bili odobreni. Posamezniki so dokaj malo vlagali, ker je občina za njihovih 10 akcij takoj odredila 19 mio SIT. Potem ko so se že na začetku odločili, da na 30 strani zapišejo, da bi radi uredili okolje, razvijali turizem in kmetijsko dejavnost, je bilo lobiranja zanemarljivo malo. Občinski svetniki niso imeli srca, da ne bi ustregli volji vaščanov, ki vedo, kaj hočejo- Za vsako novo prenočišče je ganje predmetov, lahko dobijo na dom cel avtobus obiskovalcev, če le vedo, kaj jim pokazati. Lili Mahne je dejala, da so dokaj hitro napravili tudi preizkus s poskusnimi turisti, ki so po prisostvovanju dvournih programov povedali, kaj jim je bilo všeč in čemu bi se z lahkoto odpovedali. Za cel teden so pri družinah namestili tudi študente, ki so nato predlagali spremembe v programih. Po vsem tem težavnem delu, ki je daleč od romantičnega prebujanja podeželja, na kar Mahnetova rada opozori, je nastal končni proizvod: predstavitev podeželske dediščine v obliki turistične vasi Narin. Soseska južnega dela ribniške občine se je tako hitro zbrala zato, ker je čas za kandidiranje za državna sredstva že prišel. Lili Mahne je na ministrstvu za kulturo odkrila razpis, primeren za podeželje, šlo pa bo za mreženje kulturnih potencialov. Išče se več skupin, ki bi se jih lahko povezalo na področju podeželske dediščine. "Iščemo preproste primere, ki imajo za seboj že preizkušene projekte". Vaško etnološko društvo Hrovača to gotovo je, saj se že leta domišlja novih in novih projektov, ki odmevajo po slovenskem prostoru in svojo novo priložnost je uvidelo v izjavi lastnika Škrabčeve domačije, ki bi rad uresničil svoje sanje pod 'blagovno znamko bio domačije'. Tako je Franc Petek, po domače Gornik, Lili Mahne, direktorica NEC Ll s ero Hrovača bi lahko bila pa nudistična vas! V vsakem hecu je pol resnice, pravi stari rek, tako da tudi ideja Janeza Mateta ni za odmet, čeprav je narisala pomenljive nasmeške na obrazih udeležencev. Ideja se je rodila ravno zato, ker so se Hrovačani spraševali, katere dejavnosti bi se lahko v vasi šli, in se zanimali, kaj so pametnega pogruntali drugje. Kostel bo iz nič in na novo postavil zdraviliško vas Fara, Gradež pa bo delal prenočišča na eko način, z materiali iz matičnega okolja. Naj se sliši nudistična vas še Franc Petek, pobudnik srečanja tako avantgardno, izvira ravno iz tega, ker Evropa in država dopuščata domala vse zamisli, če jih ljudje uspejo prepričati, daje to projekt njihovega življenja. "Nam se vse to zdi smešno, toda to je inovativnost, ki jo moramo sprejeti v svojih glavah," je dejal Franc Petek, ki se bo skupaj z vaščani na sestanku spet sešel ob kresu, 29. aprila, ko se bo odločalo, kam se bo obrnil razvoj te naše znane etno vasice. resno razmišljal o tem, da bi se Hrovača in okoliške vasi lotile še ekološkega kmetovanja. Sam se bo tega zagotovo lotil in v stari domačiji enkrat napravil prostor za prodajo suhomesnatih izdelkov. S prijaznim sprejemom in hudomušno besedo bi znal dobro predstavljati Ribničana in podeželana, česar se dobro zaveda. Hrovačanom Skrabče-va domačija pripelje tudi vrsto visokih gostov, zato bi bilo potrebno ponudbo spraviti tudi na nivo, ki bi ga bilo moč višje cenovno ovrednotiti, že zdaj pa bi se morali naučiti tržiti to, kar trenutno ponujajo. Priznali so, da svojega gostoljubja še vedno ne znajo zaračunavati, ampak se predvsem zelo na široko razdajajo. Eko kmetije so način preživljanja družine in v ribniški deželici jih je menda iz leta v leto več, vsaj tako pravi kmetijska svetovalka Irena Šilc. Zdaj jih je 19, v Kočevju pa 32. Še vedno premalo, ker ne morejo pridelati toliko hrane, kolikor je po njej povpraševanja. Njiv je tu vse manj, za eko kmetijo pa je treba imeti vsaj 30 arov. Ana Ogorelec je navajala primere dobre prakse rastlinskih kmetij v tujini. Eko zelenjava potrebuje zahtevnejšo pridelavo, zato pa dosega npr. v Švici tudi do 40% višjo ceno od običajne zelenjave. Pred leti so našemu 'največjemu trgovskemu sosedu' Kočevci uspeli prodati veliko svoje čebule, torej se da osmisliti lastno blagovno znamko, je prepričana Ogorelčeva. Hrovači zavoljo uveljavljene prireditve 'fižolov dan' priporoča gojenje fižola, "vendar morate zagotoviti, da bo v vaši stalni ponudbi, okrog njega razpred- ite zgodbo in naredite dobro promocijo." Kar 40 odstotkov hiš v vasi, ki je nagrajena z Murkovo etnološko nagrado, je praznih in jih lastniki menda tudi niso kaj preveč voljni prodati, vendar je nekaterim že uspelo. V stari kovačiji se bosta cedila med in mleko, to je že znano. Projekta se je lotila Barbara Prelesnik, ki je ostala brez redne zaposlitev in si dejala, da bo preizkusila svoje sposobnosti v organizaciji dela na sebi lastni način. Cela družina se je posvetila medu in čebeljim proizvodom. Ljudi, ki se bodo šli zasebništvo, bo tudi pri nas vse več, tujina pa se že spopada z masovnim propadanjem industrije, ker je konkurenca prehuda. "Vse preveč ljudi pri nas se tega še vedno ne zaveda," pravi Lili Mahne, ki iz izkušenj ve, da cena stare hiše naraste za polovico že, če se jo lepo pospravi, kaj šele, da veš, kaj se boš v njej šel. Njenim kolegom je neka finančna hiša odobrila kredit v višini 500.000 evrov samo zato, ker so ponudili program, s katerim so dokazali, da imajo trg in jamčijo za uspeh. V 'prazni hiši' bodo izvajali terapevtski program, ker so bližnja zdravilišča prenapolnjena. Pogovor o razvoju podeželja spremljala Alenka Pahuue RAZVOJ IN OHRANJANJE PODEŽELJA -NE ODPRAVLJANJE PODEŽELJA Po zaslugi našega soorganizatorja strokovne delavnice v Avstriji - Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe in vodstva občine Velike Lašče sem v začetku aprila lahko spoznal izkušnje drugih Evropejcev pri razvijanju podeželja. Ogledal sem si lahko tudi konkretne rezultate avstrijskih Štajercev pri oblikovanju regije Steirisches Vulkanland in spoznal njihove desetletne delovne izkušnje z evropskim programom Leader. Kot člana društva za ohranjanje dediščine meje seveda še posebej zanimalo obnavljanje starih hiš in ohranjanje druge dediščine ter njihovo vključevanje v turizem - počitnice na podeželju. V mrežo Eurovillages so povezane obnovljene stare podeželske domačije v različnih državah znotraj Evropske unije, ki omogočajo ; počitnice na podeželju v avtentičnem okolju. Enakovredno sodelovanje je vzpostavljeno med razpoložljivimi kapacitetami v Avstriji, | Angliji, na Cipru, v Grčiji in Italiji. Iz Slovenije se je obetala vključitev Savinjske regije, vendar so kasneje odstopili od vključevanja. Za vključevanje ni prepozno, saj so še vedno odprti. Eurovillages delujejo kot nekakšna veriga razpršenih hotelov in z mednarodno povezanostjo zagotavljajo izmenjavo gostov, inovativnost, odkrivanje novih trgov. Apartmajske kapacitete v starih obnovljenih hišah so v vseh državah na enakovrednem nivoju, pri čemer vse ohranjajo lokalne stavbne in notranje ureditvene značilnosti in opremo. Razumljivo je samo po sebi, da je v teh objektih plastika prepovedana, da pridejo v poštev samo revitalizirani stari objekti, da imajo sprehajalne in kolesarske poti umaknjene od ceste in ne .! mestnih pločnikov ipd. V zadnjem času dopuščajo vključevanje ; novogradenj po starih načrtih s tradicionalnimi materiali in opremo j (te vrste objekti bi lahko predstavljali do 20 % kapacitet). Obnovljene stare hiše se oddajajo kot apartmaji (lahko več apart-• majev v eni zgradbi) za počitnice predvsem družinam z majhnimi otroki, ljubiteljem ohranjenih naravnih in kulturnih znamenitosti, 1 pohodništva, podeželskega načina življenja, značilne kulinarike, j bio pridelane hrane ipd. V avstrijskem štajerskem Vulkanlandu (pokrajina, v kateri sodeluje 75 občin) se majhna zasedenost kapacitet sedaj kaže v zimskih mesecih (izjema so božično - novoletni prazniki), saj vključene kapacitete niso v zimskih turističnih središčih. V spomladanskih in jesenskih mesecih so apartmaji v starih obnovljenih vaških hišah zasedeni po sistemu krajših trid- oiivii.i,5i<»iče :>■ pviaEte Bl nevnih, poleti pa tedenskih počitnic. Letno presegajo zasedenost 200 dni oz. dosegajo 60-procentno zasedenost. Stare hiše so :! obnavljali s sredstvi, ki jih je zagotovil javni sektor, s sredstvi 5; s_i Evropske unije in seveda z lastnimi sredstvi lastnikov. Obnova stare ■ N hiše v Avstriji je veljala do 120.000 EUR, kar približno ustreza | j stroškom, ki so bili izračunani za obnovo posameznih starih hiš na ' Gradežu. 200 let staro kmetijo, na kateri so obnovili vse stare objekte in zgradili enega novega po starem načrtu in s tradicionalnimi materiali, smo si tudi podrobno ogledali. Prijazno so nam vse stavbe in apartmaje razkazali člani družine Schollauf, Lormanberg 62, 8324 > Kirchberg an der Raab. Nekdanja stanovanjska hiša je na zunaj in znotraj taka kot pred dvema stoletjema. Osrednji zidani del je obnovljen, ravno tako desni iz lesenih brun, levi je obnovljen z novimi bruni, ker za stara ni bilo več rešitve. V notranjosti je videti staro opremo in ureditev. Npr. v spalnici je stara obnovljena postelja, namesto druge, (ki je propadla) pa ravno taka nova. Sedaj predstavlja apartma za 4 - 8 oseb za preživljanje počitnic na podeželju. Hlev in njegovo podstrešje sta predelana v štiriposteljna apartmaja z ločenima vhodoma, ravno tako nekdanji svinjak. Seveda so vključena nova stranišča in kopalnice, pa tudi električni štedilniki in osvetljava. V vseh drugih prostorih pa je, kot je bilo nekoč. Tudi ure- j jeni vrt je namenjen počitnikovanju v vaški idili. Gosti so povabljeni tudi v vinsko klet, kjer lahko poskusijo in kupijo vina in naravne sokove iz Vulkanlanda. Najem štiriposteljnega apartmaja velja 90 EUR dnevno. Obnavljanje starih hiš za počitnice na podeželju je potekalo desetletje in je sestavni del ustvarjanja regije Steirisches p Vulkanland (nova regijska identifikacija in tudi zaščitna znamka, ki simbolizira gradove, gričevnato pokrajino in barve) kot razvojnega ' koncepta za pred desetimi leti nerazvito Spodnjo Štajersko, pokra- | jino, ki meji na slovensko Goričko. Regionalno oblikovanje življenjskega prostora, regionalno vrednotenje prinaša regionalno ustvarjanje vrednosti, samostojno gospodarstvo, živahno kulturo, stabilno družbeno življenje, zdrav turizem in učinkovito infrastrukturo. Leta 1994 so oblikovali vodilni in odgovorni organ 14 županov in 14 strokovnjakov male regije, leta 1999 pa je zaživela ideja Vulkanlanda, v katerega je vključenih 75 občin, ki imajo skupaj 90000 prebivalcev. Razvoj vodi odločujoči organ, sestavljen iz županov in strokovnjakov, ki usmerja delovanje menedžmenta Lokalne akcijske skupine (vključili so se v Leader program evropske unije, in po zaključenem programu Leader 1 in Leader 2 so sedaj v programu Leader Plus). Razvili so regionalni kulinarični center, povezali kmetije in podjetnike ter oblikovali regijske blagovne znamke za mesne izdelke, pivo, vina, naravne sokove, jabolčno vino ipd. Razvili so obrtniško dejavnost in so uspeli kot regija obrtnikov. Uspeli so z razvojem počitnic na podeželju. Realizirali so veliko število malih projektov, ki skupno predstavljajo uspešno regijo Vulkanland, ki se je razvila in uspela sredi ničesar, kot se je izrazil eden od slovenskih udeležencev delavnice v Avstriji. V Evropi so že dolgo tega rekli, da so za ohranjanje in razvoj podeželja, in ne za odpravljanje podeželja, njegovo uničevanje, vnašanje tujkov, spreminjanje avtentičnosti I Boris Zore, predstavnik Društva za ohranjanje dediščine, Gradež Foto arhiv Občina Kostel SREBRO IN BRON ZA RIBNIŠKE GLASBENIKE Letošnje tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov je potekalo v naslednjih disciplinah: godala (violina, viola, violončelo, kontrabas), brenkala (harfa, kitara), orgle, petje, komorne skupine s pihali, solfeg-gio. Regijska tekmovanja so potekala od 13. do 18. februarja v raznih slovenskih krajih, državno tekmovanje pa se je odvijalo od 13. do 19. marca v Mariboru in v Ljubljani. Glasbena šola Ribnica je bila zastopana v lepem številu, saj se je regijskega tekmovanja udeležilo 8 učenk solistično in 3 učenke v komorni skupini. Tudi rezultati so bili zelo lepi. Z regijskega tekmovanja se je zasvetilo kar 5 zlatih priznanj, 3 srebrna in 1 bronasto priznanje. Vseh 5 zlatih se je udeležilo državnega tekmovanja ter doseglo 1 srebrno in 1 bronasto plaketo, 3 učenke pa so prejele priznanja. Celotnega uspeha smo zelo veseli, ponosni smo tako na učenke kot njihove mentorje in korepetitorja, ki je sodeloval kar pri petih tekmovalkah. Aleksandrom Oražmom. BRONASTO PLAKETO je prejel trio flavt, 1. kategorija, ki ga sestavljajo: ŽIVA RIGLER, MAJA ŠILC, ANDREJA VIDERVOL, z mentorico Metko Priteržnik. Na regijskem tekmovanju so prejele ZLATA priznanja: - PAVLA LUŠ1N, kitara 1. b kategorija, mentor Viktor Papež, - MARTINA KOŠIR, kitara 1. c kategorija, mentor Viktor Papež, - NINA TURK, violina 1. a kategorija, mentorica Ksenija Abramovič, - MIRJAM KROMAR, violončelo^ 1. b kategorija, mentorica Danica K. Žganjar, - trio flavt, 1. kategorija v sestavu: ŽIVA RIGLER, MAJA ŠILC, ANDREJA VIDERVOL, mentorica Metka Priteržnik. SREBRNA priznanja so prejela: - AJA BONČINA, violina 1. a kategorija, mentorica Ksenija Abramovič, - ZALA ŽUŽEK, violina 1. a kategorija, mentor Ivo Vlašič - TEA LOVŠIN, petje 1. kategorija, mentorica Naja Zapušek. BRONASTO priznanje je prejela : - VALERIJA URBANČIČ BEGIČ, kitara 1. a kategorija, mentor Viktor Papež. Vse štiri učenke godal in pevko je na klavirju spremljal Aleksander Oražem. Na državnem tekmovanju je prejela SREBRNO PLAKETO - MIRJAM KROMAR, violončelo 1. b kategorija z mentorico Danico Kavrakovo Žganjar in korepetitorjem PRIZNANJA so prejele: - PAVLA LUŠIN, kitara 1. b kategorija, mentor Viktor Papež, - MARTINA KOŠIR, kitara 1. c kategorija, mentor Viktor Papež, - NINA TURK, violina 1. a kategorija, mentorica Ksenija Abramovič Glasbena šola Ribnica vsako leto bolj energično prodira s svojimi uspehi v slovenski prostor in tako stopa ob bok marsikateri slovenski glasbeni šoli. Nikakor ni zanemarljiv tudi podatek, da sta na letošnjem glasbenem tekmovanju dosegli zavidljive uspehe naši bivši učenki, ki nadaljujeta glasbeni študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani: - PETRA VRH, petje III. a kategorija, ZLATA plaketa in 2. nagrada, - BARBARA GORŠE, solfeggio 1. c kategorija, ZLATA plaketa. Barbara sicer nadaljuje študij flavte na SGŠ v Ljubljani. Vsem tekmovalkam, korepetitorju, mentoricam in mentorjem iskreno čestitamo za lepe uspehe, ki so ponos Glasbene šole Ribnica. Bernarda Kogovšek, ravnateljica b ftešEfo LJUBEZEN CVETELA V DOLENJI VASI Za materinski dan so člani KUD France Zbašnik pripravili zelo lep program z naslovom Ljubezen. V nabito polni dvorani seje predstavilo več skupin, vse pa je povezovala rdeča nit, ki je govorila o največji vrednoti življenja. Kako navdušojoče so vsi nastopali, s kakšnim žarom in pravim veseljem! Na tako prireditev gre človek rad, saj se mu razvedri ne samo obraz, temveč tudi srce. In koliko mladih je sodelovalo. Dolenja vas zna stopiti skupaj in povezati različne starosti ljudi. Na začetku je zapel Moški pevski zbor Lončar pod vodstvom Alojza Osvalda, nato pa so dolenjevaški osnovnošolci iz uprizorili čudovit odlomek iz knjige Mali princ o malem princu, lisici in hrepenenju ljubljene osebe ter čudoviti vrtnici, za princa edinstveni na svetu. Dramska skupina, ki jo vodita S. Pogorelc in B. Benčina, je s svojim prisrčnim nastopom vse navdušila, posebno z znano mislijo, skrivnostjo o lepih odnosih ter nesebični ljubezni drug do drugega: 'Kdor hoče, mora gledati s srcem. Bisb/o je očem nevidno. ... Vsak ima odgovornost do drugega."\n že se nam je ob spremljavi Feliksa Podgorelca predstavil domači šolski pevski zbor pod vodstvom B. Benčina. S pesmicama 'Oj, lepo je res na deželi' in 'jaz pa grem na zeleno travco' so nam povedali, da je ljubezen do zemlje, domovine, poštenega dela in mame nekaj zelo vrednega in tega nam ne more nihče vzeti. Sodelovali so še Otroška folklorna skupina, fantje skupine d'Gamabis, Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Rok in Tamburaški orkester Sodražica, prijetno pa nas je ob klavirski spremljavi Mihe Goršeta presenetil Igor Oražem, tenor, ki je čudovito zapel italijansko pesem, napolitanski napev 'Santa Lucia'. A to še zdaleč ni bilo vse. Dramska skupina KUD-a France Zbašnik je pod mentorstvom Mojce Levstik, ribniške Ane Lize, skoraj skozi celotno prireditev prikazovala prizore iz življenja dveh zaljubljencev, od njunih prvih sramežljivih pogledov, skupne hoje do poroke in starosti ter marsikaterih njunih veselih in težkih trenutkov. Prireditev, polna smeha in tudi globok- ih mislih, je razveselila ne samo mamice, ki so ob izhodu dobile lepa darilca ob prazniku, temveč obiskovalce od vsepovsod. Čisto na koncu, po vseh zahvalah in lepih željah, je predsednica KUD France Zbašnik Lili Rus čudovito zaključila: "Ljubezen je pravzaprav vse, kar potrebujemo." Spremljala in fotografirala: Zdenka Mihelič Ol JSKD Ribnica vabi NAJBOLJŠE OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE NA RIBNIŠKEM ODRU! Slovenija v malem... Petek, 26. maj ob 16. uri, dvorana Ideal, Ribnica. Vljudno vabljeni. Vstopnine ni. Zaključni koncert Petre Vrh (z gostom Alom Vrezcem) nedelja, 21. 5. 2006 ob 19. 