PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
^tojjl - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.	'	__________
TRST petek, 15. avgusta 1947
Poštnina plačana v gotovim Sp-dizion- in abbon. postale
Btev. 670
Marshallov načrt in panameriška konferenca
sta med seboj tesno povezana
Usoda južnoameriških republik poučen primer za tiste evropske narode, ki s privoljenjem v ameriške načrte spravljajo v nevarnost svojo neodvisnost
Wa$hlngton, 13. — Ameriški! zu-siv	Marshall je v sprem-
a"u .sanatorja Vandenbrrga in l:mr*Ske8a delegata pred Varnost-vn Svetom Austina včeraj odpoto-Det 1	Janeiro, kjer se bo v
h® Za°e*a Panameriška koufe-
itsnf 21 ameriških republik bo na Dl k-*™ u^e*e^en^1 20- Nicaragua Dha nnv.jhHc„ jjer je sedanja
»la povabljena Via<ia prišli
—la na oblast potom držav-udara.
Mn!!?1 e‘avn‘ tajnik Trigve Lye je Potoval v Rio de Janeiro, kjer bo voval konferenci.
w zv^2i s tem poziva bivši pod-B«t dn;k ZDA Henrik Wallace v »irev?1 ®lanku, ki 8a Je objavil V Rčpublio), delegate Lat-nske cj na panamerlški konferen-• Daj se uprejo Trumanovemu nar
nu
za standardizacijo oboroževa-^^padne poloble.
Dllace se sprašuje, ali se morda
ne preminja v
lja<T'u avan*'ur°- Wailace Izjav-ti n?i^e:.da Je naklonjen pred'ogu
,,u^°dbo o vzajemnem prijateij-■ Pojasnjuje pa, da ne odobrava
oba- - a PtogDama za poenotenje sam nja, k‘ bi P° njegovem ti®? okreP'ili protidemokratične re-
obtožuje ameriško vlado, da
tiko ■
militarizirat; Latinsko Ame-
,n pripominja, da so se južao-ito'Br'skj liberalci svojčas uprli fl . t°ejev; doktrini, ker so spoznajo S° Se ZDA Pos!uzevale kot ta<je °f ^ vmešavanje v notranje to -Ve Južnoameriških držav. Za-
Seda3 upravičeno vznemirjeni ^ “dl severno-ameriškega predloga notcnJe oboroževanja d”žav
‘"inske
Amerike.
v	s	konferenco	piše	2ukov
Obadva sta samo člena iste dolge verige, s katero skušajo tisti, ki zahtevajo za ZDA pravico «trajne odgovornosti za vodstvo sveta» ali z drugimi besedami «nadvlado sveta», obdati ves svet.
Nov načrt ZDA, ki ga te mislijo diktirati udeležencem konference v Rio de Janeiro, je Truman z veliko jasnostjo napovedal, v svoji poslanici kongresu 5. maja 1946.
Na podlagi tega načrta bodo juž-no-ameriške republike imele glede vojaških ukrepov malenkostno vlogo. Predvsem pa bodo morale dajati denarna sredstva za vzdrževanje oboroženih sil. ZDA bodo preskrbele orožje; ameriški častniki bodo vcžbali vojaštvo in ameriški generali bodo poveljevali tej raznorodni vojski, ki bo imela iste uniforme in enako orožje. Čeprav ni .kongres še odobril Trumanovega načrta, so ZDA že preplavile z orožjem številne republike Latinske
Amerike. Posebno Brazilija je dobila večje količine orožja, ker uživajo tamkajšnji vladni krogi zaradi zagrizene propagande proti Sovjetski zvezi posebno naklonjenost Wall Streeta.
Panameriška konferenca je bila že trikrat odložena, ker je hotelo ameriško vojno ministrstvo preje u-trdlti položaje ZDA v Latinski. A-mfriki. Naj več je skrbi je ZDA delala opozicija Argentine, ki je gospodarsko najmočnejša država Latinske Amerike. 2e več let imajo glavne gospodarske pozicije v Argentini Evropejci, predvsem Angleži. Ker je Argentina manj odvisna od ZDA kakor katera koli druga republika južne Amerike, se je večkrat skušala izogniti ameriškemu vplivu in celo organizirati blok držav Latinske Amerike.
Gospodarska nasprotstva med ZDA m Argentino niso še izginila in pripomniti je treba, da tudi dru-
ge države Latinske Amerike ne želijo postati kolonije ZDA.
Na konferenci v Mehiki je predstavnik ZDA Clayton postavil kot pogoj za podpiranje držav Latinske Amerike razveljavljenje carinskih mej med njimi. Prišlo pa ni do nobenega zaključka. Verjetno bodo na sedanji konferenci o tem zopet razpravljali.
Lansko leto so ZDA prepovedale Kanadi udeležbo pri panameriškem zavezništvu, ker je ta angleški do-m'nion. Sedaj pa ZDA temu ne ugovarjajo več.
Bodočnost bo pokazala, ali bodo ZDA dosegle svoj namen. Na vsak način pa bi morala biti usoda juž-no-ameriških republik, ki vedno bolj izgubljajo svojo neodvisnost, poučen primer za tiste evropske narod”, kj s tako lahkoto govorijo o potrebi kompromisa ZDA in pri tem ne pomišljajo, da postavljajo s tem v nevarnost svojo neodvisnost.
Zveze Madžarske s Trstom
Trst, 14. — Voditelj madžarske trgovinske misije dr. Kobodinsky
je imel danes z urednikom ATI-ja razgovor. Na vprašanje, kakšni so izgledi madžarske vlade napram STO-ju v zvezi z bodočimi trgovinskimi dogovori, je dr. Kobod:nsky odgovoril, da obstojijo začasno va-lutarne težkoče, kakor tudi da manjka predvsem poseben tranzitni-
železniški dogovor. Madžarska vlada se zelo zanima za tržaško pristanišče, tako je nadaljeval dr. Ko-bod;nsky, in v kratkem bo odpotovala iz Budimpešte v Trst madžarska komisija in stopila v stik z zavezniško vojaško upravo, trgovsko zbornico in s pristaniškimi oblastmi.
Madžarska trgovinska delegacija v Beogradu
Budimpešta, 14. — Danes gje v Beograd odpotovala madžarska delegacija izvedencev ministrstev za trgovino, industrijo in finance kakor tudi strokovnjakov urada za cene, Narodne banke in najvažnejših področij madžarske industrije. ‘Delegacija ima nalogo pripraviti izvedbo trgovinske pogodbe, ki so jo pretekli teden pripravili v Beogradu.
Podpiranje pangermanizma v Avstriji
a^Vdi»
2asifri,'u‘* med drugim: Kdor koli 1 ulije razvoj mednarodnih do-
lov °V: b° opazil, da sta Marshal-in konferenca v Rio de Ir° med seboj tesno povezana.
Dunaj, 14. — List «Oesterreichi-sche Zeitung* piše, da niso v Avstriji do sedaj ničesar napravili, da bi ustavili pangermanizem in poudarja, da ga avstrijske oblasti povsod ščitijo. Razni listi pišejo, da so v zadnjih dveh letih številni Nemci, po večini bivši nacisti, dobili avstrijsko državljanstvo. Na ameriškim in angleškem področju ustanavljajo «Volksdeutschen» svoje politične organizacije. Tako so v organizaciji pod imenom »Parlament* včlanjene skupine Nemcev iz CSR, iz Poljske, iz Jugoslavije, Madžarske in Romunije. Glavno besedo v tej organizaciji ima dr. Kraft, ki je znan hitlerjevski fur k-cionar pri beograjski «vladi» med okupacijo.
Bilanca	tržaške
kratkim je bita objavljena jsi» Ca tržaške občine 2a leto 1945-T0 . n sa prvo polletje leta 1947. Ker*J? iasu uPrave ZVU prvi pri-bjOMA-0 se je javnost seznanila s
nov.
°n(nirn
položajem javne usta-
«a riporočljiVO jn umestno bi bilo.
c« . Predložijo javnosti tudi bHan-40^9'A javnih ustanov (n. pr. t^li p B°lnx$ke blagajne itd); reh<!f t>i lahko javno objavila t>nriiaate SV°le«a finančnega pošlo-
iteci),mniti moramo, da objavljene to,n e n}so zadostne in so zelo Jos;	čeprav	pri	nekaterih
n'Di(i zel° zgovorne. Bilanca j, nobene posebne priloge ali !e s * a’ ki nas bi lahko natančne-s finančnim položajem OoZZ^ne in s perspektivami ??ioen69,0 razv°ja. Zato so tudi Hja. a najraznovrstnejša tolmače-
omenjeno bilanco je
7..	-	J«
^ fcse* JlV bilančni deficit in sicer D55 n treh razdobjih (L ns milijo-'He j	1	intttjard°	v	letu
hju ^ 879 milijonov v prvem pol-
De, jc<cd nos ni presenetil. Vse one •ddjo*. °čejo dokazati nezmožnost SpQ . °inega življenja bodočega t Vse™-!n ki tako radi špekulirajo
frit. . ^ Slabimi vnJfliučlfi navdan n
^eiko. Po vsem pa je jasen in
zaključki, navdaja
k , veselje. C udi nas tudi, da % ih . ^ sedaj prekinil dvoletni *bia 0,, 1e zato tudi verjetno, da Dojp Mvo občinske bilance namen fit ,cti Politične spletke nekate-
\ky°v.
^Zilca w®mo pa pozabiti, da je tr-{ež0l,e °očina zabredla v finančne 0« n0,Ce!° v času svojega največje-biuše Gorskega procvita, za časa krat savstro~oorske monarhije Ta-*e da n Osolila mesta narastla in o*co(n es n/so pldčana. Ze sama ta Sospon°m dokazuje, da splošni °^ocin noPredck ni vedno ne-D”’- - 0 vezan z dobrim bilančnim
H
'em.
te Izločitvijo Trsta k Italiji se
A. ^ f IT) n n	n A nJiAltiP
nn‘ linanini položaj občine lsčai| °,.stabžati in dolgovi so se irt ‘Usso!mi je sicer večino dolbla T° dejstvo je takoj izra-*Vititnlsti6na Propaganda v svoje
bogr namene. Slične manevre
'Hji, 0 sedaj in v bodoče vršili
!e P-idr!!’’ flrtončnega obdobja ZVU
^ ri*.:,. tevanie finnnčnp. nnlitike
pr,il/c‘"Vr,nje finančne politike
^ preteklosti, z malimi, . tli svrrmpmhami in nhre-
tvi'""1 spremembami in obre-'■teen u ZaTadi povojnih prilik. “o - /m— *
'“fnčni položaj je tudi sko-
l ^6Siče Pijanskih občinah 1' <ta ’! Zakliuček vsega tega je teh ja ’e administrativni aparat ti Dq5 In pol javnih ustanov en ,n 5e'° kompliciran, birokrO-s- Znt° tudi predrag. O iz-
Vi,- Zaradi W EGA ŠMARNA {tfj, 11 aš list ne bo izšel;
številka izide v nedeljo na STRANEH.
boljšanju finančnega položaja ne moremo govoriti, dokler se ne izvede temeljita reorganizacija lokalnih ustanov, ki morajo izražati resnične kgristi vsega prebivalstva. Reorganizacija občinskih ustanov na bodočem STO-ju pa bo v toliko olajšana, v kolikor bodo koristi mesta istovetne s koristmi države.
Pa vrnimo se k predmetu.
Ne bomo trdili, da se «hvaljeni» občinski administratorji niso znašli v težavah. Vendar pa moramo na tem mestu ugotoviti, vsaj kolikor je to razvidno iz zapisnikov občinskega sveta, da finančni problemi niso bili obravnavani s tisto resnostjo in vnemo, ki jo zahtevajo finančna vprašanja in koristi meščanstva. Sto sej je bilo posvečenih neznatnim diskusijam, ki so bile često zgolj formalnega značaja
Neplodni predlogi so razburjali svetnike dolge ure. Ekonomska vprašanja so se poredkoma iznašala na sejah mestnega sveta, a še tedaj brez prave zamisli. Razsipavanje in inflacijska mentaliteta najodgovornejših krogov, ki nimajo nobenega interesa za uspešnost poslovanja v našem mestu, je okužila z lahkomiselnostjo tudi one, ki bi se v drugih okolnostih verjetno bolj zavedali teže svoje odgovornosti.