30 Mala dvorana Slovenske filharmonije PROGRAM: W. A. Mozart, J. Offenbach, C. Gounod, V. Bellini, G. Puccini, G. Donizefti, G. Verdi, J Strauss, R. Leoncavallo BUTI NOVA KUBISTIČNA TIHOŽITJA PRETRGALA SLOVENSKO TOGOST Slovenski likovni teoretik Milan Butina, žal od leta 1999 pokojni, je bil Kočevec, ki je zaznamoval zadnja štiri desetletja likovne umetnosti, posebej z opusom kubističnih tihožitij. Slovenski prostor ni naklonjen eksperimentiranju, avtor pa je tako zapolnil to vrzel in je njegov prispevek dragocen. Hkrati so ravno ta tihožitja, ki so bila predstavljena tudi v galeriji Miklove hiše, Butinova najbolj privlačna in prepoznavna dela, je dejal likovni kritik Brane Kovič. Razstave, ki je bila v drugačnih postavitvah že na ogled po Sloveniji, sta se 23. marca udeležili tudi umetnikova soproga in hčerka Darja, ki je tvorno sodelovala pri organizaciji razstavljenih del. Ribniška je bila zaključek serije razstav. Začelo se je v Utiji, kjer je imel umetnik zadnjo razstavo za časa svojega življenja, nadaljevalo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani in končala blizu njegovega rodnega kraja. Družina je uresničila njegovo željo, ker je Butina vedno rekel, da so slike za to, da jih ljudje gledajo, čeprav sam ni pogosto razstavljal. Bil je vsestransko ustvarjalen in odlikovali sta ga tako intelektualna kot človeška širina, je o njem dejal kritik Kovič. Vsak prostor narekuje drugačen nagovor in postavitev ter pripravljavcem predstavlja izziv, ki so ga v ribniški galeriji rešili tako, da so naredili izbor krajin, pejsažev in kubističnih tihožitij v osrednjih sobanah, na hodniku pa smo se lahko srečali tudi z dvema zasnovama gledališke scenografije, ki je predstavljala velik del Butinovega intenzivnega dela. Razstava je bila odprta do 23. aprila in da bi jih čim manj zgrešili, priporočamo, da se v galerijske prostore odpravite vsaj takrat, ko vas ob odprtju ne bodo opazovale radovedne medijske oči, ampak takrat, ko boste lahko v miru sprejemali visoko kvalitetno umetnost, ki se vam ponuja brezplačno in dan na dan. Tekstih foto A. Pahuue KVllGreM K1X1E !>KOUTITi INJ IC Eč o i ixi iJLtai <»■ cz iz fsizz rz jejte r z >■ GLASBENA SOLA RIBNICA PREIZKUS NOVINCEV ZA INSTRUMENTE IN PETJE sreda, 24. maj ob 17. uri. V predšolsko glasbeno vzgojo se lahko vpiše do 15 učencev v starosti 5 let. V glasbeno pripravnico se lahko vpiše do 15 učencev v starosti 6 let. Starši lahko dvignejo prijavnice za preizkus v tajništvu glasbene šole vsak dan od Z30 do 14. ure 30. POPRAVEK V članku Občinske finance dobivajo novo nadzornico je bilo pomotoma zapisano, da je to Helena Ilc Mate. Pravilno ime se glasi: Helena Mate. Za napako se opravičujemo. Uredništvo MOČ UNIFORME UTIŠA ŽENSKE Bi se rada možila, pa za fanta ne vem, je rekla ona. Fant pa pravi: Ne, ne, prepada Tl kažeš svoje ostre zobe! Ona pa žalostna poreče: Kakšni tirani, moški, me pa solze točimo! Takole nekako so šli dvogovori o medosebnih odnosih, kjer prvo polovica prevladuje stroga žena krojača Cvirna, prava ježevka, zares. Nato pa se TEHTNICA NAGNE NA MOŠKO STRAN, ZAKAJ NI JE MENDA ŽENSKE, KI SE NE BI PRELEVILA V SANJSKO POTEM, KO ZAGLEDA MOŠKEGA V UNIFORMI... Po Hrovačanih so v dvorano Ideal gledališko igro pripeljali še Slemenci. Dvakrat so zaigrali tridejanko Moč uniforme, nato pa se z njo spustili v niz gostovanj, kjer so se jim ljudje na vso moč smejali, saj so jih še manj poznali. KUD Sv. Gregor je tu že zaslovel kot tisti, ki izbira veseloigre, malo smole mu zadnji leti povzroča le to, da so umanjkali nekateri igralci in jih nadomeščajo z novimi, to pa seveda ni kratek in nepomemben proces. Metod Jaklič seveda s svojimi izkušnjami in naravnim igralskim darom blesti že dolga dolga leta in zdaj že njegov prihod na sceno vzbudi pri gledalcih dobro razpoloženje, kaj šele, ko se začne značilno razburjati ali pretkano kovati kak plan ali morda celo malo pošinfati ženske. Ni bolj sladkega smeha, kot je na račun naših vsakdanjih zapletov in spodrsljajev, ki jih neizogibno delamo v medosebnih odnosih. Metod, Peter Levstek, Tina Rigler, Rok Adamič, Simon Rigler, Beno Adamič, Helena Škulj, Igor Adamič, Brane Modic, Blaž Marolt in Katarina Marolt so bili tokratni igralci, ki se jim je dvakrat v kratki epizodi pridružil tudi vodja Ol JSKD Jože Lampe. Nekaj minut pred začetkom je bilo treba nadomestiti igralca, ki si je zvil nogo, in če si igralec po duši, je to le nova priložnost. Lampe jo je kot nekdanji ribniški stalni igralec opravil z odliko, gledalci pa so spomnili zlatih časov ribniške gledališke igre. Tekst in foto ALENKA PAHUUE m'wnriiriirMWi'iiiirTnimiiiiiii'iiiTiiiTTirriT—iti—TnrrmTr—nnT 1,5 mio SIT iz rok lionov med pomoči potrebne ljudi Znesek nad milijonom tolarjem ali večinoma kar preko dva milijona, uspe članom ribniškega lions kluba zbrati na vsakem dobrodelnem plesu, letos torej že sedmič po vrsti. Tak dober izkupiček jih uvršča med najuspešnejše klube v Sloveniji, čeprav se v javnosti s tem ne ponašajo. V zadnjem letu dni je 28 članov z zneskom po 100.000 tolarjev pomagalo dvema družinama. Perspektivni dijakinji Srednje glasbene šole je plačalo desetmesečne stroške internata, slabovidni študentki pa sofinanciralo prilagojen tip računalnika. Lions klub, ki ga to leto vodi direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh, že vsa leta financira Obnovljeni turjaški grad je bil že drugič prizorišče dobrodelnega plesa RIBNIŠKEGA LIONS KLUBA. ANDRAŽ HRIBAR Z ANSAMBLOM JAZZOVSKEGA PRIZVOKA IN IZVIRNEGA IMENA SOULATA JE ZOPET MNOŽIČNO PRITEGNIL GOSTE NA PLESIŠČE, POVABILU NA PLES PA JE SE SICER ODZVALO OKROG 90 ČLANOV IN POVABUENCEV. ZA DOBER NAMEN JE ŠLO VSE! SREČELOV, DRAŽBA, VSTOPNINA, VINO...IN NI SE ŠE ZGODILO, DA DOBRODELNI PLES NE BI IZPOLNIL SVOJEGA POSLANSTVA. RIBNIŠKI KLUB JE SICER ZNAN TUDI PO TEM, DA SE NE GRE ELITIZMA IN DA GREDO V PRIMERU RAZDEUEVANJA POMOČI ROKE SOGLASNO KVIŠKU, V POTRDITEV. JULIJA LETOS MESTO PREDSEDNIKA ZA ENOLETNO DOBO PREVZEMA JANEZ MATE, DIREKTOR PODROČNEGA CENTRA ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA. NA FOTOGRAFIJI: DOSEDANJI PREDSEDNIKI OB PREREZU UON TORTE. informativno pisarno društva UP, ki pomaga odvisnikom od drog. Podpira tudi projekte, ki se jih loteva okolje, in je tako sofinanciralo izdajo zbornika Meščanska šola v Ribnici. Znotraj slovenskega lions distrikta je ribniški klub na mestu svojih srečanj, v Škrabčevem skednju, pripravil srečanje guvernerja s predsedniki klubov iz dolenjske cone. Nekateri izmed njih so se že drugič zapored udeležili od vsepovsod pohvaljene Polharije 2006, kjer se je ravno tako zbiral denar v dobrodelne namene. Alenka Pahuue Foto Marko Burger iBÄETO PETRA VRH ZLATA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Petra Vrh nam v svetu glasbe in petja ni neznano ime, saj uspehe in koncertne nastope njenega čudovitega soprana spremljamo že kar nekaj časa. Nedavno pa je doživela svoj največji uspeh. Na 35. Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEM-SIC), kije potekalo na Srednji glasbeni šoli v Mariboru 14. marca, je za odličen pevski nastop prejela zlato priznanje. S solo petjem se ukvarjaš že 10 let. Lahko opišeš svojo glasbeno pot? Najprej sem na nižji glasbeni šoli v Glasbeni šoli Ribnica 10 let igrala klavir. Odločila pa sem se izpopolniti še svoj glas, zato sem se na nižji glasbeni šoli 6 let učila solo petje, sedaj pa solo petje končujem na Srednji glasbeni šoli Ljubljana. Tukaj sem se najprej eno leto učila pri slovenskem tenoristu in pedagogu Marjanu Trčku, zdaj pa tri leta pojem pri Editi Garčevič - Koželj. Že drugo leto pa izpopolnjujem svoj glas tudi pri Norini Radovan. Zaključuješ Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Katere predmete pa si tam poslušala? Ta šola je kot nekakšna gimnazija, ki ima program obogaten še z glasbenimi predmeti. Tako sem poslušala le slednje. Mednje spadajo: kontrapunkt, 3 ure solo petja na teden, klavir, harmonija, solfeggio, glasbena zgodovina, komorna igra in obvezen šolski zbor. Predavanja in vaje si lahko dobro organiziraš, saj poteka delo v petih skupinah. Kako pa je peti in se učiti pri slavni sopranistki Norini Radovan? Norina je odlična pevka, veliko je nastopala in vidi se, daje dosti pela. Kot pedagoginja je kar zahtevna in ima drugačen pristop kot profesorica Edita, sicer tudi operna pevka. Norina mi je veliko pomagala, saj ima zelo naštudirane stvari, izrazje, pa tudi zelo dobro mi je, ker ima tudi Norina koloraturni sopran kot jaz. Si koloraturna sopranistka, kaj to pomeni? To je lahki sopran, ni težak glas. To pomeni, da tudi v višinah z lahkoto pojem razne okraske itd. Dobro je tudi zato, ker teh glasov ni toliko kot liričnih sopranov. Prav tako ni veliko dramatičnih sopranov. Do katere višine pa lahko poješ? Pridem lahko do F3. Tudi do Fis3 sem že prišla. Kako je potekalo tekmovanje v Mariboru? Tekmovanje TEMSIG ni vedno v Mariboru, Rešeto lokacija se menjuje. To je državno tekmovanje. Nastopila sem v svoji kategoriji III a. To je že akademska kategorija za dekleta starosti 25 - 26 let in fante 27 - 28 let. Vsi pa se po navadi že šolajo na Akademiji za glasbo. Zapela sem sedem pesmi, nekaj obveznih, druge po izboru. Moram povedati, da zlato (pa tudi srebrno, bronasto) priznanje lahko prejme več pevcev, pogoj je, da pre-jmeš od stotih več kot 95 točk. Je bila v tvoji kategoriji velika konkurenca? Precej pevk in dva pevca so bili s srednjih glasbenih šol, ena pevka je bila z visoke šole za glasbo iz Mannheims, potem pa še nekaj iz privatnih in drugih glasbenih šol. Dosegla si zavidljivih 98,33 točke. Katere pesmi pa si zapela? Obvezna je bila ena Schumannova, katerakoli, potem ena oratorijska arija, jaz sem si izbrala Händlovo Oratorij Misija (Rejoice). Ker je letos Mozartovo leto, je bila obvezna tudi ena Mozartova arija, izbrala sem si Arijo Blonde iz opere Beg iz Seraja. Tudi slovenskega avtorja smo morali zapeti, a ni bilo važno, od katerega. Izbrala sem si Pavčiča. Nato sem zapela še špansko pesem Cantare od Turina ter Rahmaninovo Krasovitso. Obvezna je bila še arija antika, izbrala sem si Lottijevo. Komisijo so sestavljala sama priznana imena. Kaj vse so ocenjevali? Žirijo so sestavljali: operni pevec baritonist Marko Fink, iz tujine učiteljica z zagrebške Akademije za glasbo Snježana Bujanovič - Stanislav in predsednik komisije direktor Opere Maribor Stane Jurgec. Ocenjevali so dikcijo, tehniko, izrazje, predstavitev na odru, dinamiko itd., pa tudi kako je celotna skladba izvedena. Katere uspehe pa še lahko izpostaviš? Če pogledam uspehe na teh državnih tekmovanjih, bi to bili: bronasto priznanje v nižji kategoriji in dvakrat srebrno priznanje v kategoriji II. Si tokrat pričakovala tako visok uspeh? Upala sem le, da bo tako, saj sem v to vložila veliko sebe in svojega časa. Je pa to tudi referenca za naprej. Profesorica je bila zagotovo vesela tvojega uspeha. Koliko časa pa vadiš na dan? Moja profesorica je bila zadovoljna, ker sem lepo pela, je dejala. Vadim vsak dan, izjemoma si vzamem kakšen dan prosto, da glasilke počivajo in da potem še boljše pojem. Vadim 1 - 2 uri na dan, pred tekmovanjem pa še več. Vadiš doma? Se domači kdaj pritožujejo? Vadim doma ali na srednji glasbeni šoli. Doma so lepo strpni, moram reči. Toliko pa le gledam, da če gre kdo po kosilu počivat, takrat ne 'žingam1. Kakšne pa so tvoje ambicije za naprej? Bi se tudi profesionalno rada ukvarjala s petjem? Tudi v prihodnosti se bom še privat učila solopet-ja. Tudi profesionalno bi pela, z veseljem. Če bi me kdo slišal in me povabil, bi verjetno šla. Problem je, ker se Opera v jeseni začenja obnavljati in ne bodo iskali novih kadrov. Ne bi pa recimo šla pet v zbor. V prihodnosti te bomo lahko slišali na več koncih, kajne? 20. aprila smo imeli nastop vseh solo pevcev Srednje glabene šole v Ljubljani, 21. maja imam v Mali dvorani Slovenske filharmonije zaključni nastop SGŠ, nato pa bomo junija začeli s SGŠ pripravljati Figarovo svatbo, s katero bomo nastopali po Sloveniji. Razmišljam pa tudi o mednarodnem tekmovanju, verjetno v Italiji ali Nemčiji. Simpatična 26-letna pevka uspešno usklajuje svoj hobi, ki je te okvire že prerastel, kot tudi študij, saj je oktobra z nalogo 'Medvrstni odnosi med sovami' tudi diplomirala na Biotehniški fakulteti, smer biologija, in dela na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenijeje. Sama pa ni nočna sova, je bolj jutranja - a ne prezgodnja ptica, pravi Petra. Ko je za svojo diplomsko nalogo hodila ponoči opazovat lesno sovo in kozačo, je pazila, da naslednji dan ni imela petja. Sicer bi od tistega dne pri petju bolj malo odnesla. Povedala je še, da kakšnih drugih hobijev razen petja nima. Poje še v Komornem zboru pater Stanislav Škrabec, vodi otroški zborček pri Novi Štifti ter eno leto v Slemenih moški in mešani pevski zbor. Pravi, da ji je tudi pedagoško delo v veselje, sploh rada dela z otroki, pa "tudi v Slemenih je fajn delati, ker imajo tako veselje do petja". Lahko bi rekli, podobno privlači podobno, veselje do petja združuje. Pogovarjala sem se: ZDENKA MIHELIČ Foto: Marko Burger 9 a o ■ /vxa i ^ <>«■ icix^n */vi I 63. let bitke v Jelenovem Žlebu PATRIOTSKI DUH 5 PARTIZANOV IN 5 VETERANOV ŽIVI DALJE liÄ • j;Hilf : p ":;1 L.,-— učenke OS Stara Cerkev in pevci Moškega pevskega zbora Lončar, ki so s petjem partizanskih pesmi še posebej ganili preživele borce, sedeče v prvih vrstah. Mirku Oražmu predsednik območnega odbora NOB Jože Andoljšek podelil Plaketo Jelenov Žleb, ker je že kot 17-letnik vstopil med partizane. Vsa leta po vojni je zbiral in objavljal gradivo o NOB, v zadnjih letih pa tudi aktivno sodeluje pri pripravi proslav in pohodov. Tekst in foto Alenka Pahuue Skupina Triglav negujetradicijo NOB stem, da se ob takih slovesnostih obleče V TRADICIONALNA PARTIZANSKA OBLAČILA IN OPREMI S SPOMINSKIM OROŽJEM TER TAKO PRITEGNE POZORNOST VSEH LJUDI IN JIH PRESTAVI V ČAS, KI JE ZA VEČINO POVSEM TUJ. NEKATERIM JE BLIZU SAMO OB NEDEUSKIH DOPOLDNEVIH, KI SO NA RADIU SLOVENIJA ŽE 60 LET ENAKI, KOT JE NEKOČ IZREKLA NEKA JAVNA OSEBNOSTI SLOVENSKA KLASIKA SE KAŽE V GOVEJI JUHICI, PRAŽENEM KROMPIRJU, DUNAJSKEM ZREZKU IN PARTIZANSKIH PESMIH, KI VEJEJO SKOZI ODDAJO NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO... je pod- Donacija tržno hvaležnemu okolju Triglav prvi vložil v naravoslovno učilnico 0 M Metrski sneg je onemogočil srečanje v Jelenovem Žlebu, in tako se je spominska sloves-, nost ob 63 - letnici zmage Gubčeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade nad bataljonom italijanske divizije preselila kar v dvorano Športnega centra. 25. marca so se na mesto bitke odpravili le planinci, ki zmorejo preiti težko zasneženo pot, saj so udeleženci osvobodilne vojne zaradi starostnih tegob prešibki za tak napor. Slovesnost je odprl župan Alojz Marn z SJJ besedami, da naj nam bo bitka v opomin, da se bomo držali začrtane poti. Preživele borce bitke v 1 Jelenovem Žlebu, udeležence NOV in člane Zveze veteranov vojne za Slovenijo je nagovoril tudi podpolkovnik Stanislav Sevljak, poveljnik 25. VTP. Jelenov Žleb si je ogledal šele pred malo več kot letom dni in takrat se mu je precej živo zarezal v spomin, kot da bi v sanjah zaslišal vojake, je dejal. Medtem ko je bil poudarek lanske slovesnosti 60. obletnica zmage nad nacifašizmom, je letos to 15. obletnica osamosvojitvene vojne, ki ji mnogi odrekajo veličino, ker je trajala le 10 dni. "Veterani pa trdimo, da je bila prava umetnost zadrževati vso to vojaško silo v Ribnici, na Vrhniki, v Logatcu, Ljubljani, Mariboru...'1 Sevljak nasprotuje očitkom, da veterani živijo preveč v spominih in dajejo svojim podvigom preveliko vrednost, tudi velik patriotski naboj." Članice Žveze borcev Ribnica so izvedle recital, kulturni program pa so s pesmimi zaokrožile še T Bog jim ohrani dobre navade, je staro reklo, ki ga uporabimo takrat, ko si želimo, da bi se podobno dejanje ponovilo. Ravnatelj ribniške osnovne šole France Ivanec, ki se letos loteva obnove fizikalne učilnice, upa ravno na to, da bodo gospodarstveniki in občina pomagali pri izvedbi tega večmilijonskega projekta. Višina investicije še ni znana, ker so projekti še v izdelavi, vsak najmanjši fizikalni pripomoček pa stane najmanj toliko, kot je znašala tudi donacija velike slovenske zavarovalnice Triglav, 300.000 tolarjev. Predsednik uprave Andrej Kočič je donacijo podelil na srečanju z največjimi ribniškimi pravnimi in gospodarskimi subjekti, ki imajo sklenjeno zavarovalne police pri omenjeni zavarovalnici. Predstavništvo v Ribnici, ki ga poleg vodje sestavlja še 6 zastopnikov, je menda eno najuspešnejših v območni enoti Ljubljana, "in se je očitno dobro vključilo v okolje", je dejal Gabrijel Škof, direktor OE Ljubljana. Ta enota ustvari 34% celotnega portfelja zavarovalnice oz. v številkah: 50,5 mlrd SIT zbrane premije v letu 2005. 627 zaposlenih je lani likvidiralo 107.000 škod, je v Škrabčevem skednju 13. aprila povedal Škof. Poslovna druščina se je zbrala dejansko na pobudo domačina Petra Dekiča, ki je svoje nadrejene želel povabiti v okolje, ki se spet postavlja na noge. Kot gostitelj se je ponovno ponudil Janez Škrabec, ki si na domačiji želi "čim več tako imenitnih gostov", Triglav pa je tudi tisti, s katerim podjetje Riko d.d. sodeluje na novem obetavnem makedonskem trgu, kjer je Riko udeležen pri izgradnji hidrocentrale. Makedonija je trg, kamor se širi Triglav, in tako se nadaljuje njuno dolgotrajno povezovanje. Nekdaj je njuno moč kazalo sponzorstvo tekem na naši planinski velikanki, kjer sta se v izteku ponašala le dva velika logotipa, Rika in Triglava. Radio Mlajku, ki tiešEro ?G Veliki koraki malih podjetnikov PLAVAJOČA GORA S 5000 LJUDMI NA 340 METRIH 25.000 ljudi gradilo največjo potniško ladjo in na njej, seveda, tudi Ribničani To skoraj ni ladja, to je gora, ki ni sedla niti v fotoobjektiv s svojimi 340 metri dolžine in 15 palubami. Nepopisno velika je Freedom of the seas, največja potniška ladja na svetu, ki jo je za 4 mlrd evrov dala zgraditi ameriška ladijska korporacija Royal Caribbean. Z njo bo krožila po Karibskem morju, sliši pa se, da se jo bo dalo videti tudi v Italiji. Po 18 mesecih gradnje je s Finske, kjer jo je gradilo 25.000 ljudi, izplula 13. aprila in se vmes ustavila v Hamburgu, kjer je bila prava medijska senzacija. Tudi Ribničani so imeli prste pri gradnji in to podjetje J-Les, ki ga vodi Peter Jecelj iz Dolenje vasi. V proizvodni hali v industrijski coni Lepovče je izdelalo 550 metrov dekorativnih ograj, pri čemer je bilo samo 20 metrov ravnih, vse ostalo je zahtevalo veliko spretnosti zaposlenih. Trudili so se po načrtih, ki so jim bili poslani, a na koncu ni pomagala njihova milimetrska natančnost, saj se Na vrhu ladje se razprostira 5 BAZENOV, malo nižje je drsališče, po SREDINI TE PLAVAJOČE GORE PA LEŽI NAKUPOVALNA ULICA, DOLGA 150 metrov. Najcenejša varianta plovbe na največji potniški ladji znaša MENDA OKROG 2.500 EVROV ZA TEDEN DNI. ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA TO VELIKANKO, SE BOSTE DRUŽILI S 4300 GOSTI, ZA VAŠE UDOBJE PA BO SKRBELO VEČ KOT 1000 ČLANOV POSADKE. ČE BOSTE POČAKALI ŠE 18 MESECEV, SE BOSTE LAHKO VOZIU S ŠE 20 METROV DAUŠO LADJO ISTEGA NAROČNIKA. Potem pa le izberite nekaj po svoji voui. Z leve: Lastnik podjetja Peter, Miha, Plamen (na Finskem živeči Bolgar), Danijel in Boštjan - DEL EKIPE, KI JE SVOJE DELO MONTIRALA V FINSKI LADJEDELNICI. je projektant na Finskem uštel včasih tudi za 30 cm, zato je bila montaža prava stresna preizkušnja. Toda vse je na koncu našlo svoje mesto in J-Les je tako izpolnil že svoje drugo naročilo za isto družbo, saj je pred leti opremilo 11 luksuznih kabin. Podjetje se že osem let ukvarja z izdelavo opreme za velike 'cruiserje1, drugače pa je glavnina njihovega dela oprema stanovanj in hotelov na slovenski obali. Sedem zaposlenih, večinoma iz Ribnice in Kočevja, trenutno že opravlja novo projektno delo: notranjo opremo za norveško raziskovalno ladjo 'James Cook'. Ladijske projekte uspe s svojim konkurenčnim pristopom dobiti preko CIM inženiringa iz Ljubljane, ki vodi posle ladijske opreme za tujino. Podjetje J-Les je nastalo na Rikovem pogorišču in je po svoji poti do uspeha podobno drugim ribniškim podjetniškim zgodbam, vsaj glede borbe na ostrem konkurenčnem slovenskem in tujem tržišču. Toda zgodbe o tem, da bi Ribničani pomagali opremljati potniško ladijsko velikanko, bralci do sedaj še niste slišali, zato smo jo morali deliti z vami. Alenka Pahuue Foto Peter Jecelj šegavo sprejema goste na domačiji, domneva, da se morda pa zdaj na hrovaških njivah obeta kaka skakalnica, Ribnica pa bo tako ali drugače dobila učilnico...Med 15 povabljenci so bili prisotni direktorji podjetij Inles, Riko d.d., Riko hiše, Petek Transport, KGZ, predsednik rokometnega društ- va Marko Obrstar, župan kot predstavnik Občine, načelnik Upravne enote in ravnatelj OŠ. Srečanje predsednika uprave s posameznimi enotami in podjetji, ki jih Zavarovalnica zalaga s svojimi storitvami, naj bi postalo stalna praksa, upa Dekič. Bivši rokometaš ni pozabil omeniti, da je bila to priložnost za dodatne pogovore o sponzoriranju rokometnega kluba, ki letos obeležuje 50 let. Triglav se namerava pojaviti kot eden pomembnejših podpornikov tega jubileja, ker mora biti po Škofovem prepričanju prisoten ne samo na nacionalnih dogodkih, marveč tudi lokalnih "in na ta način okolju, od katerega nekaj dobiš, tudi nekaj vrniti", je dodal predsednik uprave mag. Andrej Kočič. Tekst in foto ALENKA Pahuue Potem ko so si predstavniki Zavarovalnice Triglav ogledali proizvodnjo podjetja Riko hiše, so OŠ podarili še bon v vrednosti 300.000 SIT. "Na dobrem in kvalitetnem kadru se vsa zgodba uh ko začne," so DONACIJO UTEMELJILI VODSTVENI DEUVCI VEČINSKE ZAVAROVALNICE NA NAŠEM PODROČJU. S PREDLOGI ZA SODELOVANJE JIH JE TISTI DAN MENDA POCUKALO KAR NEKAJ RIBNIČANOV... RESETQ.R1RN1CA SICJL.NET Društvo upokojencev Ribnica organizira kopanje v hotelu Delfin v Izoli, v soboto, 13. maja. Odhod izpred centra Ideal bo ob 12. uri 30 minut. Cena prevoza, kopanja in večerje je 4.600,00 SIT. Lahko bomo tudi zaplesali! Prijave sprejemamo do 10. maja na tel.št. 8361 277 (DU Ribnica, ob ponedeljkih od 9. do 11. ure) ali na GSM: 031/ 792 694. Ob prijavi je potrebno plačati 2.500,00 SIT akontacije za prevoz. Vabljeni! DU Ribnica 11 z s z s fl r S : R Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa z boleznijo tiho odšel. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, ata, starega ata, tasta in brata NANDA ŠILCA iz Slatnika 17 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, nam stali ob strani s prijazno besedo in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za izrečena in poslana sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala osebju zdravstvenega doma Ribnica in dr. Šmalčevi ter patronažni sestri Majdi. Posebna hvala sosedu dr. Štefanu Čampa, ki nam je bil vedno na razpolago. Hvala kaplanu Mateju Pavliču za obiske na domu, župniku Antonu Berčanu za opravljen bogoslužni obred, pevcem za zapete pesmi slovesa, gasilcem PGD Sušje, posebej g. Jožetu Tanku za lepe poslovilne besede, in Komunalnemu podjetju Ribnica. Hvala vsem, ki ste čutili z nami, ga imeli radi in ga spoštovali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ljubi ata, vedno vas bomo nosili v srcih. "T «*' j PLAN POHODOV PROTI d W El za življenj Društvo UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije je na pobudo Centra za socialno delo Ribnica leta 2003 odprlo informacijsko pisarno, kije odprta enkrat mesečno, vsak drugi ponedeljek od 16. do 17. ure 30, po potrebi tudi dlje. Načini, dela so prilagojeni potrebam posameznika: individualna ali skupinska obravnava, svetovanje v zvezi s problematiko zasvojenosti, informativno ali suportivno svetovanje ter napotitev na ustrezne oblike pomoči. Storitev je za uporabnike brezplačna. V mesecu maju bo pisarna odprta v ponedeljek, 15. maja 3006, od 16. do 17. ure 30. V mesecu juniju bo pisarna odprta v ponedeljek, 13. junija 3006, od 16. do 17. ure 30. Vljudno vabljeni. MAJ 2006 Datum: SOBOTA, 6. 5. Kam: Na PR1STOVŠKI STORŽIČ (1759 m) Izhodišče: Jezerski vrh Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 5 ur Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 2. maja ob 19. uri v pisarni PD Ribnica Vodja izleta v neznano: Stane Babič (041/ 415 308) Datum: SOBOTA, 20. 5. Kam: Na SREČANJE S TRŽAČANI V ITALIJO Zahtevnost: LAHKA Trajanje: ca. 5 ur Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 16. maja ob 19. uri v pisarni PD Ribnica Vodja pohoda: Marjan Lesar Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, osebni dokument in varen I korak "Program za mlade" Uvajamo nov terapevtski program Društva "UP" za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, namenjen predvsem mlajšim osebam, ki se zatekajo v omamo oz. pri katerih je prepoznana t.i. “nižja" stopnja zasvojenosti. V program se lahko vključujejo uporabniki marihuane in alkohola, osebe, ki so opustile omamljanje oz. želijo same prenehati z omamljanjem ali jih v to usmerja okolica (družina, šola, sovrstniki...). V skupino se lahko vključujejo tako aktivni uživalci drog kot tudi abstinenti. V programu lahko sodelujejo tudi vse ključne bližnje osebe (svojci, pedagogi, sovrstniki) v obliki skupnih terapevtskih pogovorov ali skupin. Možnosti za sodelovanje: A Podporna terapevtska skupina: vsak torek, od 19. do 20. ure 30. - za mladostnike B Individualni in družinski pogovori: ob ponedeljkih med 9. in 14. uro za ključne bližnje osebe C Skupina za samopomoč: vsak drugi torek ob 19. uri - za ključne bližnje osebe Aktivnosti A in B se izvajata na Miklošičevi 16 v Ljubljani, aktivnost C pa na Komenskega 7 (peto nadstropje). Pred vstopom v program lahko pokličete vsak delavnik med 9. in 16. uro na tel. št. 01/ 434-25-70, da se bomo dogovorili za informativno srečanje. Prav tako smo vam na omenjeni številki na voljo za vse nadaljnje informacije. Društvo “UP" Nataša Dernovšček Hafner, univ.dipl. psih. generalna sekretarka ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV 13. maja bo brezplačno pobiranje na naslednjih lokacijah: GRČARICE 8.00 do 8.30 - 1/2 ure - GASILNI DOM GRČARSKERAVNE DOLENJA VAS 8.45 do 9.45 - 1 ura - KS DOLENJA VAS (RUMENA HIŠA): OTAVI C E, LIPOVEC, MAKOŠE, RAKITNICA, BLATE, KOT PRI RAKITNICI PRIGORICA 9.50 do 10.20 -1/2 ure - GASILNI DOM NEMŠKA VAS 10.25 do10.55 -1/2 ure - GASILNI DOM RIBNICA 11.00 do 12.00 - 1 ura - GOZDARSKI DOM -KNAPU. TRG 12.05 do 13.05 - 1 ura - ŽUU: CENTER, GORIČA VAS, HROVAČA, LEPOVČE BUKOVICA 13.15 do 13.45 -1/2 ure - GASILNI DOM DANE JURJEVIČA 13.55 do 14.25 - 1/2 ure - TECHNOKEM: SAJEVEC, KOT, BREŽE DOLENJI LAZI 14,40 do 15.10 - 1/2 ure - GASILNI DOM: GRIČ, BREG, ZAPUZE ŽLEBIČ 15.20 do 15.50 - 1/2 ure - AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN: GORNJI LAZI, SLATNIK, SUŠJE 20. maja pa bo brezplačno pobiranje na naslednjih lokacijah: VELIKE POUANE 8.00 do 8.30 -1/2 ure - GASILNI DOM RAVNE: ŽUKOVO, VRH PRI POU, ŠKRAJNEK, BUKOVEC PRI POUANAH ORTNEK 8.40 do 9.00 - 20 min. - GOSTILNA ČEZ ŽEL. PROGO - MATJAK: GORENJE PODPOUANE, DOLENJE PODPOUANE, LUKNJA, FINKOVO, MOČILE, ZLATI REP, DULE MARŠIČI 9.10 do 9.30 - 20 min. - NASPROTI CERKVE: PRAPROČE, RIGEU PRI ORTNEKU, PUSTI HRIB SV. GREGOR 9.50 do 10.50 - 1 ura - GASILNI DOM: GAŠPINOVO, GRABEN, KRNČE, ANDOL, LEVSTIKI,MAROLČE,JUNČJE, BRINOVŠČICA, ČRNEC, ZADNIKI, HOJČE, HUDI KONEC, ČRNI POTOK PRI V. LAŠČAH, GREBENJE Pod nevarne odpadke iz gospodinjstev spadajo: • barve in sorodni pripomočki - barve na osn.org. topil, oljne barve, barve za tekstil, razredčilo, odstranjevalec rje, laki, kiti, tesnila, lepila • različna čistila - organska topila, jedka čistila • kozmetika in zdravila - kozmetika na alkoholni osnovi, toniki in losjoni, tablete, razpršila, laki za nohte in odstranjevalci, preparati za lase • avtomobili - motorno olje, bencin, avtokozmeti-ka, avtomobilske barve in kiti, tekočine za pranje stekel, hladilna tekočina, zavorna tekočina, akumulator • nevarni predmeti in snovi - fluorescenčne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, različne kisline in baze, jedilno olje in mast, nafatalinske kroglice, baterijski vložki, različna razpršila • vrtni izdelki - razpršilo za zajedalce, gnojila, pesticidi in insekticidi, fungicidi, herbicidi in strupi Odvoz kosovnega materiala ____________________________Datum odvoza Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice 9. 5. Prigorica, Dolenja vas, okolica_____________11. 5, Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje___________16. 5. Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič__________________________18. 5. Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec 23. 5. Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica___________________25. 5. Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje 30. 5. Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica_____________________________1, 6. Vinice, Lipovšica, Zimarice, Globel, Podklanec ______________________________________________6, 6. Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec 8. 6. Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol ____________________________________________13. 6. Betonovo, Janeži, Kračali, Petrinci, Kržeti 15. 6. GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 - dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191,031 663-060 - dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 JKP Komunala Ribnica d.o.o. MALI OGLASI PRODAM Prodam gozdove v Mali gori in njive, travnike v Glavicah. Tel.: 041/ 479 898. Prodam prikolico za osebni avto (ugodno). Tei.: 031/ 631 122. Prodam avtozvočnike in otroški kombiniran voziček Inglesina. Tel.: 031 / 566 052. Prodam različne dele za motor in ostalo (škoda Favorit) in starejši osebni računalnik. Tel.: 031/ 681 945. Prodam ALU - platišča z letnimi pnevmatikami, primerna za golf, audi A3, toledo, octavia. Tel.: 041/ 219 865. Prodam avtomobil renault R5 Campus. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 927 588. KUPIM Kupim hlodovino (smreka, jelka, hrast). Takojšnje plačilo ob prevzemu. Tel.: 031/ 369 908. Kupim zazidljivo parcelo v Ribnici oz. njeni okolici. Tel.: 031/ 684 558. Kupim obdelovalno zemljo v okolici Ribnice (300 -500 m2). Tel.: 01/ 836 13 53. ODDAM Na Merharjevi ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070/ 345 404. Oddam stanovanje v Ribnici v izmeri ca. 60 m2. Tel.:041/377 292 (Matjaž). RAZNO Mlad urejen par išče manjše stanovanje v Ribnici za najem. Tel.: 031/ 440 873. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041/ 678 920. V varstvo vzamem vašega otroka (dopoldne oz. popoldne). Tel.: 051/ 217 652. MALI OGLASI RESETQ.RIENIQA ■ rxi ec> Krviv^c ■ .s Podjetniške informacije 1 0 Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč [*( pri izdelavi poslovnega načrta...). Letos za zdaj odobreno obdobje 18. 04. do 31.05. Vsi zain-, ^ teresirani, pokličite! Objava o podaljšanju javnega razpisa za sredstva spodbujanja naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. I. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Rok: do porabe sredst. oziroma najkasneje do 30. 6. 06. Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS, št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/mainframe.php?id=203#co ntents. Javni razpis zbiranja vlog za državno nagrado kakovosti Priznanje RS za poslovno odličnost v letu 2006, Ul RS, št. 9/06, 01/478 83 65, e-p.: alenka.krebs@gov.si. Lahko se prijavijo gospodarske družbe, zavodi, državni organi in druge pravne osebe. Rok: 5. 5 .06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3657. Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19- 20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v letu 2006 za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: vsakega 10. v mesecu, do odobritve sredstev razpisa oz. do 10. 11. 06. Sredstva: 2.000 mio SIT, maks. višina kredita 90 mio SIT (do 75% investicije), 6m euribor+0,4%, 1-10 let z do 2 leti moratorija na glavnico ... Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3790. Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006 Na razpis se lahko prijavijo nova podjetja (gospodarske družbe, sp), z od 1-9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: vsak 25. v mescu do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do 25. 10.06. Sredstva: 200 mio SIT, pogoji: maks. 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let z do 2 - letnim moratorijem na glavnico. http://vvww.japti.si/index.php?id=3792. Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006, investicije za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oziroma najkasneje do vključno 6. 11. 06. http://www.japti.si/index.php?id=3795. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SIT, kredit: do 6 mio (največ 75% investicije), obr. 3,8% nominalna, vračanje do 5 let, z do 6 mesečnim moratorijem na glavnico. Rok: do 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. najkasneje do vključno 25. 10. 06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3797. Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, Ul RS, št. 23/06. Predmet: subvencije za nakup novih strojev in programske opreme ter nematerialnih investicij - licenc..., malim in srednje velikim podjetjem . Projekt mora izpolnjevati predpisane pogoje. Subvencija: do 55% (50% za Osrednjeslovensko regijo). Obseg sredstev: 5.002 mio SIT. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do 20. 6. 06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3829. Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka, Objavljeno: Uradni list, RS št. 19-20/06, Inf.: tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si. Predmet razpisa je potrditev projekta na zasedanjih programa Eureka in s tem možnost pridobitve sofinanciranja stroškov. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Rok: 04. 05. 06. Podrobnosti: JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3789. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, Za neposredne spodbude za skupne razvojno - investicijske projekte v letih 2006 in 2007, Ul RS, št. 33-34/06, inf.: Ministrstvo za gospodarstvo, tel.: 01/478 36 34, e-pošta: infoerdf1.mg@gov.si. Predmet razpisa je podpora skupnim razvojno-investicijskim projektom (razvoj novega proizvoda, storitve, procesa ali bistveno izboljšnje le - tega, pri katerem v partnerstvu sodelujejo podjetja in institucije znanja. Podprte bodo razvojno - raziskovalne aktivnosti in potrebne nadaljnje investicije, ki bodo vključevale naložbe v modernizacijo tehnologije, strojev in opreme, ki je neposredno vezana na razvojni projekt. Upravičenci so gospodarske družbe in sp, ki so registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah. Rok: 15. 5. 2006. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=3965 Izbor podjetniških svetovalcev - specialistov, za izvajanje storitev podjetniškega svetovanja v programu vavčerskega svetovanja. Objavljeno: 10. april 2006. Informacije: najkasneje pet dni pred iztekom roka za oddajo vlog po elektronski pošti: irena.meterc@japti.si ali na fax št. 01 5891 877 s pripisom "za Ireno Meterc". Pogoji: Fizične osebe z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladajo slovenski in vsaj en tuj jezik EU, so bili v zadnjih treh letih vključeni v različna usposabljanja iz podjetniških in strokovnih vsebin, v zadnjih petih letih izkazujejo svetovalne izkušnje na področjih: svetovanje malim in srednjim podjetjem ter potencialnim podjetnikom, sodelovanje pri pripravi razvojnih lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih projektov, udeležba v drugih raziskovalnih in avtorskih projektih. Razpisnik: JAPTI - Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije. Rok: 12. maj 2006. Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Sklep o imenovanju Na podlagi 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, šz. 72/93,72/2005), 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 72/2005) ter ugotovitvenega sklepa 15. redne seje Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 31. 5. 2005 o prenehanju funkcije člana občinskega sveta Marka Obrstarja, Ob Bistrici 4, Ribnica, ki je podal odstopno izjavo s funkcije člana Občinskega sveta Občine Ribnica zaradi razlogov v zvezi s sklepom o objavi seznama v skladu z Zakonom o preprečevanju korupcije, in glede na to, da kandidature niso sprejeli člani z liste kandidatov LDS za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 1, Marko Češarek, Lepovče 38, Ribnica, Elizabeta (Betka) Pelc, Škrabčev trg 27, Ribnica, Lucija Čirovič, Škrabčev trg 36, Ribnica in Bojan Novosel, Prešernova ulica 3, Ribnica, je Občinska volilna komisija na 13. redni seji 13. 9. 2005 ugotovila, da je mandat prešel na naslednjega kandidata po vrstnem redu dobljenega števila deleža glasov v skupnem številu glasov z liste kandidatov Liberalne demokracije Slovenije - LDS- v volilni enoti 2, v kateri je imela lista največji ostanek številka glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. To je Janez Pucelj, Dane 22, Ribnica, roj. 6. 5. 1959, univ. dipl. inž. lesarstva, vodja PE Občinska volilna komisija Ribnica Alenka Katern Šilc, univ.dipl.prav., l.r. namestnica predsednice -prodaja novih vozil Opel -prodaja rabljeniK-vozil -servis osebnih vozil Opel -servis ostalih znamk os. vozi -prodaja nadomestnifTclel -prodaja pnevrr\atiK, vulkanizerstvc -zavarovanje, obvezno, kasko, obpovitev -kredit, leasing -hitri BANKREDIT - zaTserviSfie storitve 01 700 19 99 Avtohiša Zalar Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel. Janez Tomšič s.p. Nemška vas 14,1310 Ribnica SALON SPROSTITVE JAN'S ____Merhar jeva ulica 15, Ribnica_ Kaj ponujamo v našem salonu: KLASIČNO MASAŽO AYURVEDA (indijske) MASAŽE ČOKOLADNO in KOKOSOVO MASAŽO ANTISTRESNE, SPROŠČUJOČE MASAŽE CHOCOMINT MASKA za telo + MASAŽA vaša koža bo nahranjena, gladka, sveža, z zglajenimi gubami, svilnata na otip SPECIALNE MASAŽE HRBTENICE PARAFINSKE OBLOGE ZA ROKE z nego ali brez OČIŠČEVALNE IN ANTICELUL1TNE MASAŽE BODY WRAPPING - rez.ultati vidni že prvič DEPILACIJE DARILNE BONE _______za razvajanje vaših najdražjih SOLARIJ nov turbo solarij z ergonomsko oblikovanim ležiščem za bolj udobno in enakomerno sončenje Vse storitve se izvajajo po predhodnem dogi ovoru. NAROČANJE in INFORMACIJE na tel. št.: 041/99 33 16 ponedeljek, sreda od 14h do 19h torek, četrtek, petek od 9h do 15h VRHUNSKA KAKOVOST • lesena okna in vrata e les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki • Svetovanje - izmera montaža - servis INIES d.d.. Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 33 I SMiaBE NEPREMIČNINE Franc TAHKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: KOČEVJE-center, starejša stanovanjska hiša,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mio SIT (116.667 EUR). SODRAŽICA - center, starejša stan. hiša z poslovnim prostorom 37 m2- trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m2, zemli. 162 m2, klas. Ogrevanje, el., voda cena za stan. Hišo in posl. prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SIT ali 31.25 EUR. RIBNICA - Kot, starejša hišica z gospodarskim poslopjem, potrebna obnove, zgrajena 1940, velikost parcele 428 m2, cena 5.8 mio SIT ali 24.167 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE- industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63, 95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. KOČEVJE- center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2 - pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67. takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. KOČEVJE - Industrijska cona, novajšl poslovni prostor vol. 104,44 m2, zgraj 1996, urejena dok., III grad. faza, cena 18.000.000,00 SIT ali 75.000,00 EUR. RIBNICA - center poslovno stanovanjska stavba v obartovanju, stanovanje v izmeri 103 m2, potrebno zaključnih del, zgrajeno leta 1998, velikost parcele 131m2, poslovni prostor v velikost 103 m2, urejena dokumentacija z uporabnim dovoljenjem. Cena 27 mio SIT ali 112.500 EUR. GRADBENEPARCELE: RIBNICA - HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m2 prodamo, cena za m2 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR. RIBNICA • VELIKE POUANE, gradbena parcela velikosti 1457 m2, lepa lokacija, cena 3,6 mio SIT ali 15.000,00 EUR. GROSUPLJE • ČUŠPERK- gradbena parcela zazidljiva ca. 600 m2 v skupni Izmeri 983 m2 na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena 9.600,00 SIT ali 40.00 EUR RIBNICA - GORIČA VAS, gradbena parcela v izmeri 2023 m2, infrastruktura v neposrednji bližini, cena za m2 je 3.968,00 SIT ali 16,50 EUR. KOČEVJE - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri ca 1700 m2, sončna lokacija, vsa infrastruktura blizu, možna gradnja dveh hiš, cena za m2 je 3.360 SIT ali 14 EUR. SODRAŽICA • Travna gora, gradbena parcela v izmeri 1453 m2, z gradbenim dovoljenjem in začeto gradnjo. Izkop za hišico 5,9 x 7,4 m, lepa lokacija, cena 4.9 mio SIT ali 20.417 EUR. RIBNICA - LOŠKI POTOK, delno gradbena delno kmetijska pacela, velikost ca. 3700 m2, od tega zazidljiva ca. 1000 m2, ob osvaltirani cesti, lepa sončna lokacija, vsa infrastruktura v bližini, cena 3,9 mio SIT ali 16.250 EUR. RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m2, 976 m2 in 1005 m2, cena za m2 3.600 SIT ali 15 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - DANE, Pašniki667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 298,00 SIT. RIBNICA • DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SITali 8.200 EUR. ODDAMOVNAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2 , vseljivo takoj cena najema po dogovoru KOČEVJE- štiri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 64 m2, 34 m2,16 m2 in 41 m2, CK, vsa dokumentacija-uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m2 ali 1440,00 SIT KOČEVJE- center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2 - pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. HIŠE: DOMŽALE, center, v najem oddamo stanovanjiko hišo cca 10x12 m, takoj vseljiva, delno opremljena, CK na olje, KT, TEL, cena najema je 176.000,00 SIT, predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Trnovo, Prule, Vič, kupimo enosobno stanovanje od 37 do 45 m2, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 19 do 21 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m2, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mio SIT ali 58.333 EUR, vselitevv dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. NIZCftSTVO osvnu» RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 IjllHtDOCälP ° Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. AKCIJSKA PRODAJA LETNIH PNEVMATIK PLAŠČI ZA ■M- KMETIJSKO MEHANIZACIJO GOOD?r£Att es®®, S*Sava Tire s. ALU in kovinska platišča © §>-JD*nVM.OX* LAS S A ■NiERnun okna in vimrn PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si «je višjo kulturo bivanja! Interalta d.o.o WHk IZVAJAMO: BARVE m\X ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525 □ I I IZDELAVA VSEH VRST FASAD SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA STROJNI OMETI MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO OPTIK VrvarsKa 3 1310 Itfbnica TEL.: 01/83 60 367 vsaK daij od 91j do 191j sobofa zaprfo Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopieskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, asm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net VSehVrkSa čiščenja stanovanj 1ÄÄ Novi modeli sončnih očal, gotovinski popust Optika Anita Tel. 01/836-11 28 Delovni čas: TPonedeljek 9-12 15-20 To, Sr. Če. Pe 15 -17 Sobota 9-12 Očala na recept tudi brez doplačila GOSTINSTVO - TVR1ZEM 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 P X/VT-rL-J GSM: 031/760-697 Spr&jommo k&ewacueza imunska srečanja ° 021023 Kammern 0Q2ID ° fmmDeem) o( of mmm MOBITEL & debitel zastopstvo SERVIS IN ZASTOPSTVO GSM / UMTS ZASTOPSTVO 2A MODRI ADSL. ^.hMOBnELp.pustn,,,,,^ UU .E-j www.microera.si"^/h MicroERA Jože Sile s.p. Merharjeva 3,Ribnica T: 01/ 8373 116, OSI/ 358 762; E-mail: info@microera.si ■ Passat. Najbolj slovenski avto leta. Najprej je bila poteza. Prava. Nato geneza. Fascinantna. Passat združuje neskončen navdih slovenskega oblikovalca Roberta Lešnika in znamenito Volksvvagnovo doslednost ter predanost detajlom. To je avtomobil, ki Slovenijo vedno znova navdušuje. PREDSTAVITVENA VOZILA VW NOVA Jetta Trendline 1,6 75kw, avtomatska klima VW NOVI Passat lim. Sportline 2,0 TD1103 kw, športni paket Monte Carlo, tempomat, avto Hold, radio RCD 300 osem zvočnikov, večfunkcijski usnjen volan, park sistem, dnevne luči, alu rezervno kolo VW Polo Comfortline Cool & Family 1,4 16V 55kw-75km, dnevne luči RABLJENA VOZILA VW Vento avtomatik, letnik 1994 VW Caddy 1,6 LIFE, letnik 2005, prevoženih 28.017km, klimatska naprava Climatic, potovalni računalnik VW Lupo 1,0 37kw, letnik 2002, prevoženih 93.939km, servo volan, dve zračni blazini RENAULT CLIO 1,4 RT 57 kw, letnik 1995, prevoženih 130.000 km, el.pomik stekel, centralno daljinsko zaklepanje, meglenke, radio, pet vrat VOZILA NA ZALOGI j VW Polo Comfortline Cool & Family 1,2 47kw, 1,4 55 kw, klima climatic, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik prednjih stekel, ABS, meglenke, radio beta | VW Golf Trendline 1,9 TDI 66kw-90km, 77kw-105km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo | VW Golf Plus Trendline in Comfortline1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči VW NOVI Fox 1,2 40kw VW NOVI Passat Hm. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča, črne stranske letve VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, usnjen volan, alu platišča, radio RCD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw-105km, avtomatska klima, dnevne luči, tri kraki usnjen volan, osem zvočnikov, zatemnjena stranska stekla RANDEU A V T O H I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefaxOl 8955 240 e-mail: damijan.randelj@por*che.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING VAMOS AMIGOS! TRI, ŠTIRI, GREMO! Nova SEAT Ibiza že od 2.197.000 SIT dalje ali za 550 SIT/dan (2,295 EUR) m SEAT kredllPlus družbe Porsche Kredit In Leasing SLO, d.o.o„ velja ob naslednjih pogojih: 60 mesečnih obrokov, 35 % polog, prevoženih do 10.000 km/leto, stroški odobritve 46.375 SIT, ostanek kredita 40 %. Efektivna obrestna mera 8,92 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri Izračunu. PORSCHE KREDIT IN LEASING Že pogled nanjo vam bo pognal kri po žilah. Agresivna oblika, nizko prežeča lega In izjemen nabor vročekrvnih motorjev vas bodo prepričali, da Je napočil čas za akcijo. Odkrijte svoj temperament in se sprijateljite z novo SEAT Ibizo. Nova SEAT Ibiza. Športna od samega začetka. Emisije CQz: 124-192 g/km; poraba goriva: 4,6-8,01/IOO km. Fotografija Je simbolična. Vaš trgovec z vozili SEAT: JORAS CENTER Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT, Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik KRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA o PALETIRANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN C£&S5S3daa Lepovče 23,13TO Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.si www.motomanrobotec.sl FRAGMAT W . FRAGMAT Izolirka d.o.o. Cesta Majde Šilc 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 8. do 12. ozor Ali izolirate hišo? Se pripravljate, da boste hišo oblekli z novo fasado? Potem je to obvestilo pravo za vas! V prodajalni Fragmat izolirke iz Sodražice vam do konca meseca maja 2006 nudijo dodatni 10% popust na ves fasadni in gradbeni stiropor. Poleg izolacij vam nudijo vse vrste pohištva, bele tehnike in ostalega blaga za dom in gradnjo vaše hiše. Blago lahko dobite na ugoden 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom. Posebej ugodno boste lahko v mesecu aprilu kupili pohištvo Lesnina veletrgovina. Obiščite nas. Šeškova ulica 24 1330 Kočevje e-mail: elsvet@t-2.net GSM: 041/558-301 Elektro Inženiring in svetovanje Računalniška omrežja @wst} * žična * brezžična Montaža SAT anten in svetovanje Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Vse to preko svojega MOBILNEGA TELEFONA * * vklop ogrevanja, klime in drugih naprav odpiranje vrat, zapornic - več uporabnikov • alarmiranje in preverjanje stanja naprav Svetovanje pri nakupu računalniške opreme - | ir Turistično društvo Ribnica vabi vsa društva, klube in ostale interesne skupine, da sooblikujete * ,, . JMM 31. semenj suhe robe in lončarstva, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2006. Zaradi pestrega programa, predstavitve dogajanja in življenja v naši občini, prosimo vse, ki želite biti s kakršnokoli aktivnostjo prisotni na osrednji slovesnosti, da se oglasite do 10. junija 2006 in prispevate svoj delež na prireditvi. Hkrati vabimo vse gostince in ostale organizatorje, da do omenjenega datuma pošljete svoj program, saj bomo s promocijo pričeli sredi junija. K sodelovanju vabimo tudi nove člane društva, ki bi želeli aktivno sodelovati na področju turizma v Ribniški dolini. Vaše vloge pričakujemo do 26. maja 2006 na naslovu TD Ribnica, Škrabčev trg 13, 1310 Ribnica Dodatne informacije dobite na številki 041/ 536 889 - Marko Modrej, vodja programa. mn BEFLEKSOTERAPIJA___________________________________________ Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA____________________________________________ Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA______________________________________________ Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE s iNrvasrJLS zrn. ini/^vsivx: KUPONI MAJSKI UTRINKI! 1 OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:. Ime in priimek:__________________________________________ j Ulica: __________________________________________________ Pošta:___________________________________________________ Tel.:____________________________________________________ v- v- »v Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. maja 2006. Pravilna rešitev iz 3. številke Rešeta je: MALI TRAVEN IMA DEVET VREMEN NA DAN Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, 5 darilnih paketov, poklanja DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, ekspozitura Ribnica, Škrabčev trg 19, RIBNICA: IZIDOR ANDOUŠEK, Grič c. VII/7, 1310 RIBNICA KLAVDIJA ŠILC, Breg 20, 1310 RIBNICA LUKA BARTOL, Opekarska 3, 1310 RIBNICA LUCIJA GRAH, Knafljev trg 7, 1310 RIBNICA LUCIJA PETRIČ, Vintarji 3, 1315 VELIKE LAŠČE S Deželna Banka Slovenije i Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. Spoštovane, spoštovani, trezni in spomladansko zaspani! Dve leti minevata, odkar smo z zanosom vstopili v družbo zahodnih, razvitih civilizacij, kjer se bosta cedila mleko in med. Vsaj mislili in upali smo tako. Toda, prišlo je obdobje streznitve, na katero so nas opozarjali že Avstrijci, pa jim nismo verjeli. Obdobje, na katerega lahko mi opozarjamo Hrvate, pa nam ne bodo verjeli. Vsakdo na prvo žogo vidi lepe nadstreške, 'nobel' poslovne prostore in pregrešno drage avtomobile, iz katerih stopajo po zadnji modi oblečeni 'polizanci'. Seveda ni vse tako črno, kot uvodoma pišem. Rožnato pa tudi ne, pa če tale 'evrovrt' zalivamo z ne vem kakšnimi substancami za hiter razcvet, z odbijanjem plesni od daleč. Je pa velika resnica v vsem tem, da žal moraš biti v tej skupini, ker si v nasprotnem primeru prisiljen na beračenje. Kot v starih, za nekatere dobrih, zlatih časih, ko si moral biti lastnik 'rdeče' knjižice, če si hotel kaj postati, se kam preriniti. Se opravičujem redkim izjemam, ki so s svojim karakterjem presegli takratno ideologijo. Tukaj torej tiči zajec, v tem grmu: Si z nami ali te ni? Kolikokrat slišimo, med vrsticami razberemo to frazo, tudi v naši dnevni politiki, v gospodarstvu, med mladimi huligani, ki si vse preveč dovolijo, a vedno, ko poslušamo ali beremo policijska poročila, pozabljamo, da se noben otrok ne rodi nasilnež, tat, lenoba..., temveč se tega nauči od nas, nas posnema in svoje negativne izbruhe le še stopnjuje. Žal se tudi po tej plati vse bolj enačimo z zahodom, kjer se zaradi brezupnega pehanja za materialnimi dobrinami, novimi tehnološkimi dosežki moralne vrednote, osebna duhovnost pred očmi sesipajo v prah. In kaj sledi? Če se za trenutek vrnem nazaj... Smo v Evropi, smo med razvitimi, sprejemamo evro, lepe in senčne strani kapitalizma in smo tudi žrtev novodobnih kolonijalcev. Čisto preprosto, sicer bolj kot mi recimo Poljaki, Slovaki, morebiti Čehi. Eden izmed številnih pogojev v pristopnih pogajanjih je bil, da trg za tuje investitorje odpremo na stežaj... In tako pride velik proizvajalec avtomobilov, v katerem vidimo odrešitelja, saj bo zaposlil toliko in toliko novih delavcev (seveda s plačami, ki veljajo pri nas, ne tam, od koder prihaja), bo malce prevetril našo borzo, vnesel nekaj novih eksotičnih imen in mi bomo skakali od sreče ter se veselili, da smo zanimivi za tujce. Ob tem, ko bo 'odrešitelj' polnil svojo blagajno z našimi žulji, bo že postavljal verigo diskontov, v katerih se blago