Izravnanje občinske bilance bo za bodočo demokratično upravo in vlado STO-ja zelo težavna zadeva. Deficita ne bodo mogli odpraviti z enostavnim knjiženjem. Ta problem pa bo po vsej verjetnosti povzročal huda trenja na mnogih sektorjih ekonomskega življenja ter bo zahteval od nas vseh žrtev. Te pa bomo toliko laže prenašali, čim pravičnejše in enakomernejše bodo porazdeljene.
Seveda ni razlogov, da bi govorili o katastrofi. Mnogi dokazi sicer dokazujejo, da Trst danes ni zd'at organizem. Toda bolezen še ni smrt, zlasti če ume organizem sam reagirati proti bolečinam.
GROIUIMO ZAVRAČA ORTOZRE ZDA
proti Jugoslaviji, Dolgani ii Albaniji
MONARHOFAŠIST1ČNE ČETE V GRČIJI SE POSLUŽUJEJO NACISTIH METOD
Lake Success, 14. — Pred Varnostnim svetom se je danes nadaljevala debata o grškem vprašanju. Sovjetski delegat Gromiko je izjavil, da je treba pripisati sedanji položaj na Balkanu tujemu vmešavanju v notranje zadeve Grčije. Poudarij je, da Jugoslavija, Bolgarija in Albanija niso napravile nobenega vpada v Grčijo. Ugotovil je, da vlada v Grčiji državljanska vojna in da se na tisoče ijudi bori za svobodo in neodvisnost Grčije. Zavrnil je nato ameriške trditve, da so tri severne sosede odgo-varne za nerede v Grčiji.
Sovjetski delegat je opozoril na svoječasni predlog, naj se iz Grčije umaknejo vse tuje čete, ki edine ogrožajo mir. Obtožil je ameriško delegacijo, ki besedo za besedo ponavlja obdolžitve grške vlade in ki smatra, da so ZDA rešitelj grškega ljudstva.
Na desettlsoče Grkov, tako Je nar daljeval Gromiko, je seglo po orožju prot; vladi, ki nima na ta način nobenega ugleda pri grškem ljudstvu. ZDA ne rešujejo neodvisnosti Grčije, temveč jo nameravajo politično zasužnjiti, gospodarsko uničiti ;n uresničiti svoje lastne koristi. Gromiko je nato pobijal ameriško stališče, da so ZDA pripravljene vzdržati mir in neodvisnost v Grčiji. Sovjetski delegat se je pro-tivil tudi predlogu, da bi Varnostni svet imenoval opazovalce, ki naj bi šli na lice mesta. Izvršitev tega predloga bi pomenila kršitev suverenosti Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Ameriški in avstralski predlog za rešitev grškega vprašan la bi koristil samo eni ali drugi teh dveh držav, ne pa OZN. Prav tako ne bi vplival ugodno na odnose md Grčijo in njenimi severnimi sosedi.
Lista «Ethnos» in «Nea» poročata, da so vojaške oblasti v mestu Ko-moUn; razglasile, naj partizani nikar ne minirajo cest, ker «bodo odslej naprej pred vsakim vojašk'm transportom vozili tovorni kamioni, na katerem bodo komunistični ujet-n'k!.»
Levičarski listi poudarjajo, da so tak sistem svojčas izvajali nemški okupatorji-
Iz T'rane poročajo o ponovnih prekoračenjih albanske meje od strani Grkov. Tudi grška letala pogost orna letijo nad albaaskim ozemljem. Albanska vlada je poslala glavnemu tajn‘ku OZN posebno poročilo o teh obmejnih izzivanjih grške vladne vojske.
pravi med drugim, da je na Kitajskem zavladala znova strahovita državljanska vojna takoj po zmagi nad Japonsko, in to proti volji ljudskih množic. Ta vojna koristi samo nekaterim družinam, ki si želijo utrditi svoj položaj.
Pismo pripominja nato, da se kitajski dijaki že dve leti neumorno berijo proti državljanski vojni in bodo to borbo nadaljevali, dokler ne bosta na Kitajskem zavladala m;r in demokracija. Nato govori pismo o preganjanju dijakov in profesorjev, ki obljubljajo, da se bodo borili skupno z ostalimi demokrati za mir in demokracijo po vsem svetu.
med PrPbel In Ž’di
Jeruzalem 14. — V zadnjih 24 urah se incidenti med Arabc; in Zidi na področju Tel Aviva in Jafe množijo. Od nedelje dalje je bilo v Tel Avivu in Jafi 6 mrtvih in 17 ranjenih med Z;di ter 2 mrtva in 10 ranjenih med Arabci. 11 arab-sk!h organizacij v Jafi je pozvalo ljudstvo, naj bo mirno. Več sto prebivalcev iz Jafe. ki so pribežali v Tel Aviv, se je nastanilo v sinagog’ in v šolah.
Promet med Jeruzalemom in Tel Avivom je bil začasno prekinjen
zaradi zased, ki so jih Arabci prirejali pred vhodom v Tel Aviv. Neposredna zveza med Tel Avivom in Jeruzalemom je namreč možna samo preko arabskih naselij. 2e med arabsko vstajo leta 1936 do 1939 je bila ta pot za Zide zelo nevarna. Pred vhodom v Tel Aviv so Arabci napadli neki avtomobil. Bila sta dva mrtva in več ranjenih.
Predstavniki židovske občine v Berlinu so predložili komisiji OZN, ki je sedaj v Nemčiji, spomenico, s katero zahtevajo od vseh Združenih narodov, naj dovolijo 2idom priseljevanje v Palestino, ker se je v Nemčiji antisemitizem poostril.
Včeraj se je v Karlovih Varih začel kongres evropskih cionističnih organizacij. 20. t m. pa se bo v Parizu začela evropska konferenca svetovnega udruženja cionistov.
P0M0C JUGOSLAVIJE!’**h ' “*
ljudski republiki Albaniji
Gradnja hidrocentraie v Tirani - Namakalna dela, ki bo-do omogočila pridobitev večje površine plodne zemlje
Tirana, 14. — Včeraj sp začeli z gradnjo velike hidroelektrične centrale v bližini Tirane in tiranskega vodovoda. Delo je prevzela alban-sko-jugoslovanska elektrotehnična družba.
Razn; govornik; so ob tej prilik! poudarjali, da bodo ta dela še bolj utrdila bratstvo med ljudstvom o-beh držav. Albanski minister za industrijo je poudaril, da brez jugoslovanske pomoč; ne bi mogli nikoli začeti s takimi deli. Danes ustvarjajo slovanski narodi novo demokracijo, ki je glavni činitelj za ohranitev miru in za napredek. V tej novi demokraciji vidi mali albanski narod varnost za svoj mirni obstoj in za svoj napredek.
Delavci so ob tej priliki poslali brzojavko Enveru Hodži in maršalu Titu, s katero obljubljajo, da bodo delo dokončali, kakor določa državni načrt.
Za dograditev nove elektrarne je določenih 225 milijonov lekov. Pri delu je zaposlenih 2000 delavcev in 300 strokovnjakov. Zvrtal; bodo tudi 8 predorov v skupni dolžini 500 tisoč metrov.
Velika namakalna dela
Tirana, 14. (ATA) — Državni načrt za leto 1947. določa velike investicije za obdelovanje zemlje in za nove namakalne kanale. V letu 1945 in 1946 so odprli 341 km namakalnih kanalov, kar je omogočilo pridobitev 9300 ha plodne zemlje in obdelavo drugih 670 ha. Letos so določili 59% investicij ministrstva za poljedelstvo, to je 159 milijonov in 886 tisoč lokov za izboljšanje zemljišč- Letošnji strošk; na tem sektorju so za 200% višji od lanskih.
Izsuševanje jezera Malič bo omogočilo pridobitev 4500 ha orne zem-
lje in izboljšanje drugih 4000 ha. Na področju Elbasana bo 24 km dolg kanal omogočil pridobitev 1600 ha plodne zemlje. V Beratu so začeli z delom za 25 km dolg kanal, ki bo namakal 4000 ha zemlje. Vsa ta in druga dela bodo omogočila zvišanje za 10% površine plodne zemlje.
JugoslovanskO'ang!eška trgovinska pogajanja
patrilranci prejel; živila za dva meseca im številne pakete.
Povratniki te ;n drugih skupin pripovedujejo o nezaslišanem terorju vojnih zločincev, ki so mu podvrženi v taborišču vsi, ki se želijo vrpiti v domovino. Brilanske oblasti vojnih zločincev ne ovirajo pri tem ravnanju.
Pelkov je giavni krivec
Sofija, 14. (Tanjug) — Na današnji razpravi proti Petkovu je advokat Stefan Manov obsojal bra-mitelje Petkova, ker so se naslanjali na argumente, ki nimajo nobene podlage, in trdili, da je bil Pftkov v zvezi s predstavniki vojaških in reakcionarnih organizacij samo z namenom, da dobi informacije.
Obramba ostalih ofic’rjiv je izjavila, da se strinja s tezo javnega tožilca, k; je priznal tem oficirjem olajševaime okoliščine. Poudarila je, da je predvsem Petkov skušal razbiti enotnost bolgarskega ljudstva, ker notranja !n zunanja reakcija ne bi bila sicer v stanju organizirati zarot in vojaških fašističnih skupin.
ob rojstvu dveh dominionov
Važnost reke Odre za G8R
Varšava, 14. (PAP) — Češki list v Ostravi «Hlas» objavlja članek o češkoslovaško-poljskih odnosih in piše, da je trgovinska pogodba med obema državama ena najvažnejših za CSR. Nato poudarja važnost reke Odre za gospodarsko življenje CSR, ker po tej pot; lahko stdaj prihajajo iz skandinavskih držav najvažnejše surovine. Razen tega ima sedaj CSR možnost plovne zveze z vsem zapadnim delom Sovjetske zveze.
Novi Delhi. — V indijski ljudski skupščini so o polnoči proslavili začetek življenja dveh indijskih dominionov:	Pakistana in Hindu-
stana.
Voditelj komunistične stranke francoske Indije je izjavil, da se bodo 23. in 24. L m. sestale vse politične stranke francoske Indije in bodo sklepale o priključitvi k indijski uniji.
Včeraj so se v Lahoreju neredi nadaljevali. 95 oseb je bilo ubitih, 150 pa ranjenih. Računajo, da je požar uničil okoli 3000 hiš in trgovin. V severnozaoadnih pokrajinah je bilo ubitih 38 siksov, blizu mesta Mahitja pa so siksl ubili 49 muslimanov. Pri nekem soopadu z vojaštvom je bilo ubitih 61 siksov.
Udarniška obnova v Dajii
Tudi v pristanišču Dajli, severno od Novega grada v Istri so se lotili prebivalci udarniškega popravila pristanišča. Razbili so star italijanski bunker in porabili gradivo za popravilo pomola. 42 udarnikov je napravilo 236 ur dela v vrednosti 105 tiseč lir.
V kratkem času nameravajo nadaljevati tud; z drugimi obnovitvenimi deli v pristanišču.
22 nacističnih zločincev obsojenih na smrt
Munchen, 14. — Ameriško vojaško sodišče v Dachau je izreklo sodbo proti 31 funkcionarjem SS v koncentracijskem taborišču Bu-chenwald. 22 obtožencev je bilo obsojenih na smrt z obešenjem.
Stavka poštnih nameščencev
v ČHeiu
Santiago, 14. — Po vsej državi so poštni in telegrafski nameščenci proglasili splošno stavko. Po vladni odredbi vrši poštno in telegrafsko službo začasno narodna garda.