lahko skrije pred domačim in nam bo pobral še tisti drobiž, ki nam ga je namenil v mezdi. In? Doma bo lepo polnil že tako težko blagajno, pri nas pa pustil otopele oči, utrujene ude in umazano naravo. Pa spet lahko ugotovimo, da smo to podprli, hoteli, ker bi drugače ostali zunaj, ker tako in tako do naslednje revolucije velja rek: Bogati bodo bogatejši, revni bodo revnejši! Tako, da, ne bom rekel tovarišice in tovariši, to se spet ne sliši v duhu napredka, sprave, da ne bomo spet kam skrenili, lahko pa v teh dneh mirne duše še bolj podkurimo ogenj in si vsaj mislimo, da je v ognju buržuj, ki nas molze, in zavriskamo: Živel 1. maj! Marko Modrej E'0 RESETC1.R19NIQA t>QA1iS-3 SIOL.NET Pripravil Marko Modrej POMLADNI KVIZ (Na juriš)! Ne da bi se skrili, vrste smo strnili in se včeraj proti okupatorju borili. Ni ga večjega junaka od slovenskega svaka. Rad spomni na Prešernovega se ata in v spomin priklicati mu rata: Ne vrag, le sosed bo mejak! Se um mu zbistri in zmaga tudi brez kaplje krvi. Strnite vrste še vi in poglejte, kaj Marko vam veli: Ne čakajte na maj, pisalo v roke in kviz rešite že zdaj! Naj vas navdih pomladi vodi pri odkrivanju pravilnih odgovorov, na vsako vprašanje vam namreč ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. No, pa začnimo. Saj res, kako je že bilo ime tistemu junaku, ki nas je preko malih ekranov tako vabil k sodelovanju pred več kot 10.leti? Č Gustav P Hugo S Kekec 2. Danes nas pred male zaslone vabijo drugačni junaki oz. junakinje. Junakinja, ki je pred kratkim nadomestila svetlolaso Špelo v turbo ansamblu Atomik harmonik, je s Primorske in sliši na ime... 3. V soboto je bil mednarodni dan, katerega so z zbiranjem starega papirja kak dan prej obeležili v Vrtcu Ribnica in se imenuje... K dan papirja E dan Zemlje O dan gozdarjev 4. Letošnjo pomlad so prijetno'popestrili tudi člani gledališke skupine KUD Sv. Gregor s predstavo... D Pri nas doma je lepo N Življenje na vasi V Moč uniforme 5. Kaj bi ljudje, še zlasti trgovci, brez praznikov? Oveneli bi kot rože brez vode. Če bolj natančno premerimo koledar in poleg rdečih datumov vanj vpišemo še kakšen pomemben osebni dogodek, vidimo, da je življenje en sam praznik. Naslednji oz. včerajšnji dan se je imenoval dan... Č upora proti okupatorju H prijaznih sosedov I cvetličarjev B Marjeta L Brigita R Iris Ir m -iv.: 6. Naslednji praznik nosi ravno tako udarno, sicer vedno bolj bledo in shirano ime... O dan resnice B praznik dela V dan poštenja 7. Simpatične dame, ki se družijo pod imenom DPŽ Ribnica, so vedno pripravljene kakšno 'ušpičit'. Poleg kolov za fižol tudi kaj bolj sproščujočega. Jutri, denimo, nas bodo popeljale na spomladanski pohod... U k Sv. Ani V po sajevški poti S na grad Snežnik 8. Eno najbolj aktivnih društev v naši dolini je zagotovo tudi ŠD Lončar iz Dolenje vasi, ki poleg prvomajske zabave, koordinacije športnih aktivnosti krajanov, organizira tudi... A Tekmovanje modelarjev na Dolenjevaškem polju C Srečanje hmeljarjev D Tek po Lončariji 9. Številne vloge naših društev, klubov se tedensko zbirajo na znanih naslovih, z namenom pridobiti kaj sponzorskih sredstev. Veliko jih prejme tudi DBS, to pa je? M Deželna banka Slovenije O Društvo bančnih sindikatov Š Dejak Branko svetuje 10. Naslednjo nedeljo bo v Ribnici zanimiva dirka, ki bo štela za državno prvenstvo in se bo odvijala po tleh, jasno. Malo tega, malo onega, skratka, obkrožite... Č ples A duatlon P med dvema ognjema 11. Za trenutek se pomudimo še pri ribniškem nacionalnem športu, rokometu, v katerem ribniška ekipa zdaj igra končnico državnega prvenstva za obstanek v 1. ligi. Med spodaj navedenimi moštvi eno ne igra v boju za obstanek, temveč za prvaka. Katero? Š Termo Škofja Loka L Cimos Koper A Slovan 12. Poleg zimskih olimpijskih iger bo letos največji športni dogodek na svetu zagotovo nogometno SP v Nemčiji, ki se prične v začetku junija (prihodnji kviz). Pred tem spektaklom na lestvici FIFE še vedno močno vodi... N Argentina E Nemčija O Brazilija 13. Za konec pa še srečna številka in dogodek, povezan z uvodom kviza. 10 tisoč študentov je zaradi vse slabšega socialnega položaja 19. aprila v Ljubljani organiziralo protestni shod, imenovan... I Črna sreda F Pod rdečo zastavo G Danes jaz zate, jutri ti zame i 1 1 2 ! 3 1 4 ! a ! 5 jr y c j i Vej üoagÄ® mi reT3T7T3T8 M p] r ▼ T sr:. RESETO.RIPNICA SIQL.NET 1 3S ^ Možnost sprejema TV-fl programov pri nas - 2. del OSNOVE SPREJEMA DIGITALNIH SATELITSKIH SIGNALOV Sateliti, ki oddajajo TV programe, so v vesolju 36000 km nad ekvatorjem, v tako imenovani geostacionarni orbiti. Iz tega sledi, da morajo biti pri nas, ki smo na severni polobli Zemlje, antene obrnjene proti jugu. Geostacionarna orbita je krožnica, na kateri so sateliti vedno nad isto točko na Zemlji. Ko obrnemo anteno proti določenemu satelitu, lahko gledamo programe le s tega satelita. Če želimo spremljati programe še z drugih satelitov, je potrebno anteno vrteti. Za to je primeren avtomatski vrtljivi sistem, ki že sam, glede na našo zemljepisno lego, obrne anteno proti številnim satelitom, katerih pozicijo nosi že v svojem programu. Največkrat za možnost sprejema s satelitov sprašujejo ljudje, ki stanujejo v vaseh med hribi, kjer običajne zemeljske antene, če ni v bližini pretvornika, odpovejo. Velja osnovna zakonitost, s katero lahko sami ugotovite, ali je pri vas mogoče gledati satelitske TV - programe. To je prvi pogoj pred nakupom. Ker je krožnica, na kateri so sateliti, približno tam, kjer potuje sonce pozimi, velja: če pozimi vidite Sonce med 11. in 13. uro, boste imeli več kot 3 programe z vseh satelitov, če je sonca še več, pa toliko bolje. Anteno je potrebno postaviti na mesto, kjer bližnje ovire pred anteno v smeri njenega sprejema ne pokrivajo antene. Velja pravilo št. 2: signali s satelitov padajo pod kotom med 30° in 45°; to v praksi pomeni, da mora biti antena najmanj toliko stran od ovire, kolikor je ovira visoka,. To velja pri južnih satelitih, pri ostalih pa še več, odvisno od zemljepisne lege. Bolj je satelit na vzhodu ali zahodu, nižje je nad obzorjem. Pri montaži na streho je potrebno upoštevati, da na streho lahko zapade tudi do Im snega. Zato je najbolje anteno montirati tako, da je spodnji rob najmanj 1 m od strehe. Antena je v določenih primerih lahko pod napuščem; pri tem je paziti na to, da kolikor je strehe čez zgornji rob antene, toliko najmanj mora biti antena nižje od strehe oz. žleba. Pri tej montaži se največkrat zgodi, da sprejemni del oz. Inb, ali po domače glava, štrli iz strehe, kar pa lahko v primeru zdrsa snega s strehe poškoduje anteno. V tem primeru je najbolje namestiti nekaj natičnih snegobranov. Najmanjša debelina cevi za pritrditev antene naj ne bo manj kot 40 mm. Od 1,5 m dolžine cevi naprej pa naj se vzame 10 mm debelejšo cev. Pozor! Večina anten se lahko pritrdi do debeline 60mm. Za samo nastavitev antene je najbolje poklicati strokovnjaka, ki vam jo bo v primeru enega satelita nastavil zelo hitro, kar navadno ni drago. Pri kablu seje potrebno izogibati podaljševanju oz. "štukanju", ker je na takih mestih precej izgub signala. Nekateri proizvajalci 75 ohmskih koaksialnih kablov uporabljajo za srednjo žico kar pobakreno železo. Svetujem vam, da imate pri nakupu kabla s seboj magnet, in če ta prime srednjo žičko, ga ne jemljite, ker ima tak kabel veliko slabše lastnosti in tudi na zunanjih priključkih v nekaj letih prerjavi, že prej pa povzroči izpadanje programov. Najbolj gledan satelit pri nas je Hotbird, po domače Vroča ptica, ker ima največ ex yu programov in tudi največ programov nasploh. Njegova lega je 13° vzhodno, to je pri nas, ki smo ca. 14,5°-150 vzhodno od Greenwicha (okolica Ribnice in Kočevja), približno na jugu. To dejstvo nam lahko koristi pri montaži, ker lahko anteno na grobo obrnemo v smeri sever-jug s pomočjo kompasa ali pa opoldne namerimo v sonce. Do tu gre hitro, potem pa je potrebno biti potrpežljiv, kajti signal se pokaže, ko smo do stopinje natančno zadeli satelit. Ker je ogromno satelitov, navadno zadenemo vse kaj drugega, kot želimo, zato je to bolje prepustiti strokovnjaku, ki ima primeren instrument, in bo to opravil z lahkoto, vam pa prihranil ure ali celo dneve dela. Želim vam obilo užitkov ob gledanju digitalnih satelitskih programov, če želite nasvet v zvezi s to tematiko, nam pišite na elsvet@t-2.net ali nas pokličite na 041/ 558 301. ELSVET d.o.o. Regionalni razvojni program podeželja od Idrijce do Kolpe V okviru regionalnega razvojnega programa podeželja od Idrijce do Kolpe so bile v mesecu marcu in aprilu izvedene delavnice s krajani v Starem trgu pri Ložu, Kočevju, Logatcu in Velikih Laščah. Na delavnicah se je prisotne seznanilo s predlaganimi cilji strokovnih služb, te pa so dopolnjevali tudi s svojimi cilji. Med vodilne cilje razvojnega programa podeželja za naslednjih 7 let so uvrstili: ureditev podeželskih okolij v kvalitetna življenjska okolja, dati večji poudarek razvijanju lastne identitete, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetij in podjetij, pospeševanje gospodarskih dejavnosti, ki temeljijo na lokalnih virih, prepoznavanje in razvijanje naravnih in človeških potencialov za višjo dodano vrednost, osveščanje in izobraževanje ljudi in služb za povečanje absorpcijskih sposobnosti za pridobivanje razvojnih sredstev. V drugem delu delavnice so prisotni predlagali svoje in skupne projekte, ki jih bodo v programskem obdobju 2007 - 2013 izvajali v okviru razvojnega programa podeželja. V mesecu maju so predvidene še delavnice za usklajevanje skupnih lokalnih in regionalnih projektov s predstavniki občin in institucij ter v juniju delavnica za oblikovanje privatno - javnega partnerstva v obliki lokalne akcijske skupine, ki naj bi v naslednjih sedmih letih skrbela za uresničevanje zastavljenega razvojnega programa podeželja v skladu z Uredbo Sveta EU o podpori za razvoj podeželja. Predlogi projektov posameznikov, društev ali organizacij, s katerimi bi se želeli vključiti v razvojni program, so še vedno dobrodošli in jih sprejemamo na sedežu zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe v Ribnici, tel. 01/ 8369 330. DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA VABI Društvo invalidov Ribnica bo organiziralo kopalni dan v Izolo, v torek , 30. maja. Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni društva do ZASEDBE AVTOBUSA. Tradicionalno srečanje invalidov Dolenjske in Bele KRAJINE BO LETOS V KOČEVJU, V SOBOTO , 24. JUNIJA. Prijave sprejemamo v pisarni društva do zasedbe AVTOBUSA. Vse podrobne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu: 836 -11 - 69 Novička INVALIDI IN ŠPORT V začetku aprila je bilo v Kočevju izbirno tekmovanje za državno prvenstvo v kegljanju za Dolenjsko regijo. Tekmovalo se je posamično v polno in čiščenje. Iz našega društva je tekmovalo 6 članov, ki so dosegli zelo lep uspeh, saj so se štirje uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 6. maja v Ljubljani. Norma je bila 510 podrtih kegljev. Tudi ostala dva sta bila blizu uvrstitve. Društvo invalidov Ribnica bo v spomladanskem času začelo še s treningi balinanja in pikada. Naprošamo naše člane, da se prijavijo za treninge v pisarni društva ali po telefonu. Predsednik društva Alojzu Mihelič sipL.N^T Cvetna nedelja malo drugače Butara velikanka Na cvetno nedeljo, 9. aprila, so bodoči člani mladinskega društva v ustanavljanju pripravili prijetno presenečenje faranom Dolenje vasi. Izdelali so namreč šest metrov visoko butaro. Velikanka vsebuje vse sestavine, ki jih premore tudi vsaka butarica "normalne" velikosti. Osnova je smreka, katere vrh krasijo mačice, bršljan se vije skoraj do tal, le tu in tam pusti smreki, da pokaže svoje veje. Po vsej butari visi še devet kilogramov pomaranč, ki jo popestrijo in naredijo še posebej očarljivo. Vodja delovne akcije Samo Pogorelc nam je povedal, da so ustvarjali celo soboto, kar pa jim ni bilo težko, saj gre za lep namen in kot nam je v šali rekel: "za narodov blagor". ČEPIJO OD LEVE PROTI DESNI! MATIJA^ BARTOL, Tadej Trdan, Blaž Češarek, Dejan Češarek, Sašo Hočevar. Stojijo: David Berkopec, Samo Pogorelc, župnik Branko Potočnik, Aleš Češarek, Martin Rus, Ana Bojc, Ema Bojc. Manjkajoča na sliki: Sara Hočevar, Klemen Miše Ekipa, kakih deset mladenk in mladeničev, je delovala kot dobro naoljen stroj, ki se ob vsem delu še zabava. V nedeljo, pred drugo mašo, je dolenjevaški župnik Branko Potočnik blagoslovil butaro pred kapelico Marije Pomagaj, nato pa jo je osem krepkih fantov neslo do cerkve, kjer bo (je) stala do konca velikonočnih praznikov. "Letošnje obhajanje cvetne nedelje je imelo nek poseben čar. Upam, da bodo dekleta in fantje še naprej dejavni na tem in na drugih področjih,"]e dejal Branko Potočnik. Morda pa bodo butare velikanke postale tradicija v Dolenji vasi in se naslednje leto lahko nadejamo vsaj sedem metrov visoke očarljivke. Sašo Hočevar Foto Nadja Pogorelc VATIKAN PORODIL NEIZREKLJIVO LEPE SPOMINE Kako že pravijo? Ni koščka sveta, kjer ne najdeš Slovenca, Ribničani pa krojimo to po svoje: ni kraja, da ne bi naleteli na Ribničana. Tudi slovesno imenovanje nadškofa Rodeta za kardinala je potekalo v prisotnosti nekaterih naših rojakov, najbližje pa se je uspelo postaviti Jožetu Lampetu. Biti med 150 posebej povabljenimi gosti, med katerimi so bili zagrebški kardinal in ostali cerkveni dostojanstveniki, diplomati, dopisniki, je posebna čast. Taka pot pusti v človeku neizrekljivo lepe vtise, pravi Lampe, ki je v Vatikanu preživel ves tridnevni ceremonial, začet 24. marca. Doživel je tudi sprejem v apostolski palači, ki je sicer zaprta za javnost, a tokrat so jo kardinali uporabili za to, da so v določenih sobanah sprejemali svoje goste. Življenje oz. v tem primeru Bog poklanja ljudem darove, ki se zdijo na trenutke povsem neprecenljivi in menda ni naključij. AR ZGOREL ŽUPNIJSKI SKEDENJ Na veliko soboto je nekaj minut po 17. uri, ravno med blagoslovom velikonočnih jedi, zagorel župnijski skedenj, ki stoji ob župnišču na Hribu v Dolenji vasi. Ogenj, zaneten iz uradno še nepojasnjenih razlogov v osrednjem lesenem prostoru kar velikega poslopja (24 x 7 m), je zelo hitro zajel streho. Čeprav so zlasti domači gasilci izredno hitro posredovali, saj so bili v nekaj minutah na kraju nesreče, niso mogli ustaviti ognjenih zubljev, zato je leseni del skednja zgorel do tal, ostal pa je zidani del. S hitrim, strokovnim in požrtvovalnim posredovanjem so uspeli zaščititi župnišče, ki stoji v neposredni bližini, in preprečili, da se požar ni razširil še kam drugam. Domači gasilci so ravno ta čas zaključevali vajo na dolen-jevaškem igrišču. Cisterne pri vaji niso uporabljali, zato je bila ves čas polna in pripravljena za posredovanje. Ko so se po vaji zapeljali proti Loži nam, da bi napolnili rezervoar z gorivom, so med vožnjo opazili v ogledalu, da se nekaj kadi, zato so nemudoma obrnili, pohiteli na kraj požara in začeli z gašenjem oziroma zaščito župnišča, še preden so dobili poziv Centra za obveščanje. Škode na objektu, zgrajenem že leta 1813 in v zadnjih petih letih na zunaj obnovljenem, je po ocenah gradbenikov okrog 10 milijonov SIT. Ob tem tragičnem dogodku se res iskreno zahvaljujem za izredno hitro in požrtvovalno posredovanje vsem gasilcem s sektorja Dolenja vas pa tudi iz Ribnice in vsem drugim prostovoljcem. Prav tako se zahvaljujem policistom Policijske postaje Ribnica za dežurstvo na kraju pogorišča čez noč. Hvala tudi vsem faranom za pomoč in podporo v teh težkih dneh. Pozornost in dobrohotnost mnogih faranov me spominja na Gregorčičeve besede iz njegovih pesmi Daritev in Sam: "In tuja solza mu meči srce!... Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze..." Lahko rečem, da nesreča ljudi med seboj tudi združuje in povezuje. Apostol Pavel nam zagotavlja, da kdor Boga ljubi, mu vse pripomore k dobremu. Naj s pogorišča župnijskega skednja zraste nekaj novega v srcih ljudi in tudi nov objekt, ki bo zadostoval sedanjim potrebam župnije. Branko Potočnik Foto Matjaž Virant .Rešeto ^3 1 IXl Z> 1JL IH <>«cl < V PARTNERSTVO ZA RAZVOJ ¥ e * Slovenija se uspešno pomika med najuspešnejše evropske države. Cilji, ki so zapisani v strateških dokumentih vseh parlamentarnih strank in seveda tudi v številnih vladnih dokumentih, ne ostajajo več samo želje, ampak so se začeli tudi uresničevati. Slovenija ima večino najpomembnejših gospodarskih kazalcev precej boljših kot države stare Evrope. To pa pomeni, da začenjamo zmanjševati razlike in razvojne zaostanke. Da jih začenjamo dohajati tudi v standardu. Vendar so cilji, ki smo jih sprejeli s Strategijo razvoja Slovenije, še nekoliko višji. Želimo še hitrejšo gospodarsko rast, še boljše socialne razmere, še bolj racionalno, varčno in bolj pravno državo in še bolj izobražene prebivalce. Jasno je, da tako zahtevne cilje, ki zadevajo vse družbene in politične skupine, ni možno uresničiti brez širokega podpornega okolja. Za uresničitev Poslančeva zapisnica ciljev je potrebno aktivno in tvorno sodelovanje čim širšega kroga socialnih partnerjev in parlamentarnih političnih strank, ki bodo v državnem zboru omogočile sprejem zakonov, s katerimi bomo marsikatero področje popravili ali preuredili. Vlada je že pripravila izvedbeni del Strategije - t.i. program reform, ki je v javnosti naletel na zelo različne odmeve. Nekateri ta program podpirajo v celoti, drugi deloma, so pa tudi nekateri, ki ga v celoti odklanjajo. Vendar pa je predvsem v večini parlamentarnih strank prevladalo spoznanje, da brez dogovora, brez sodelovanja, brez širše politične in strokovne razprave že pred pripravo zakonov skoraj ne bi bilo mogoče sprejeti takih "reformnih" zakonov, ki bi doživeli širšo politično, strokovno in javno podporo. V dosedanjih razpravah o reformah se je pojavila zelo močna težnja predvsem v SD, ki bi rada sodelovala pri pripravi zakonov že prej, preden pridejo v DZ. Predsednik vlade Janez Janša je odreagiral zelo fleksibilno, povsem drugače, kot je bilo v navadi v prejšnjih mandatih. Pripravil je Partnerstvo za razvoj, tj. sporazum političnih strank in predstavnikov narodnosti v DZ pri izvajanju Strategije razvoja Slovenije, katerega so podpisale vse parlamentarne politične stranke in predstavnika manjšin, razen LDS. Več kot 2/3 poslancev DZ podpira tak pristop vlade. Popolno odklanjanje sodelovanja kaže le LDS, ki Partnerstva za razvoj tudi ni podpisala. Mnogi se sprašujejo, zakaj ne pristopi ravno LDS, ki sama sebe ponuja javnosti kot stranko, v kateri naj bi bilo združenega največ znanja in stroke. Zakaj ravno LDS ni pripravljena vložiti svojih potencialov za hitrejši razvoj in napredek Slovenije? Morda še vedno prebolevajo volilni izid, ki se jim res ni izšel po njihovih načrtih, ali je v ozadju še kaj drugega? Ali jim je morda res več do strankarskega političnega prestiža kot do uspešne Slovenije? Ali jim je morda ušla stroka iz vajeti? Vprašanj je še veliko več, vendar pa se nekateri odgovori ponujajo sami od sebe. Z reformami bo namreč potrebno v dobršni meri razgraditi, popraviti, izboljšati in predelati tisto, kar je LDS gradila več mandatov. Reforme bodo krepko posegle v privilegije njihovih struktur, ki so se izoblikovale v času njihovega vladanja in ki so se čvrsto prisesale na vehementno in snobovsko vladanje LDS. Že popravki zakonov, ki smo jih izboljšali v zadnjem letu, so prinesli velike prihranke državi in državljanom (notarske tarife, nalepke...). Večina teh zelo koristnih zakonov ni dobilo podpore LDS. Celo več, marsikateri popravek je bil glasno oporekan. Pa tudi sicer so razmere v LDS take, da potrebujejo zunanjega sovražnika, da (z)držijo skupaj. Prav zato sprožajo številne inscenirane in neosnovane napade na dve največji tarči, na dva najhujša politična nasprotnika iz vladajoče politike, na predsednika vlade Janeza Janšo in predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Poslanci LDS skoraj nimajo razprave v DZ, ne glede na to, kaj je na dnevnem redu, da se ne bi v svojih razpravah spomnili nanju. Isto velja za njihove tiskovne konference in sporočila javnosti. Jasno je, da s takimi pristopi poskušajo že vnaprej pripraviti podlago za vse nečednosti, ki prihajajo in bodo še prihajale na dan iz njihovega obdobja in v katere so vpleteni njihovi najboljši kadri. Zadnje čase so javnost razburile številne škodljive odločitve na Stanovanjskem skladu, v katerih je nekdanje vodstvo sklada omogočilo zasebni družbi 100% provizije (zaslužek) pri nakupih zemljišč ali pa ni poskrbelo za kvalitetno gradnjo stanovanj. Zaradi tega so bila socialna stanovanja in stanarine precej višje, kot bi sicer smele biti. Prav tako se je prejšnja vlada leta 2000 zelo neracionalno lotila obnove vladnih prostorov in je namesto načrtovanih 1,2 mlrd porabila 2,4 mlrd, pa obnova še ni bila zaključena. Samo za projektiranje je v nekaj mesecih sklenila več aneksov, ki to fazo podražili za trikrat. Prav neverjetno razsipno. Takih "drobnarij" preteklega obdobja je še mnogo. Napade na oba predsednika, Janšo in Cukjatija, v LDS uporabljajo kot kuliso, s katero prikrivajo notranje težave in prave vzroke za razpadanje sistema LDS. Jasno je, da v takih razmerah, ko ni potrebne notranje strankarske enotnosti in ko se bo z reformami popravljalo njihove pretekle zablode in privilegije, ni pogojev za njihovo sodelovanje. Lahko le obžalujemo, da tako velika stranka ne zmore pogleda vase, da ni sposobna treznega razmisleka in razsodnih ravnanj in da ne želi za razvoj in dobro Slovenije ponuditi najboljše, kar premore. JOŽETANKO, poslanec SDS v DZ EV Pred volitvami Minevajo 4 leta županovanja gospoda Alojza Marna, člana Slovenske ljudske stranke v občini Ribnica. Njegovo delo, bodisi dobro ali slabo, bodo ocenili čas in volivci. Pri odločitvi za kandidaturo župana v občini Ribnica se moramo v mislih povrniti nazaj, v prvi mandat, ko smo polni entuziazma in navdušenja, potem ko smo bili izvoljeni za člane občinskega sveta, doživeli hladen tuš z nenadnim odstopom izvoljenega župana, gospoda Rusa. Od takrat naprej je bilo obdobje osmih let Socialdemokratske stranke Slovenije in našega župana Jožeta Tanka. Lahko rečemo, da je bilo to obdobje intenzivnega in konstruktivnega dela na vseh področjih življenja in delovanja občine Ribnica. In to kljub temu, da takrat nismo bili vladna stranka. Vedelo se je, kdo je kdo in kje je njegovo mesto v skupnosti in vsakomur je bilo omogočeno, da je izrazil svoje mnenje ali podal dodatne predloge. Toda dobro delo in s tem uspehi niso bili vsem po godu, zato se je šlo v medijsko agresivno kampanjo proti tedanjemu županu, ki si ga drugače niso mogli podrediti. Na volitvah so uspeli, toda za kakšno ceno? Razmere in vzdušje, ki sedaj vladajo v občini, niso in ne morejo biti v korist in zadovoljstvo zadnjemu občanu občine Ribnice. V letošnjem letu je vlada Ribnico razglasila za mesto, čeprav smo jo prebivalci imeli za mesto že davno prej. Vendar videz, ki ga kaže, ni ravno mestni. Ribnica bi se morala kot mesto tudi obnašati. Za župana, ki bo kandidiral na listi SDS, bi bilo prav in pošteno, da volivcem in občanom ponudi nadaljevanje programa razvoja in dela občine tam, kjer se je prejšnji program prekinil za čas, lahko rečemo, izgubljenih štirih let, in ga aktualiziramo z današnjimi potrebami naše občine in občanov. Morda se vsi ne boste strinjali s tem, toda možnost poprave zamujene priložnosti se človeku redko ponudi dvakrat. Mislim, da si občina Ribnica in njeni prebivalci zaslužimo boljše razvojne možnosti na vseh področjih. Zaslužimo si boljšo komunalno ureditev in opremljenost, boljše cestno omrežje, obrtne cone, boljše storitve na področju kulture, zdravstva, šolstva, potrebna je nadgradnja turizma in izgradnja novih stanovanj. Za mnoge od teh pričakovanj je potrebno pridobiti zunanje vire financiranja, saj vsega tega ne bo moč vsega narediti z lastnimi sredstvi. Zato pa so potrebni vizija in kvalitetni projekti, s katerimi bomo lahko kandidirali na razpise. V Slovenski demokratski stranki nam ne manjka ne volje, ne znanja in ne zagnanosti, da to tudi z vašo pomočjo uresničimo. 00 SDS Ribnica podpredsednik JOŽE LEVSTEK .is-Tsro O DODATKU ZA VELIKE DRUŽINE Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedamo, kako nezamenljiva je vloga družine ter kako pomembno je, da obvarujemo njene temeljne vrednote. V zavestni skrbi za družino so bile naše prednostne naloge in cilji v preteklem obdobju usmerjeni ravno v izboljšanje socialnega položaja slovenskih družin. Navajamo samo nekaj ukrepov, ki smo jih pripravili na ministrstvu za delo in drugih resornih ministrstvih Vlade. Najprej smo odpravili obdavčitev dodatka za veliko družino, ki ga je sprejela prejšnja vlada. S sprejetim predlogom na vladi bomo uveljavili za 20 tisoč SIT višji dodatek za velike družine s štirimi ali več otroki. Zanimiva je tudi novost pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ki jo razširjamo tudi na starše, ki so samozaposleni. Ti bodo pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do tretjega leta otrokove starosti. Pravica plačila prispevkov bo imel starš, ki neguje in varuje dva otroka do šestega leta starosti starejšega otroka. Predlagamo tudi razširitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, in sicer naj bi imel to pravico tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Do sedaj je bila ta pravica zagotovljena le enemu od staršev v primeru nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranostjo. Zavedamo se, da je gotovost zaposlitve pomemben dejavnik za socialno varnost in tudi za odločanje o rojstvu otrok. Zato je vlada že sprejela in v državni zbor predložila spremembo zakonodaje, ki bo nudila delodajalcem oprostitve vseh prispevkov, če bodo zaposlovali mlajše prve iskalce zaposlitve do 26 let. Oprostitev plačila prispevkov bodo upravičeni delodajalci za tiste, ki bodo kot brezposelni nadomestili mater, ki gre na porodniški dopust. Po našem mišljenju bo to vplivalo na delodajalce vzpodbudno in zato ne bodo odklonilni do zaposlovanja mlajših žensk oziroma potencialnih staršev. Pripravili smo tudi model pospeševanja gradnje socialnih stanovanj. To je samo nekaj izboljšav, ki smo jih že pripravili in delno uzakonili. Pripravljamo pa tudi celovito strategijo za večjo rodnost. Tu bomo pripravili še vrsto ukrepov na področju stanovanjske politike, šolstva, stanovanjske gradnje, varstva otrok in drugih resorjev. Ob vsem tem pa nas skrbi dejstvo, da je nizka rodnost v Sloveniji predvsem pomanjkanje veselja do življenja in ne v pomanjkanju dobrin. To nam pove dejstvo, da je bilo v zadnjih 15-ih letih uveljavljenih veliko pomoči v korist družin in otrok, pa je rodnost vseeno padla. Zato bomo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve še naprej poudarjali uveljavljanje vrednot družine in se na ta način zoperstavili težnjam tistih, ki poskušajo izkoreniniti njen pomen. V zavedanju, da je krog družine naš varni pristan in zavetje, ki ga nobena druga institucija ne more nadomestiti v enaki meri, bo varovanje družine in njenega poslanstva tudi v bodoče ostajala ena izmed prioritetnih nalog našega ministrstva. Naj zaključim. Razumimo družino kot skupnost, kjer se materinska ljubezen in očetovska odgovornost zrcalita v veselju do življenja, spoštovanju drug do drugega in odgovornosti do skupnosti, v kateri živimo. To pa so vrednote, ki zagotavljajo blaginjo družine in blaginjo države. Kot minister te vrednote zagovarjam, živim in pri svojem delu tudi udejanjam. Zavedam se, da je država toliko močna, kolikor je močan njen najmanjši člen. Ta člen pa je družina - osnovna, najpomembnejša in najranljivejša celica družbe. Torej moč naroda ni v močni vojski ali policiji, niti v mednarodno priznanih univerzah in znanstvenih institucijah, niti v visoki tehnologiji gospodarstva, pač pa v močnih družinah, v katerih se gojijo ljubezen, spoštovanje in odgovornost. Šele iz njih rastejo močna država, znanost in gospodarstvo. Vloga države pri tem pa je, nuditi varno okolje, da take družine lahko uspevajo. Torej kot minister, mož in oče podpiram mame in očete, ki se te svoje odgovornosti zavedajo, tako živijo in skupaj z mano pomagajo graditi močno državo. Vrednota niso ljubezen ali odgovornost ali spoštovanje. Vrednota je družina, ki te vrednote živi. Lepo vas pozdravljam, vaš minister Janez Drobnič Esradioegi,? Odprto pismo ministru Drobniču Ne morem mimo vaših reform za povečanje rodnosti, da se ne bi odzvala. Sem mati dveh otrok, trenutno še na porodniškem dopustu, ki se ji bo vsak čas iztekel. Napisala sem že veliko prošenj za zaposlitev v rib-niško-kočevskem okolišu. Moram reči, da se podjetja na prošnje delojemalcev slabo odzivajo ali pa sploh ne. Tudi vse so negativne, pa če ponujaš 4-urni delavnik ali polni delovni čas, kljub izobrazbi V. stopnje. Mogoče obstaja kje sorodnik ali pa sosed, ki bi mi našel službo? Tudi če se nas usmili kak zasebnik, več kot 100.000 SIT ne bo primaknil, pa še nadure bi rad vštel poleg. Naj omenim, da regresa in dopusta sploh ne izplačujejo, ker so vsa podjetja nerentabilna! Vrtec imamo v osnovi dražji kot v Ljubljani-Šiška. Preverite. Smo občani z nižjimi OD bolj udarjeni po žepih kot ljubljanski meščani! Mogoče se dobi delo v Ljubljani, pa nastane problem, kdo bo šel po otroke v vrtec ali šolo do 16. ure 30, če pridejo starši kasneje iz mesta. Kdo bo otroke vzgajal in z njimi delal vedno zahtevnejše šolske naloge, če pa starši še zase nimajo več časa? Kdo bo otroke vozil na popoldanske aktivnosti? Mogoče dober sosed? Kako naj starša, ki imata skupaj 200.000 SIT OD, ugodita vsem šolskim potrebam in aktivnostim otrok: knjige, zvezki, šolske potrebščine, krožki, izleti, šole v naravi, obleka, obutev..., saj je treba vse kupiti in plačati. Še Romi dobijo več pomoči! Poleg tega pa naj skrbimo še za dostojno življenje v družini? Drago življenje, hrana, položnice, davki, kurjava...in še in še. Danes preveč zahtevamo od malega človeka na osebnem, družinskem, službenem in kulturnem področju. Sami sebe prehitevamo, bežimo drug mimo drugega. S tem izgubljamo vrednote, skupnost, občutek pripadnosti, družino, zdravje... Kdaj se bomo ustavili in se vprašali, zakaj? Marjeta Klun Skladišče v Ortneku in županov spomin Prebivalci, nastanjeni okrog skladišča goriv državnih rezerv v Ortneku, pravi ekološki bombi ribniške občine, smo z zanimanjem spremljali dopisovanje med Jožetom Andoljškom z Velikih Poljan in ribniškim županom Alojzom Marnom. Predvsem glede rente zaradi ogroženosti prebivalcev Velikih Poljan, ki jo je Jože Andoljšek zahteval (predlagal), župan pa pravi, da doslej občina Ribnica na račun teh skladišč goriva ni prejela nobenega državnega denarja, vendar se mu zdi Ministrova zapisnica Hešero 35 p) "... smiselno zahtevati izplačilo rente Spoštovani župan se med drugim sprašuje, ali je "...kdo izmed vas izrazil svoje mnenje in ga javno predstavil?" Očitno ima J sedanji ribniški župan slab spomin! Ravno v Rešetu je takratni ribniški župan Jože " Tanko odgovoril na pismo, ki sta mu ga 4. septembra 2001 poslali moja soproga Doroteja Kranjc in njena sestra Ljudmila Ličer, sicer solastnici hiše v Ortneku štev. 2/a. Šlo je za revizijo varnostne ocene načrtovane gradnje novih skladišč goriva, ker so se prebivalci čutili ogrožene zaradi morebitne eksplozije. Župan pa je odgovo-Up( ril na povsem drugo vprašanje, namreč da presoja Vodnogospodarskega inštituta Slovenije ne nakazuje "nobene izjemne obremenitve in nevarnosti za okolje"! Zato sem njegovemu nasledniku, verjetno je to prav gospod Alojz Marn, v Nedeljskem dnevniku z dne 9. novembra 2003 v rubriki Odmevi naslovil naslednje vprašanje: "Ali so prebivalci Domalnice oziroma Ortneka varni pred udarnim valom v primeru nesreče - eksplozije enega ali vseh rezervoarjev? Ali je Vodnogospodarski inštitut strokovno usposobljen za takšno oceno?" Odgovora, gospod župan, nisem dobil! Že leta 2001 je bilo takratnemu ribniškemu županu zasebno (da ne bi povzročil panike ali še kakšne obtožbe), leta 2003 pa javno navedeno, da je imela JLA za skladišče goriv v Ortneku strokovno varnostno in pirotehnično oceno, s katero sem se naključno seznanil šele leta 1985. Po tej oceni bi v primeru diverzije - eksplozije enega ali vseh treh rezervoarjev (letalskega goriva) udarni val dobesedno "zbrisal" celotno dolino Domalnice oziroma potoka Zvezda vse tja do Velikih Poljan, pa tudi okoliške zaselke (Praproče, Pusti Hrib, Hudi Konec), s čimer sem že takrat seznanil sedaj že pokojnega soseda in gostilničarja Franceta Petriča. Od JLA sva nameravala zahtevati odškodnino za preselitev hiš na primernejšo in varnejšo lokacijo. Moja premestitev v Makedonijo in osamosvojitev Slovenije sta kasneje preprečili ta načrt. Ker sem o tem problemu razpravljal tudi z nekaterimi krajani Ortneka, Slemen in Velikih Poljan, predvidevam, da je gospod Jože Andoljšek mislil na rento glede istega problema: varnostne ogroženosti ljudi in okolice ter katastrofalnih razmer, ki so se s širitvijo skladiščnih kapacitet in prometa (mimo naše hiše!) še znatno povečale. Zato sem Vam, spoštovani gospod župan, novembra 2003 javno predlagal, da zahtevate revizijo varnostne ogroženosti ljudi in okolice in ponovno oceno nevtralne in nevladne strokovne komisije! Vi pa nič! Javno sem tudi predlagal Računskemu sodišču, da bi "veljalo pogledati", kako je Zavod RS za blagovne rezerve izplačeval odškodnine okoliškim prebivalcem! Pa zopet nič! Verjetno bo zares držalo, da so skorajšnje volitve edini način, da državljani (in volivci) nekatere probleme premaknemo, če so župani pozabljivi... Marijan F. Kranjc, Ljubljana in Ortnek 2/a ODGOVOR NA ODPRTO PISMO STANETA ADAMIČA Na dokaj obsežno pismo, ki ga je napisal g. Adamič,in je bilo objavljeno v občinskem glasilu Rešeto, podajamo nekaj dodatnih pojasnil, saj je pismo zelo splošno, brez upoštevanja določil zakonodaje. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja, zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. I. RS, št 123/04, 142/04-popravek in 68/05-v nadaljevanju: Uredba), določa, da se za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda, plačuje okoljska dajatev. To odmeri Agencija RS za okolje z odločbo, in sicer do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto, med drugim tudi zavezancem za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: zavezancem za komunalno odpadno vodo). Status zavezanca za komunalno odpadno vodo določa 5. člen Uredbe. Vse potrebne podatke za odmero okoljske dajatve navede zavezanec v napovedi za odmero okoljske dajatve, ki jo mora vložiti pri Agenciji RS za okolje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Obrazce za napoved za komunalno odpadno vodo Agencija RS za okolje skladno z 12. členom Uredbe posreduje neposredno zavezancem za komunalno odpadno vodo. Osnova, na podlagi katere zavezanec za komunalno odpadno vodo obračunava okoljsko dajatev uporabnikom in osnova za odmero okoljske dajatve, so enote obremenitve (EO). Cene za eno enoto določi Vlada RS s sklepom (6. člen Uredbe). Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v 13. členu določa, kaj mora zavezanec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljen z javno kanalizacijo, storiti, oz. zagotoviti občanom. Ta narekuje, da mora redno prazniti nepretočne greznice, prevzemati blato iz pretočnih greznic najmanj 1 x na štiri leta, prevzemati blato iz malih čistilnih naprav. Komunala izvaja pravilnik glede na možnosti, ki jih trenutno ima, in sicer prazni greznice na vpoklic stranke in prečisti blato na komunalni ČN v Ribnici. V letu 2006 je predvidena izgradnja fekalne postaje za prevzem grezničnih voda na ČN Ribnica, kjer je zgrajen tudi objekt za dehidracijo odpadnega blata. Objekt - fekalna postaja- bo dograjena v letu 2007, sredstva za izgradnjo omenjene investicije se zbirajo iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda, in so strogo namenjena za izgradnjo objektov čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih voda. Z izgradnjo omenjenega objekta bo Komunala imela bistveno večjo možnost sprejemati greznične vode, ne da bi s tem onesposobila delovanje same ČN. V pismu so omenjena področja, kjer nimajo organizirane javne službe distribucije pitne vode, imajo pa lokalne vodovode, s katerimi upravljajo vaščani sami. Kljub temu daje omogočeno merjenje porabe vode, Komunala Ribnica ne upošteva merjenih količin, ker števci na teh področjih niso pregledani in umerjeni v smislu zakonodaje in ne obstaja nikakršen dogovor o obratovanju vodovoda med lokalno skupnostjo in vaškimi odbori. Ko bo vzpostavljen odnos med uporabniki lokalnih vodovodov in lokalno skupnostjo v smislu okoljevarstvene zakonodaje, bo Komunala upoštevala tudi merjene količine pitne vode iz lokalnih vodovodov. Do tedaj pa je prisiljena upoštevati določila Uredbe (50 m3 porabljene pitne vode na prebivalca/letno). V pismu je omenjena tudi napačna razlaga Komunale o zbiranju sredstev takse. Tudi s to izjavo g. Adamič dokazuje, da ni najbolj seznanjen s poslovanjem sredstev, zbranih iz naslova takse. Najprej naj pojasnimo, da obstajata 2 taksi, in sicer: okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se zaračunava od leta 1995 dalje in je strogo namenjena izgradnji objektov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, in taksa za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se zbira od leta 2002 in je strogo namenjena za izgradnjo objektov odlaganja in zbiranja komunalnega odpada. Omenjeni taksi Komunala Ribnica strogo nakazuje na zbirni prehodni račun dajatev, ki pripadajo posameznim občinam. Zavezanec pa mora s projekti dokazati, da se bodo sredstva, zbrana na omenjenem računu, namensko porabila za izgradnjo investicij, ki so predmet predlaganih projektov. Če zavezanec dobi negativno odločbo, mora občina zbrana sredstva nakazati v proračun države. V vseh treh občinah so bila do sedaj porabljena vsa zbrana sredstva iz naslova obeh taks v celoti in strogo namensko. V članku, ki je bil objavljen v Rešetu novembra 2002, je pomotoma zapisano, da je sortirnica na deponiji Mala gora financirana iz naslova takse za obremenjevanje vode, kar je avtor članka zamenjal s takso za obremenjevanje okolja. Spoštovani gospod Adamič, ne trdimo, da smo delavci Komunale nezmotljivi, saj, kdor dela, tudi greši, vendar se upam trditi, da so bile takse tako za okolje kot tudi za vodo že tolikokrat predmet debat tako Občinskih Svetov kot tudi kontrol Ministrstva za okolje in prostor, da mirne duše trdimo, da jih izračunavamo in zaračunavamo pravilno. Vam pa svetujemo, da uporabljate le verodostojne listine in podatke za izražanje svojih mnenj. KOMUNALA RIBNICA DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA VABILA ZA MESEC MAJ IZLET NA VRŠIČ IN V DOLINO TRENTE - 6. maj (sobota), odhod ob 7. uri izpred cerkve v Ribnici, če bo dovolj prijav, tudi iz Dolenje vasi -gasilni dom, ob 6" 45. Potek izleta je Ribnica - Kranjska Gora - Vršič (čas za kavico in prigrizek), spust do izvira Soče in naprej v dolino Trente (ogled naravoslovnega muzeja o Trenti in vojnega muzeja ter kostnice v Kobaridu), če pa bo čas, še kaj drugega. Kosilo bo blizu Cerknega in povratek skozi Škofjo Loko. Cena izleta je 5.000,00 sit. Prijave bosta zbirali Danica na tel. št. 031/ 881-281 in Marinka na tel. št. 040/ 876-963. Zaradi organizacije izleta so prijave obvezne do 3. maja 2006, oz. do zasedenosti mest v avtobusu. Potovale bomo z Eurotourom (vozil bo g. Vinko). Lepo vabljene! ROČNA DELA - 9. maj (torek), ob 19. uri, v prostorih TVD Partizan - vhod z zadnje strani. Ker meseca maja začne vse cveteti, bomo izdelovale razno cvetje iz papirja in najlona. Izdelovanje nam bo prikazala Darinka Vidrih iz DPŽ Kočevje, Francka Dejak iz našega društva pa risanje na svilo. Lepo vabljene! Predsednica DPŽ RIBNICA: Marinka Vesel GRČARICE pred 65-imi leti Davnega leta 1941 je bilo zadnje leto bivanja nemško govorečega prebivalstva v tem kraju. To ljudstvo je bilo že opisano v knjigi Grčarice skozi preteklost. Vendar naj se le obudi spomin, da so tedanji prebivalci Kočevarji že dve leti pred odselitvijo ustanavljali, po nacističnem vzoru in vzoru Kulturbunda, vojaške skupine. Po vsej Kočevski je bilo ustanovljenih tako imenovanih 25 "Šturmov" -čet, s 1560 moškimi v starosti od 20 do 50 let. To so bile oborožene ali neoborožene enote, ki so skrbele za svojo "varnost", čeprav jih ni nihče ogrožal. Na fotografiji je prikazana takšna enota iz Grčaric, ki je štela okrog 30 moških. To je bil XIII. Šturm - četa, ki se je delila na še manjše enote - vode. Nekaj je še prepoznavnih. Najstarejši, z brki je bil Johann Primosch -Klimalasch po domače, ki je 9. 4.1941 dopolnil ravno 50 let. Postrojeni vaški vojaki s posebno držo v stroju, in nemško zastavo s "hacken kreuzem" (kljukastim križem) na čelu, so večkrat imeli taktične vaje po našem griču v Pajničevem klancu. Razkazovali so svojo moč in tako strašili Slovence, nas domačine. 9. aprila 1941. je v Grčarice prispeja tudi pešadijska enota okrog 120-tih vojakov, razpadle jugoslovanske vojske, ki je kapitulirala 6.4. 1941. Ta enota je zapustila vojašnico v Delnicah ter se napotila z vso opremo, naloženo na vozovih s konjsko in volovsko vprego, preko Grčaric v notranjost takratne Dravske banovine. Bil je počitek. Nekateri vojaki so prosili za civilne obleke. Tedanji vaščani Kočevarji so planili po opremi. Cele zaboje pušk-mavzeric in municije so kar hitro raznesli in poskrili. S tem orožjem se je potem oborožil grčarski XIII. "Šturm" - četa. Višek orožja in opreme so oddali kočevskim voditeljem, da so opremili še druge Šturme. Tako oboroženi vaščani (bilo jih je 15 do 20), so potem na velikonočno nedeljo, 13 .aprila 1941 po maši, s kolesi pridrveli k nam v Pajničev klanec, obkolili hišo in z obeh strani vdrli vanjo, vse premetali in preiskali zaradi morebitnega orožja pri Slovencih. Takoj naslednje dni je že pridrvela italijanska okupatorska vojska. Kočevarji so pričakovali nemško vojsko, zato je bila vsa vas v zastavah s kljukastimi križi. Nekaj kamionov italijanskih vojakov so takoj preusmerili k nam Slovencem, da so še oni opravili svoje - vse premetali in preiskali. Na ta način so zaščitili sebe pred preiskavami po njihovih domovih. Po izselitvi Kočevarjev, proti koncu leta 1941, je za orožjem izginila vsaka sled. Ko smo fantiči - predvsem iz naše družine-, po odselitvi prebivalcev prebrskali skoraj vse pritikline izpraznjenih hiš in gospodarskih poslopij, smo staknili samo dve puški. Ne ve se, kje je ostalo orožje. Mi ni znano. Takšen je zgodovinski dogodek meseca aprila, izpred 65-tih let. Mirko Oražem NAJ SALAMO NAREDIL BOJAN ORAŽEM! Že šesta tradicionalna salamijada pri Sv. Ani, natančneje v Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori (910 m), je zopet postregla z odličnimi salamami in ostalimi dobrotami, veselo družbo in z naj salamo - tokrat Bojana Oražma iz Ribnice. Prva salamijada leta 2001 je bila čisto majhna zadevica, saj so se Boštjan Schönlieb, Franci Pajnič in Leon Lovšin dobili v koči pri Sv. Ani, razrezali nekaj klobas, pohvalili dobre lastnosti le-teh, jih malo ocenili ter se domislili, da bi tako srečanje lahko postalo tradicionalno. Naslednje leto je prišlo k Sv. Ani že 15 tekmovalcev s svojimi salamami, domačini pa so dobili močno konkurenco,, saj je zmagal Ljubljančan Bojan Strah. Leta 2003 je v konkurenci devetnajstih zmagal Medard Pucelj, naslednji dve leti pa je bilo število tekmovalcev obakrat kar po 28. Leta 2004 je zmagal Blaž Schönlieb, lani pa Peter Andoljšek iz Žlebiča. Vsi zmagovalci so vpisani tudi na mesnico slavnih, ki visi v planinski koči PD Ribnica pri Sv. Ani. Kot je povedal Leon Lovšin, eden izmed pobudnikov in sedaj vodja salamijade, je kvaliteta salam vsako leto boljša, pa tudi konkurenca je vse večja. Tokrat je salamijada potekala na čudovito soboto, 25. marca, ko se je pri koči zbrala velika množica ljudi. Kako poteka postopek ocenjevanja in celoten protokol, je Leon Lovšin lepo opisal: "Dopoldne prinesejo ljudje v kočo svoje salame, dobijo startno številko, salama se nato obesi pod zaporedno številko, nakar začne komisija s svojim delom. Komisijo vedno sestavljajo profesionalci, laiki-gurmani in eden izmed tekmovalcev, ki ga le-tii sami izžrebajo. Po pet salam se odnese v ločen prostor, kjer zaseda komisija in zapisnikar. Tam se ocenjuje vsako salamo posebej, po šestih kriterijih radgonskega pravilnika. Ocenjuje se zunanji videz, sestava in barva prereza, tekstura, voj in okus.” Izkušeno ocenjevalno oko in prefinjen okus komisije so sestavljali: gostilničar Gregor Mihelič iz Ribnice, gurman Janko Divjak iz Žimaric, vodja komisije France Čampa iz Žlebiča (vrsto let ocenjeval širom po Sloveniji in tudi na radgonskih sejmih), mesar Jože Arko iz Sodražice ter izmed nastopajočih izžrebani France Žuk. Zapisnik pa je kot vsa leta vodila Jana Stojanovič. "To ni samo tekmovanje, ampak učenje na svojih napakah. Saj po razglasitvi lahko vsak pride do vodje komisije in ga povpraša o pripombah in kakšnem nasvetu," je povedal zagnani Lovšin. In kateri trije so bili letos najboljši? Naj salamo ima Bojan Oražem, drugo mesto je zasedel Alojz Lovšin, tretje pa Franci Pajnič. "Kvaliteta salam se je letos izredno izboljšala, saj smo poleg priznanj najboljšim podelili še dve zlati priznanji, dve srebrni in 8 bronastih priznanj po kriterijih radgonskega pravilnika. In tudi po tem se že vidi izboljšanje salam." Naj povemo še, da druga polovica salame, ki jo odreže komisija za ocenjevanje, gre takoj v razrez in pokušanje vsem ljudem. Ljudje so se že tako navadili na to, da tudi sami prinesejo razne dobrote, predvsem domači kruh je zaželen. Morda bodo kdaj ocenjevali še tega? "Nenapisano pravilo, ki se ga močno upošteva in spoštuje, je, da da zmagovalec na koncu za 5 oz. 8 litrov vina. To je kot nekakšno proti-plačilo za vžig imena na mesnico slavnih v koči." In kakšen je recept za zmagovalno salamo? To je težka reč, pravi vodja salamijade. "Potreben je domači prašič, ki je bil pitan z domačim 'futrom', mirna roka pri rezanju slanine, prepih v 'kevdru1 oz. tam, kjer se suši, in predvsem srce in dobra volja. Vse to se čuti v salami. Vse ostalo pa so velike skrivnosti malih mojstrov." Leon Lovšin se je še zahvalil dvema sodelavcama, brez katerih salamijade ne bi tako uspevale. “To sta Linear, ki nam vedno natisne priznanja, in Šolarček, ki natisne lepe majice." Za drugo leto ste vabljeni že sedaj, "prinesite domačo salamo, ki ste jo naredili s srcem, da jo pohvalimo, izmenjamo mnenja in se v dobri družbi poveselimo,"\e z navdušenjem zaključil Leon Lovšin. Zdenka Mihelič Foto Milan Glavonjič Po OKUSU JE KOMISIJI LETOS NAJBOLJ GODILA SALAMA, KI JO JE NAPRAVIL Bojan Oražem. Z velikim veseuem pa so tudi ostale salame pojedli VSI, ki so čakali na rezultate letošnje salamijade. ¥ l/l §L< $ * ; H ftBŠBTO c7 ž> 1AIIIMULS :i*IO«* |TEKAŠKE NOVICE DOMA IN PO SVETU S 5. ribniški smučarski tek 7 SK Ribnica je na prekrasno sončno nedeljo 19. marca na smučarskih terenih v Danah pri Ribnici letos pripravila jubilejni 5. ribniški tek na smučeh, če štejemo prireditve v samostojni državi. Pokrovitelj je vsako leto občina Ribnica, ki tek na progi 10 in 5 km podpira kot prireditev širšega pomena, ki je prerasla občinske meje. Zahvala županu Alojzu Marnu, ki je tek uradno odprl in podelil priznanja najboljšim v šestih kategorijah, : od najmlajših do veteranov. Zahvala donatorjem, ki vsakoletno pomagajo s finančnimi sredstvi, storitvami in praktičnimi darili izpeljati prireditev, in sicer: Vzajemni d.v.z., Riko y hišam d.o.o., ITPP-ju d.d., Trimsportu d.o.o., Jubu d.d., Telpi d.o.o., Pekarni Dordevski, Planinskemu društvu Ribnica, Urarstvu Levstek, Danilki Mestek s.p., Radiu Urban in Univoxu. Kljub izredno športno razgibani nedelji, saj so istočasno potekali Pokljuški maraton in poleti v Planici, se je tekme udeležilo štirideset tekmovalcev, prireditev pa spremljalo še številno občinstvo. Prav med obiskovalci smo pridobili nove nav- dušence za smučarski tek, ki so praktično preizkusili terene in obljubili sodelovanje naslednje leto. Veseli smo bili iskrenih pohval nad urejenostjo prog, odličnimi tereni v Danah in interesom tekaških klubov iz Slovenije za uporabo prog za treninge mladih kategoriziranih tekmovalcev. Priljubljenost in spoznanje, da je tek na smučeh gotovo najbolj zdrav, cenen in naraven način gibanja v naravi, privablja v zadnjih letih čedalje več rekreativnih navdušencev, za katerega imamo v Ribnici in okolici odlične pogoje. V SK Ribnica smo se preko zime vseskozi trudili, da smo občanom omogočili vadbo na terenih med Ribnico - Bregom - Jurjevico in Sajevcem v nižinski varianti in z zahtevnejšimi tereni v Danah. Želimo, da dobre pogoje za smučarski tek in pred leti upravičeno nabavo snežnega teptalca dobro izkoristijo domači klubi in vsi rekreativci. Žal smo pogrešali tekmovalce domačega triatlon kluba Ribnica, drugih športnih društev, razen TŠD Grič, in večje število domačih rekreativcev, ki smo jih srečevali na tekaških progah preko cele zime. Z udeležbo ribniškega športnega podmladka od rokometašev, plavalcev, triatloncev in študentov bi prireditev dosegla svoj popolni namen, saj je primerna oblika zdravega načina življenja in odlično dopolnilo praktično vsem športom, ki jih negujemo in podpiramo v Ribnici. Morda naslednje leto, vabimo vas že sedaj. Nekaj utrinkov s prireditve smo ujeli tudi na slikovnem zapisu. Tekst B. H. Foto Mirko Perušek Ribničani med 16. 000 tekači na maratonu VAŠA Ribničani smo 5. marca sodelovali na svetovno najznamenitejšem 82. klasičnem smučarskem teku VAŠA na Švedskem. Trije Ribničani smo uspešno premagali 90 - kilometrsko progo, ki slovi kot najdaljša in najznamenitejša smučarska tekaška prireditev svetovne serije Worldloppet, ki pokriva 15 držav in gostuje na štirih kontinentih (Evropa, S.Amerika, Azija in Avstralija). Teka Vaša Tone Perhaj, Ludvik Peterlin in Benjamin Henigman v svetovni tekaški smučarski meki, srednje švedski pokrajini Dalarna in mestu Mora, 300 km severno od Stockholma, se vsako leto udeleži okrog 16 000 tekačev iz vsega sveta. Prireditev je veličastna športna in turistična atrakcija, ki se dogaja cel teden, višek pa je nedeljski tek na najdaljši razdalji. Zmagovalca častijo kot nacionalnega junaka. O vzdušju bomo kaj več napisali v naslednji številki. Letošnja tekma, 82. po vrsti, je štela tudi kot tekma FIS za svetovni pokal, prenašal jo je tudi Euro šport. Na sobotni tekmi, 45-kilometrski razdalji, se je s 3. mestom odlično odrezala naša olimpijka Petra Majdič. Torej se Ribničani lahko pohvalimo, da smo vsaj sodelovali na tekmi za svetovni pokal, zmagali pa bomo kdaj drugič. Foto in tekst BH MAKS RIOSSA ZASEDEL 1. IN 2. MESTO NA CSI • BUSTO ARSIZIO Ekipa Ugar, ki jo sestavljajo profesionalni jahači Maks Riossa, Manja Koren, Hank Meise z Nizozemske (gost ekipe Ugar) in Irena Leban, je uspešno začela sezono v preskakovanju ovir tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na tekmi Small Tour blizu Milana je v kategoriji mladih konj Maks Riossa s konjema Reflex in Spitfire brez kazenskih točk osvojil 1. in 2. mesto ter tako potrdil vrhunsko formo in odlično pripravljenost obeh konj za tovrstna tekmovanja. Maks Riossa prejema nagradi za odlična uspeha Poleg tega je s konjem Spitfire osvojil še 4. in 6. mesto na ostalih tekmah. Tekmovanja se je udeležila tudi Manja Koren s konjem Tarkanom, s katerim je dosegla dve 5. in eno 10. mesto. Konj Tarkan je doživel tako svoj debitantski nastop ter že prvič dosegel izjemen uspeh. Vsi ti dosežki kažejo, daje ekipa svoje delo dobro zastavila in da si lahko tudi v prihodnosti obetajo lepe uspehe. Zdenka Mihelič Foto arhiv Posestva Ugar Naslednja številka Rešeta izide 2 9. maj a. Gradivo oddajte do 17. MAJA. 58 flBšero KROJILI BODO SAM PLAVALNI VRH Plavalci PK Inles Ribnica so se na tekmovanjih v mesecu aprilu zopet odlično izkazali. Na letošnjem Mednarodnem velikonočnem plavalnem mitingu v Celju 1. aprila so se v svojih starostnih kategorijah na zmagovalne stopničke : — “‘“vwEHiii toll««1 c™,,, . ' J1 i *rKK1' 3 Nivo CMCeljc y v; ‘ 1 OTET ta»'"' Mir 11* -i/ C ■ iSL Prvo mesto Chada Andouška na MM Ježek 2006 povzpeli naslednji plavalci: Maja Guduraš: 1. mesto na 50 metrov prsno in 3. mesto na 100 metrov mešano Veronika Oražem: 2. mesto na 50 metrov kravl in 3. mesto na 50 • metrov hrbtno. Anže Pavlin: 3. mesto na 100 metrov hrbtno. Poleg omenjenih treh, ki se jim je uspelo uvrstiti med prve tri, se je odlično odrezala tudi Zala Žagar, ki je v disciplinah 50 metrov kravl in 100 metrov mešano zasedla 5. mesto. Mednarodnega Pokala Ježek v Ljubljani 9. aprila se je udeležilo 400 plavalcev in plavalk iz Slovenije, Hrvaške ter Srbije in Črne gore. Tekma v Ljubljani je bila namenjena najmlajšim plavalcem (letnik 97 in mlajši). PK Inles Ribnica je predstavljalo trenutno najboljših 15 plavalcev v tej starostni kategoriji (10 plavalcev in 5 plavalk). V disciplini kravl se je na najvišjo stopničko povzpel z zlato kolajno Chad Andoljšek. Chad je zasedel tudi visoko 5. mesto v disciplinah prsno in hrbtno. Rezultati v Ljubljani so pokazali, da imamo poleg fenomenalnega talenta Chada Andolška v ribniškem plavalnem klubu odličen potencijal mladih plavalcev in plavalk, ki bodo v bodočnosti krojili sam slovenski plavalni vrh. Velja omeniti predvsem Veroniko Oražem, Majo Guduraš in Zalo Žagar, ki so se izkazale že na mitigu v Celju. Poleg teh plavalk pa vsekakor velja omeniti še Hano Babnik, Tima Zobca, Lauro Abram, Jošta Pavlina in Viktorja Govžta. Darko Petkovič Foto B. Andoljšek Ribniški tekmovalci na MM Ježek 2006 4. tradicionalna Otroška nogometna liga 2006 Tudi letos bo za pestro dogajanje po ribniških igriščih poskrbela otroška nogometna liga, ki bo potekala predvidoma v dveh starostnih kategorijah, in sicer: od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda osnovne šole. Tekmovanje nadebudnih nogometašev se bo pričelo že v 2. polovici meseca junija, tako da vse zainteresirane ekipe prosimo za potrditev udeležbe preko elektronske pošte. Podatke o ekipah pošljite na naslov: fclibero@gmail.com. FC LIBERO, ORGANIZATOR OTROŠKE UGE KMN Kot prireja TRADICIONALNO VAŠKO LIGO V MALEM NOGOMETU ZA POKAL KMN KOT Tekmovanje bo potekalo na igrišču v Dolenjih Lazih, v mesecu maju in juniju. Vodje zainteresiranih ekip vabimo na sestanek, ki bo 10. maja, ob 20.30 v gasilnem domu v Dolenjih Lazih. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel.št. 031/ 669 473. Hkrati pa obveščamo vse osnovnošolce, da OTROŠKE LIGE letos ne organiziramo! Hvala za razumevanje! KMN KOT SlBŠETO PLANINSKE NOVIČKE: • Planinci PD Ribnica so se 25. marca podali na že 13. tradicionalni zimski pohod v Jelenov žleb (980 m) ob 63. obletnici zmagovitega boja Cankarjeve, Gubčeve, Šercerjeve in Tomšičeve brigade nad italijanskim bataljonom divizije Macceratta. Pohod je potekal pod vodstvom Gregorja Češarka po Rudeževi poti oz. po Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice, po grebenu Velike gore, mimo Črnega vrha in gozdarske koče Korita, do Brezna v Jelenovem Žlebu. Ob vrnitvi pa so vodniki PD Ribnica popeljali planince v dolino po dveh smereh. Ena skupina je šla po poti vzpona, druga pa se je povzpela še na Turn in Bele stene. Proslave zaradi obilice snega pri Breznu oz. v Jelenovem Žlebu ni bilo, temveč je spominski venec položil predsednik PD Ribnica Stane Babič. • Pohod na Ratitovec (1666 m) so planinci 8. aprila začeli s Prtovč, kjer niso doma le krofi, temveč slastni bobi. Še prav v zimskih razmerah se je devet zagnanih in dobro opremljenih pohodnikov podalo na zasneženo pot. Varen korak, dobra družba in vodstvo Andreja Drobniča sojih pripeljali na vrh ter tudi varno nazaj v dolino. • Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, pa je 28 planincev odšlo neznano kam... Ne, ne, to je samo šala mala! Kajti ta dan je PD Ribnica izvedlo prestavljeni izlet v neznano. In kam je veselo druščino planincev popeljal Janez Centa, ki je pripravil izlet? Vse tja preko hrvaške meje na Plitvička jezera ter Medvedje brdo. Čudovit dan, lepote jezer in narave ter veselo vzdušje bodo vsem planincem zagotovo ostali v nepozabnem spominu, mi pa se že veselimo naslednjega pohoda - tako po Ribniški planinski poti kot na pohode v cvetočem maju. Zdenka mihelič ö'Ei i s*inir> iinlzjm<>*is: a>*.■,m e rxi.e.>io«ci STANE BABIČ NA ČELU PLANINCEV Planinsko društvo Ribnica je imelo 31. marca v Gasilnem domu v Dolenjih Lazih svoj 27. redni občni zbor, kije bil tudi volilni. Novi predsednik je postal Stane Babič, ki je PD Ribnica vodil že v preteklem mandatu. V preteklem letu je bilo veliko narejenega, predvsem pri Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori, ki jo je PD Ribnica slovesno odprlo leta 1993, pa tudi pri organiziranju in vodenju izletov, pohodov. V lanskem letu se je s PD Ribnica skupaj podalo na 23-ih organiziranih pohodih in dodatnih izletih preko 800 ljudi. Žal pa je zamrlo delo v planinskem krožku, ki ga je do nedavnega vrsto let vodil na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica prejšnji predsednik in podpredsednik Ciril Zbačnik, pred njim in skupaj z njim pa je krožek vodilo še kar nekaj zagnanih članov tega društva. PD Ribnica si želi boljšega in plodnejšega sodelovanja z osnovno šolo pri orga-nizaranju in dela planinskega krožka, v katerem se je vedno znašlo veliko mladih nadebudnih planincev. Planinski krožek ne predstavlja le neke oblike popoldanske dejavnosti in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, temveč tudi učenje in vzgajanje, saj člani spoznavajo živali, rastline, oblike gora in druge planinske vsebine, pa tudi krepijo spoštovanje do narave, sočloveka, spretnosti, nesebično tovarištvo, pomoč in samozavest, ki so za vsakega človeka pomembne vrline. Ob zaključku planinskega krožka pa so vedno otroci skupaj z vodniki odhajali po Sloveniji na mladinske planinske eko tabore,. Sprejeta so bila vsa poročila odsekov, pa tudi finančno poročilo in poročili tajnika Romana Petelina, ki je to funckijo zavzeto, dosledno in izredno skrbno opravljal dva mandata (4 leta), in predsednika Staneta Babiča. Po izvolitvi članov upravnega odobra ter častnega sodišča in nadzornega odbora društva se je potrdilo tudi plane za obdobje naslednjega leta oz. dveh let. Veliko je zastavljenega, dobre stvari nadaljevati in marsikaj novega začeti. O planih in izvedenih dejavnostih pa bodo poročali tako v medijih kot tudi na svoji spletni strani www.planinskodrustvo-ribnica.si, zato vabljeni, da jih obiščete. Organe in vodstvo PD Ribnica sestavljajo za mandatno obdobje 2006 - 2008 naslednji člani PD Ribnica: Upravni odbor PD Ribnica za mandatno obdobje 2006 - 2008: predsednik Stane Babič, tajnik Martin Žuk, blagajničarka Lilijana Tisovec, voljeni člani Marjana Rozman, Roman Petelin, Marjan Lesar in Janez Centa, ter člani UO po funkciji: načelnik mladinskega odseka, načelnik gospodarskega odseka Dušan Nosan (ki ostaja tudi gospodar Planinske koče pri Sv. Ani na Mali gori), načelnik markacijskega odseka Andrej Drobnič, načelnica vodniškega odseka Zdenka Mihelič. Med povabljenimi na občni zbor so bili tudi gostje iz PD Kočevje, v imenu katerih je vse pozdravil in obljubil nadaljnje sodelovanja predsednik Franc Janež. Predsednica Meddruštvenega odbora PD Ljubljana Marinka Koželj Slepic pa je pohvalila izjemno veliko narejenega v preteklem letu in zaželela uspešno novemu vodstvu, s tem da bi zopet zaživel planinski krožek v sodelovanju z OŠ ter da bi se okrepilo članstvo, saj je PD Ribnica po število aktivnosti, ki jih organizira, daleč v prednosti. Zdenka Mihelič FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA INVALIDE Tudi invalidi igrajo košarko, pa ne samo to, ukvarjajo se lahko z večino športov. In to zelo uspešno. 25. marca je bilo v Loškem Potoku potekalo finale državnega prvenstva v košarki za invalide, torej košarkarje na vozičkih. Ribničan Mitja Dečman, selektor oz. trener slovenske državne reprezentance košarkarjev invalidov, sicer pa tudi sam športnik in človek z velikim srcem, nam je malo več povedal o tem športu in njegovemu sodelovanju z reprezentanco. "Invalidi se res lahko ukvarjajo z najrazličnejšimi športi, tako z alpskim smučanjem na mono dili, atletiko, balinanjem, bowlingom, sedečo odbojko, namiznim tenisom, kegljanjem, judom, golbalom, plavanjem, streljanjem itd., pa tudi s košarko na vozičkih," je svoje pripovedovanje pričel Mitja Dečman. Državna liga v košarki za invalide poteka na ligaški način, kjer v 10 kolih igra vsak z vsakim, na finale DP pa se uvrstijo štiri najboljše ekipe. Tokrat so se na finalu v Loškem Potoku pomerile ekipe Mercator Ljubljana, Radio Dur Gorenjska (Kranj), DPSŠ Maribor in Celje. V tekmi za tretje mesto so Kranjčani premagali Celjane, v finalu pa so Ljubljančani suvereno premagali Mariborčane. Ljubljančani so pod uspeh državnega prvaka zapisali celo same zmage letošnjega prvenstva. Gonilna sila organizacije finala DP Mitja Dečman je razložil, zakaj so izbrali Loški Potok za zakljujček lige: "Naš namen ni, da bi samo igrali v centrih, kot so Ljubljana, Celje, Maribor, Novo mesto, Kranj, temveč, da nas in ta šport spoznajo tudi drugje. Da predstavimo šport invalidov, da se lahko tudi invalidi ukvarjajo s športom prav tako kot zdravi, je v drugih krajih pomembno za naše sobivanje, rast človeka in družbe nasploh. Moram tudi povedati, da so nas v Loškem Potoku, tako župan kot ravnatelj izredno lepo sprejeli in bili navdušeni nad idejo že na začef/cu. "Glavni oprganizator je bila Zveza za šport invalidov Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani, Mitja pa z njimi kot sodnik košarke (zdravo košarko sodi že več kot 20 let) in kasneje kot trener sodeluje sedaj že vrsto let. "Kako sem prišel zraven? Pred šestimi leti sem začel sodelovati z invalidi kot sodnik, leta 2003 pa so me mesec pred odhodom na EP v košarki za invalide povabili kot trenerja in selektorja. "Da so ga zelo dobro sprejeli, priča tudi podatek, da si fantje in možje, igralci stari od 17 pa tja do 50 let, že ne predstavljajo tekme in poti vsepovsod po Evropi brez njega. Udeležujejo se raznih turnirjev, tudi mednarodnih, kot je recimo potekal ta vikend (22,-23.4.) v Ljubljani. Pomerili so se z ekipami iz Bosne in Hercegovine, Avstrije, Češke ter Italije. Pripravljajo pa se tudi že za EP v Brnu, ki bo od 21. junija do 2. julija letos. Na EP pa sodelujejo Slovenci, Čehi, Avstrijci, Turki, Belgijci, Rusi, Hrvati in Švicarji. S športniki invalidi je drugače delati, zagotovo. "Ja, potreben je drugačen pristop, človek mora upoštevati tudi različne poškodbe - različne težavnosti in na različnih mestih. Npr. nižje kot ima igralec poškodovano hrbtenico, lažje vse skupaj dela. Tudi psihološki pristop je drugačen. Nekateri so na vozičkih od rojstva, drugi zaradi prometnih nesreč, raznih bolezni itd., "\e razlagal Dečman, ki z njimi dela z velikim veseljem. Dečman ima poleg družine in službe še veliko aktivnosti, saj trenira mlade triatlonce, pa tudi sam rad potrenira triatlon, je reševalec iz vode v ribniškem bazenu in tudi član vodstva Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. Pravi, da se vse da uskladiti, le dobro se je treba organizirati, pa gre. In kako so košarkarje na vozičkih sprejeli v Loškem Potoku? "Zares zelo lepo. Tu in pa v Ribnici pred dvema letoma, ko smo organizirali novoletni turnir, je bila udeležba največja. V Loškem Potoku je bilo celo toliko ljudi kot na vseh letošnjih ligaških tekmah skupaj. Ljudje so vse spremljali z navdušenjem, saj je čisto drugače gledati športnika invalida kot zdravega športnika. Tu navijaš za vse ekipe, za vsakega posebej, ki se trudi in vztraja.“ Kot je povedal Dečman, se bo v bližnji prihodnosti začel s športom ukvarjati tudi invalid Slavko Ivančič, in sicer s kegljanjem. "Vse se ne konča z nesrečo, čeprav zna biti zelo težko. Da se živeti naprej, le sprejeti se moraš. Se pa po navadi zgodi, da te okolica prej sprejme kot pa sam sebe." ZDENKA Mihelič, Foto Mojca Dečman 1$ » : ’Zt j . 30 Z ROKODELSKIM ZDRUŽENJEM ČEZ RIBNIŠKE PLANKE Deset let se že z izdelovanjem godal ponaša Jože Šobar in taki mojstri so v Sloveniji zelo redki. Tudi to zna biti eden od razlogov, zakaj ta poklic ni toliko medijsko prepoznaven in glasbeniki raje posegajo po glasbilih tujega izvora. Tujina goslarsko in vsako drugo rokodelsko dejavnost zelo ceni, kar prepriča domače glasbenike, da tamkaj kupujejo po neprimerno višjih cenah, kot za enaka glasbila veljajo v Sloveniji. Mnogi domnevajo, da je cena pogojena s kvaliteto, in npr. namesto 400 tisočakov za svoj instrument odštejejo kar 2 mio SIT. Šobar pravi, daje goslarstvo tu podcenjeno tudi zato, ker ga marsikdo prišteva med obrtniško spretnost, in ne kot kulturno vrlino. Tako tudi ne gre izdelovati godal na zalogo, marveč le po naročilu, saj ima vsak glasbenik svoje želje in zahteve. Naš domači umetnik je izkusil t na svoji poklicni poti ako radosti kot razočaranja, ko je kdo 'pozabil' na svoje naročilo, po drugi strani pa ga znajo ljudje poiskati tudi prek svetovnega spleta in se zanimajo za pri nas izumirajočo dejavnost. Mladi izdelovalec bi rad dobro ime te rokodelske zvrsti bolj neposredno ponesel med ljudi, a atelje, ki si ga je prisilno in zasilno uredil na stari domačiji v Danah, ni primeren. Na osmih kvadratnih metrih ni ogrevanja, ne potrebnega orodja, zato pa na pretek improvizacije, da glasbila dobijo svojo popolno obliko in pretanjen zvok. Leta 2003 smo lahko za kratek čas ustavljali poglede na napisni tabli 'Goslarski atelje', ki je stala v strogem centru, čeprav v atelje ni zašlo kaj dosti obiskovalcev, saj nihče ni poskrbel za turistično promocijo. Šobar bi se zdaj, ko se več kot kdajkoli glasno in široko razpravlja, kaj bi se v turizmu šli, rad spet približal centru, zakaj tja priroma največ obiskovalcev, uredil pa bi rad ne samo delovni, marveč tudi razstavni prostor. Sprejemnica in delavnica sta v tujini po navadi ločeni, in tako obiskovalci ne vidijo, kako glasbila nastajajo, zato bi bil ribniški atelje po tem lahko naravnost poseben. Seveda, če se bo Ribnici to zdelo vredno in se bo kdo lotil koordinirati zadeve. Ideje so bile tudi pri nas že tolikokrat zapisane, a nikoli prodane, ker se vedno zatakne le pri tem, da ljudje tako krčevito branimo svoje zasebne duri in se počutimo ogrožene, ko kdo kuka čez planke. Avtohtona in zaprta sredina, je bilo zadnjič zapisano v nekem nacionalnem mediju, ko so za bralce ocenjevali bivanjsko in cenovno primerna okolja. Kočevje je bolj odprto, naselite ga, je bila končna ugotovitev. Vendar si moramo priznati, da se naše okolje dejansko vse bolj zbuja in ne želi več ostati zapečkarsko, potem ko seje nagledalo, kako drugje odkrivajo in bajno prodajajo 'toplo vodo', mi pa bi lahko svoje ime tržili na izjemno dobro postavljenih temeljih. Samo drug drugega moramo začeti bolj ceniti in si priznavati visoko vrednost, ki jo imamo. jWWHTT ., i «wfflMIMiBMliiiMiiiiiM Nekdanja mestna varianta... . in sedanja, vaška varianta ateljeja Tudi tiste violine, ki jih zbiratelji kupujejo ZGOU ZA OBOGATITEV SVOJEGA PROSTORA, MORAJO DOVRŠENO ZVENETI. TAKO KOT VIOLA, KI JO JE ŠOBAR IZDELAL PO ZAMISLI PROF. VlLIMA DEMŠARJA PO POSEBNEM MODELU TARTINI, KJER ZVOK, NATANČNOST IZDELAVE IN LEP LAK PREVZAMEJO POZNAVALCE INSTRUMENTOV. MNOGI DRUGI NAMREČ P0Z-ABLJAJO, DA SO INSTRUMENTI NAREJENI ZA 400 LET IN VEČ. ŠOBARJEV PONOS JE ŠE VEDNO NJEGOVA LAST, VENDAR JE VIOLO PRIPRAVUEN DATI IZ ROK ZBIRATELJU ALI GLASBENIKU. Spet kali povsem nova zamisel: Goslar Jože Šobar namerava ustanoviti umetniško združenje rokodelcev Ribniške doline, ki bi znali prikazati svoje spretnosti in ponudili svoje izdelke. Če bodo seveda pokazali zanimanje za to, finančno podporo pa bi morala nuditi občina, je prepričan Šobar, saj bi od take organiziranosti lahko veliko pridobila na prepoznavnosti. Daj - dam odnos je po njegovem zdrav, v interesnem združenju pa bi tudi posamezniki imeli več odprtih možnosti, ne le boja za svoj obstoj. Najboljši razstavni prostor za rokodelce bi bil v Gradu, sredi katerega bi se lahko napravila steklena konstrukcija. Zavoljo vsebine, ki jo je Grad že nudi in bi jo lahko še razširil, bi ga bilo treba čez noč zapreti, da se ne bi nad kulturno dediščino znašali vandali. Tako ali drugače ta že leta ni več mesto popoldanskega počitka ali večernih romanc, saj so ga zasedli ljudje, ki se počutijo odrinjene na rob družbe. Zelja študentov je pripeljati poleti v Grad letni kino, goslarjeva želja letni festival s klasičnimi koncerti, lutkovno predstavo in gledališko igro, kulturno dogajanje bi popestril tudi javni sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost, če bi bili prostorski pogoji zadostni in denarja malo več na voljo. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Pogled v babičino skrinjo NADAUEVANJE S STRANI 2 Z "oprtami" se je nosilo "žakle", drva in seno. Mernik koruze, to je 25 kg, se je neslo s Perovega v Lukno v "malen". Nazaj grede je bilo lažje, ker je nekaj moke ostalo mlinarju. Na lesah nad kuriščem so sušili tudi sadje. Oče je "pr'podaval", kako so sušili sadje, pustili preveč ognja in seje vse vnelo. Pogorele so lese, od sadja ni ostalo nič, pa tudi kurišče se je pokvarilo. PEČ ZA SUŠENJE LANU Za delo so bili slabo opravljeni v srajce in hlače iz domačega platna in grobega sukna. Večkrat je bila pošita kar flika na fliko, in to kar na roko šivano. Obleko, ki je bila ponošena in ni bila več za nedeljsko rabo, se je ponosilo za delo. Na Perovem moški niso nosili "firtoha" pri nobenem opravilu." ' i. * 0 | < ili^z !> #. .*-Ä, lit* •ivr ■ i ^ v-Tu:i' k« ®rt^..-i*. *vi.i?ra#.v>»m i #;••> V', k ■«.* ": • h < » v _ mm ■ " ^ mt ‘ . ä w rji w - ä. - .. — S , ^ ♦ i?! 3«> L B *', I; • v V7 k ■'., < # i ^ f “ ■ * # # * I ‘ ^ ™ ^ 4 ' V. ^ V v- fy , 'i > i* # ^ i ^ A % * * yiiHüN.« !»;> •;• J'ifi - .=*.' ;•••.* !•*!.=':# r-i f-ifi-v ,. .-.' J * . ft % 1 . ? S ^ ^ * x !* , * 0 V %|. _ -i • ■• j«1 u » . <' '■* 'i--‘■' B » * -fciS p ' ÜW» jt S*“- '!•!••* • p ^ A p Ä # Ä i a f V P V P m> & 0 % s * P * ’ % - F, * # » , i*** m' ‘«V^; < *i # #• a H Si lx #. <# n%- V| Bi *: ♦: ■ S ■'. «• •,-v ~ * h »ž: ^ a i *e - ’l")! - «■« /V S' - «, V i ;' ' ■1 ..• .■ -■ • ->%Cz% % .:* < «r* -s » *» ' äh’- iCS^r -^«* r* # < , ., ^^Ja^Vz f< w %Z- *••■' „^. 5 m*' s- b ;-»• -- T* * t