Ali se bo Ramadier obdržal
Kongres francoske socialistične stranke v Lionu. Bo * II socialistična stranka našla pot enotnosti in demokracije?
Jugoslovanski protest
Turčiji in S;riji
Beograd, 14. — Jugoslovanska vlada je izročila turški in sirijski vladi protestano noto zaradi dovoljenja za priselitev, ki sta ga ti vladi dali večji skupini jugoslovanskih beguncev muslimanske vere, ki so prišli iz taborišč v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Med njimi je tud- več vojnih zločincev.
Borba kita|sk;h dijakov za demokraCjo
Nanking, 14. — Pekinška dijaška zveza je poslala mednarodnemu festivalu v Pragi pismo, v katerem
ZDA sl hoceio zajamčiti
monopol nad atomsko silo
New York, 14. — «Pravda» objav-’ja Gromikov članek, k; ga je bil prej objavil «New York T:mes» pod naslovom: «Kaj se prav za prav dogaja v komisiji za atomsko silo OZN». Članek odgovarja ameriškemu predstavniku v komisiji Osbor-neju, ki napada sovjetsko delegacijo ;n jo obtožuje, da je kriva počasnega napredovanja dela komisije.
Gromiko poudarja, da Je sovjetska delegacija skušala na vse načine doseči sporazum. Stališče sovjetske delegacije je, da Je treba nadzorstvo nad atomsko silo določiti v skladu z načeli Združenih narodov. To pa je mogoče samo če se upoštevajo splošne koristi ohranitve narodne varnosti brez vsakih prednosti za katero koli državo ali pa skupino držav.
Sovjetski predstavniki so zahtevali takojšnjo preučitev vseh predlogov glede nadzorstva, znanstvenih raziskovanj itd., vendar pa do tega še ni prišlo, ker so se ZDA z raznim; izgovori temu uprle.
Eden najresnejših sporov je v tem, katere so najnujnejše naloge OZN pri mednarodnem nadzorstvu nad atomsko silo. Gromiko piše, da je sovjetska vlada predlagala, naj se predvsem prepove uporaba atomskega orožja. Jasno je, da Je treba za izvedbo tozadevnega dogovora dogovoriti se tudi o ustanovitvi mednarodnega nadzorstvenega organizma, k; naj zajame; uporabo atomske sile samo v mirne namene. Glavne ovire postavljajo predstavniki ZDA, ki izjavljajo, da ne morejo pristati na prepoved atomskega orožja, če se ne sprejmejo njihovi predlogi o nadzorstvu. Namen teh predlogov pa je, zajamčiti ZDA monopol na področju atomske sile. Jasno je, da Sovjetska zveza — in ne samo ona — ne more pristati na to v škodo drugih držav.
Gromiko zaključuje, da so sovjetski predstavniki že večkrat izjavili, da veto, ki velja v Varnostnem svetu, ne more veljati v mednarodnih organizmih, k; bodo imeli nalogo izvajati nadzorstvo.
London, 14. — V Londonu so se pričela jugoslovansko - angleška trgovinska pogajanja za izmenjavo blaga med obema državama. V angleških uradnih krogih zagotavljajo, da želi skleniti Anglija z Jugoslavijo trgovinski dogovor, kakor ga je že sklenila s Poljsko in Madžarsko. Ce bo prišlo do sporazuma, se bo angleška delegacija, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za prehrano, napotila v Jugoslavijo in tam nabavila razne rude, kovine les in živež; Jugoslaviji pa bi Anglija dobavljala industrijske izdelke.
Skrb za otroke v Sloveniji
Ljubljana, 14. — Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS je s sodelovanjem ljudskih odborov jn masovnih organ:zac'j organiziralo letos 71 poletnih počitniških kolonij, v katerih je sedaj približno 13.600 otrok. V teh kolonijah je tudi 900 otrok s tržaškega ozemlja in 200 otrok iz Hrvatske, Slovenske ljudske oblasti skrb'jo tudi za približno 28 tisoč vojnih sirot, ki bivajo deloma v stalnih zavetiščih, deloma pr; zasebnikih.
Prezidlj Ljudske skupščine odklonil pomilostitev Rainerja
Beograd, 14. (Tanjug) — Predsedstvo prezjdija Ljudske skupščine FLRJ je odbilo prošnjo za pomilostitev skupine vojnih zločincev pod vodstvom Rainerja, k; so bili v Ljubljani obsojeni na smrt.
Oviranje povratka Jugoslovanom
z britanskega področja
Beograd, 14. (Tanjug) — Nova skup’na jugoslovanskih povratnikov, ki so pripadali četniškim formacijam in ki so skupno z okupatorji zbežali iz Jugoslavije, »e je po strašnem trpljenju in pomanjkanju v taborišču Miinster na britanskem področju vrnila v domovino.
Ob povratku v Jugoslavijo so re.
Mednarodni komentator «Prav-de» Viktorov priše: »Doslej je b’lo znano, da smatra ameriška politika posojila kot eno izmed sredstev za izvajanje pritiska na notranjo politiko države, kateri se posojilo daje. Dovolj je, če se spomnimo razgovorov Leona Blu-ma v Washingtonu, ko so voditelji ameriške politike odkrito iz-raz’11 željo, da bi s pomočjo posojila vplivali na izid volitev v Franclji. Prav tako se vsi spominjajo razvoja vladne krize v Italiji.
Sedaj je šla ameriška politika še dalje in skuša izkoristit; posojila, da bi razširila svojo ekspanzijo. V zvezi a	razluži
pozornost poročilo o rezultatih li-vornske konference poveljnikov ameriških čet v Evropi, na kateri so, kakor poroča t'sk, razpravljali tudi o vprašanju, da bi ZDA dobile vojaško-pomorska oporišča v sredozemskih pomor-I skih zvezah. Kot rezultat razpravljanja so ameriške vojaške
Amerisle ekspaimonistične težnje v Evropi
Bizerta, Livorno in italijanska petrolejska polja
oblasti v Italiji opozorile italijanske vladajoče kroge, da bodo dale ZDA Italiji novo posojilo pod pogojem, da dobi ameriško bro-dovje Livorno za svoje oporišče.
Tisk ne piše o stališču, ki so ga zavzel; amiriški vladajoči krogi, vendar ni treba dvomiti, da so ameriške vojaške oblast; ravnale po Izkušnjah, k[ so si jih pridobile med vladno krizo v Italiji. Ta nova praksa ima tendenco vel kega širjenja.
Po poročilih tiska so v teku neuradni razgovori, da bi ameriškemu brodovju odstopili pomorska oporišča v pristanišču Bizertl ki pripada Franciji. Kakor trdijo, bo ameriški zahtevi glede Bizer-te ugodeno samo tedaj, če bo rešeno vprašanje novth ameriških
posojil Franciji. Pri tem se moramo spomniti francoskega pregovora: «Dal je jajce za vola*.
O velikem zanimanju ameriških monopolistov za izvore nafte v Italiji piše pariški dopisnik «Pravde* med drugim:
Kakor je znano, kažejo ameriški monopolisti živahno zanimanje za proizvodnjo nafte v vseh delih sveta. Polastiti se hočejo vseh petrolejskih virov. Tako je pr'šla sedaj vrsta na Italijo.
Petrolejska družba «Standard Oil* je bila že več let zainteresirana na majhnem področju v do lini Pada. Ko so ameriške čete prišle v Italijo, so bili v nj*hovih vrstah strokovnjaki za vprašanje nafte. Neki Borego, ki je imel tedaj čin majorja V. ameriške ar-
made, je Imel nalogo, da se bavi s«problemi nafte*. Prav tako je imel funkcijo posebnega atašeja za vprašanje nafte pri ameriškem, veleposlaništvu v Eimu. Sedaj se je Borego pojavil pred italijansko javnostjo v nov; obliki. Ne potrebuje več vojaške uniforme in tudi ne diplomatskega položaja. Sedaj je šef italijanske ekspoziture amer'ške družbe »Standard Oil of New Yersey».
V tej novi funkciji je Borego sprejel rimskega dopisnika <New York Herald Tribune* ;n mu dal precej zanimivo izjavo. Dejal je, da zahteva družba, ki jo zastopa, zase izključno pravico za raziskovanje petrolejskih polj na področju 6000 kvadratnih milj v dolini reke Pada v bližini mesta M ode-
ne. Borego je nato izjavil, da je njegova družba že angažirala skupino treh Američanov in 73 Italijanov, ki raziskujejo na majhnem področju v dolini reke Pada. Ta raziskovanja so se pričela pred dvema mesecema, v zadnjih tednih so se pa znatno povečala. Ameriška družba, je dejal Borego, bo porabila okoli 5 milijonov dolarjev, če se bo odločila na tetm področju za vrtanje. Prav tako je pripravljena porabiti neomejene zneske, če bi se odkrile velike rezerve nafte.
Rimski dopisnik «New York Herald Tribune* pravi v zvezi s to izjavo, da bi bil italijanski minister za trgovino in industrijo Togiii pripravljen dati tej ameriški družbi koncesijo, da pa se boji posledic, ki bi nastopile zaradi nasprotovanja komunistov. V zvezi s tem j 5 minister ‘zjavH, kakor poroča dopisnik ameriške-
ga lista, da bo , dal ameriški
predlog Italijanskim strokovnjakom v proučitev.
Lion, 14. — Danes se je pričel v Lionu 39. kongres francoske socialistične stranke. Po razpravi o reorganizaciji stranke je bilo na dnevnem redu vprašanje o tako zvanih »nediscipliniranih*, in sicer v prvi vrsti primer članov urada socialistične mladine. Glavn; tajnik socialistične stranke Guy Moilet je pozvai delegate na strogo disciplino in na zvestobo do socialistične doktrine. MOllet je še dodal, da bo igrala socialistična stranka le tedaj pomembno vlogo, ko bo zastopala svojo lastno politiko.
Stevjlni govornik; so ostro kritiziral; izvršni odbor stranke. Delegat Lamarque Cando je očital nekaterim članom izvršnega odbora, da vodijo proti stranki borbo potom lista «Franc Tireure. Drugi delegati zopet so očitali izvršnemu odboru njegovo vladi naklonjeno zadržanje.
Na kongresu bo verjetno padla tudi odločitev, ali naj Ramadier ostane še nadalje vladni predsednik. S tem v zvezi piše list «Franc T.'reur», da bo Ramadier, ki ni eden najradikalnejših socialističnih predsednikov, moral prenesti napade od množice socialističnih borcev, ki so zaradi njegove politike opravičeno zaskrbljeni. List nadaljuje, da je socialistična stranka v Franciji v izrednem položaju, katere večina, medtem tudi izvršni odbor in glavni strankin tajnik, pripadajo opoziciji, med tem ko je manjšina zastopana v vladi in v parlamentu. Na tem kongresu mora priti do razčiščenja.
Glasilo komunistične stranke «Hu-man!tč» vprašuje, kaj bo mogel Ramadier pokazat; kongresu. Brez dvoma se bo skliceval na Marshallov načrt ;n na zlate obljube o dolarjih Nastaja vprašanje, bo-1; socialistična stranka — na razpotju, ali naj nadaljuje svojo tragično pot, ali pa naj ozdravi, — našla pravo smer Potrebno je, da kongres v Lionu privede politiko francoske socialistične stranke na pot enotnosti, demokracije in francoske veličine.
stavljata samo unionistično stranko in zaradi tega ne moreta zastopati vsega sudanskega ljudstva, zlasti ne važne stranke Al Omma, ki jo vodi Al Mahdi.
Nokraši paša zahteva umik angleških čet
Lake Success, 14. — Eg.piski vladni predsednik Nokraši Paša je ponovno zahteval, naj Varnostni avet zapove Angliji, da mora še pred prvim septembrom t. 1. umakniti čete z egiptskega ozemlja. Prav tako mora Anglija prenehati s svojo upravo v Sudanu, da se na ta način odstrani grožnja za mir in varnost na Srednjem vzhodu.
Poljski delegat je podpiral stališče Egipta v njegovih zahtevah za umik angleških čet iz Egipta in Sudana, ne omenja pa zahteve Egpta po priključitvi Sudana. Poljska delegacija je prepustila to odločitev sudanskemu ljudstvu.
V Lake Suocessu sta prispela dva sudanska predstavnika in sicer Alazhari in Ibrahim Mufti. Slednji ima kot član sudanske delegacije nalog podpirati eglptske zahteve v angleško-egiptskem sporu. Ibrahim Mufti je izjavil, da upa, da bodo angleške čete zaputile tudi Sudan in da bo Anghja prenehala s svojo upravo v Sudanu. Nadalje je poudari, da je petero političnih strank v Sudanu za združitev z Egiptom, med tem ko je šesta stranka za neodvisnost Sudana.
Diplomatski krogi iziavijajo, da Ibrahim Mufti in Alazhari pred-
Prihodnjo sredo bo podal Gromiko izjavo v imenu Sovjetske zveze. Brazilski delegat bo verjetno mnenja, da spada egiptsko-angleški spor pred mednarodno sodišče v Haagu.
Medtem prihaja vest iz mesta Hagahoullah, južno od Khartuma na Modrem Nilu, da so tamkaj izbruhnili politični nemiri in da je pri neki manifestaciji poilicija ubila šest oseb in ranila 13, med temi pet težko.
Letos malo moinostl za amerisKo pomoč
London, 14. — Diplomatski dopisnik «Timesa» piše, da so Bevin in ostali ministri pazljivo proučili francoski predlog glede sklenitve carinske zveze med državami, ki sodelujejo na gospodarski konfe-•renci v Parizu. Angleška vlada priznava, da se izvedbi tega piedloga protivijo mnoge težkoče, ker se mora Anglija ozirati na. svoje domi-njone in, preprečiti, da tuji cenejši proizvodi ne preplavijo angleških trgov. Uradni londonski krogi v ostalem izjavljajo, da na konferenci v Parizu ni bil stavljen formalen predlog o carinski uniji, marveč da so delegati načeli to vprašanje le v zasebnih razgovorih.
«Tass» poroča, da dopisnik «Dai-ly Maila* v New Yorku ugotavlja, da se ni angleška gospodarska kriza zmanjšala nit; za desetino in to kljub vladnim izjavam v angleškem parlamentu in kljub odobritvi Marshallovega načrta. Marshall sam ugotavlja, da se njegova zasnova ne razvija ;n sicer po njegovem mnenju zaradi tega, ker posamezne vlade niso pojasnile narodom pravega stanja evropskega gospodarstva. Anglrškd dopisnik dostavlja, da je možnost nadaljnje ameriške pomoči v tem letu zelo majhna.
Iz Londona poročajo, da se bo ameriško-angleško-francoska konferenca o reorganizaciji r.eimške industrije pričela prihodnji teden v Londonu. Hkrati pa se bo nadaljevala anglcško-ameriška konferenca v Washingtonu za povišanje proizvodnje porurskega premoga in za dosego angleško-ameriškega finai-.čnega sporazuma. ZDA in Anglija sta se baje že pred tremi tedni sporazumele o reorganizaciji nemške industrije z združitvijo ameriško-angleške zasedbene cone, dogoVorile pa so se, da morajo pred veljavnostjo dogovora, upoštevati prej francosko stališče.
Popolna svoboda pri madiarskih volitvah
Budimpešta, 14. — Madžarski minister za informacije je zanikal tendenciozne in neresnične vesti, ki so jih objavil; nekateri tuji listi o dozdevnih nerednostih pr; pripravljanju prihodnjih vol.tev. Minister je poudaril, da je madžarska viada skupno z voditelj; koalicijskih strank zajamčila popc'no rvo-hodo pri volitvah in da bodo takoj preučili vse morebitne pritožbe glede volivcih spiskov.
2AGREB. — Letos bodo v Zagrebu odprli razstavo o 12 stoletjih kulture južnih slovanskih narodov.
PRIMORSKI DNEVNIK
15. avgusta 1947.
Napadeni In napadalci
Tendenčno pisanje včerajšnje «Vo-ce liberu* bi rado dalo razumeti, kakor da so bili pri predsinočnjih napadih na Akvedotu italijanski šovinisti žrtve tbtzivačev*. ki so baje prišli od Sv. Alojzija. Naj na-vedemo še en primer, ki postavlja to nesramno trditev na laž.
Dijak Furlan Branko je tisti večer okrog S*, ure stal na ul. Ros-setti in od daleč gledal nemire P drevoredu. Ko ga je zagledala skupina fašističnih pretepačev, je stekla jproti njemu. Furlan se je zatekel v bližnjo kavarno sMilano» v ul. Giulia št. 3. Napadalci pa so vdrli v lokal, ga pritisnili k biljardni mizi in ga začeli pretepati. Na mesto da bi ga natakarji branili ali vsaj telefonsko poklicali policijo, kakor jih je Furlan zaprosil, so vsi skupaj začeli izganjati na ulico. Nazadnje sta prišla dva policista v civilu, ki sta pustila napadalce na miru, pač pa sta legitimirala napadenega Furlana in mu temeljito preiskala njegovo aktovko, čeprav je nosil vidne znake napada po roki in nogah in so napadalci stali v neposredni bližini
Očistite mesto fašistov I
Prebivalci Sv. ITana so poslali ZVU pismo, v katerem opozarjajo polk. Carnesa, naj izpolni obljubo, ki jo je dal na svoji prvi tiskovni konferenci Tedaj je g. polkovnik obljubil, da bo očistil mesto fašistov, beguncev in drugih nezaželenih oseb. Vendar pa teh obljub ni izpolnil. Beguncev je vedno več, kar dokazujejo tudi vsakomesečne statistike anagrafskega jirada. Ti ljudje se svobodno kretajo po mestu .in žive od črne borze in sličnih podvigov. Fašisti se organizirajo, to jasno dokazujejo dogodki 25. julija.• ko so izobeslili svoje zastave, duce-jevo sliko in trosili letake po mestu. Prav tako položene bombe v ul sv. Frančiška in v ul. 20. septembra.
Tudi napad na tržaško mladino pri odhodu p Prago je delo navedenih ljudi. Da ne govorimo o zadnjih izgredih na ul. 20. septembra, o razbitju spominske plošče padlih junakov antifašistov iz rižarne in iz ul. Ghega.
Za vse te dogodke je policija popolnoma brezbrižna. Nasprotno pa aretira antifašiste in jih zadržuje v ječi brez vsakega vzroka.
Svetoivansko ljudstvo poziva polk Carnesa, na) drži dano besedo in očisti mesto vseh beguncev in fašistov.
Protestno pismo je podpisalo 1S1 Sietoivdnčanov.
Peki in nameščenci so napravili sporazum
Včeraj popoldne so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja med pek, m njihovimi nameščenci. Tam so še enkrat preučili položaj m nazadnje so delodajalci v glavnem sprejeli zahteve svojih nameščencev ter Je prišlo do sporazuma Tako so delavski zastopniki na zborovanju, ki Je bilo sklicano ob 17. uri v ul- Coatl 11, lahko objavili dosežen sporazum. Tud; meščanstvo se bo sedaj lahko oddahnilo, ker Je prešla nevarnost, da bi ostali nekaj dni brez kruha.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Poglavje iz obnove
Kako so obnavljali naše podeželje in zakaj so Izločili sodelovanje zadruge vojnih oškodovancev
Zadruga vojnih oškodovancev se je takoj po svoji ustanovitvi v oktobru 19)5. zanimala za obnovo po vojni poškodovanih stavb in si pri-zad‘vala pri ZVU za prevzem obnovitvenih del. Njen namen je bil posredovati pri oblasteh, da; pridejo vojni oškodovanci do svojih pra-vio na čim krajši, cenejši in čim. uspešnejši način. V ta namen je
Tolmin
10- in 17. avgusta
Razstava dela
PROGRAM
Jutri, 16. t. m. zvečer bo v gozdiču ob izlivu Tolminke v Sočo otvoritveni govor, nato bo nastop pevskih zborov tolminskega okraja. Domača igralska skupina bo pred= vajala Cankarjevo dramo cKralj na Betajnovi*.
V nedeljo, 17. t. m. zjutraj bo slavnostna o-tvoritev razstave, nato povorka ter ogled razstave, popoldne se bo vršil fizkulturni nastop ter bosta nato dva koncerta. Dramska skupina prosvetnega društva z Jesenic bo predvajala mladinske igre, nato bo sledilo ljudsko rajanje. Iste dni bodo predvajali prvi jugoslovanski umetniški film z Slavica*.
Udeležite se vsi razstave dela tolminskega ljudstva!
ustanovila e ooni A svoje podružnice, ki naj bi same odločale, kako naj se vrši obnova poslopij. Mnogo truda in časa je zadruga porabila s prikazovanjem ZVU o utemelj-r.osti in nujnosti te zadružne organizacije in s pogajanji z oddelkom za javna dela Načelnik, ki je prvotno navidezno kazal razumevanje in naklonjenost za predloge zadruge, je to vprašanje z raznim i pretvezami samo zavlačeval in pa po nekaj mesecih sunil v pozabljenja.
Danes razumemo to čudno igro mnogo bolje kot takrat, ker so nas izkušnje z našo začasno upravo temeljito ebistnle in poučile, kam je pes taoo molil. Kot smo v teku let spoznali moralo rimskega in berlinskega fašizma tako smo se v zadnjih dveh eltih seznaniti še z naravo anglo-ameriškega ndivi-
FIZKUL7 URA
Kdo bo prvak pokrajinskega
prvenstva:
Po tekmah, ki smo jih videli v pretekli nogometni sezoni, je ostala ena, ki j« še do sedaj nerazčiščena ln ki je prav za prav v bistvu najvažnejša: kdo bo prvak pokrajinskega prvenstva. Po dolgih bojih bosta danes poslednjič odločevali moštvi Rudarja in Ga-slintja v Rovinju.
Igralce Gasllnija poznamo kot dobre tehnlčarje z veliko športno veljavo, ki *o sl jo pridobili v svojem dosedanjem udejstvovanju. V moštvu Rudarja pa so mladi fantje, o katerih vemo, da so trenutno v zelo dobri formi in še nekaj: na skoro vsaki grl, ko smo Jih v'del! Igrati, »o znali proti koncu napeti zadnje sile in v tistih poslednjih trenutkih, ki so Jih še imeli na razpolago, so dosegli odločitev. To Je sijajna taktika, kj prinese vsakemu moštvu, ki se zna pravilno varovati med igro, največ lavorik.
Kako bo, bi se vpraševali, posebno, ker vidimo, da bomo imeli pred seboj moštvi, ki sta si po prednostih, ki jih imata s'cjr različne, toda resnično enakovredni. Težko bi bilo prerokovati, raj vsi vemo, da se moštvi zavedata, da sta to nJ’hovi zadnji In najbolj odločilni tekmi in bosta zato .'sak po svoje pazili na lastno igro, k»r bo. sta vedeli, da bo nasprotno moštvo poizkušalo Izkoristiti vsako najmanjšo napako ln si tako priboriti naslov najboljšega moštva v pokrajinskem prvenstvu.
Rokoborci bo pripravljajo
V septembru se bo pričelo v Sofiji balkansko prvenstvo v rokoborbi. Ker bodo odpotovali tudi zastopniki našega mesta, so »e tl pričeli že vztrajno prpravljati, da bodo na čim častnejši način nastopili v bolgarski prestolnici.
Priprave za olimpijado v Jugoslaviji
Pred nekaj dnevi Je bil v Beogradu sestanek centralnega odbora FISAJ-a, na katerem so izvolili olimpijski komite, katerega pred-sedn'k Je znani športni delavec inž. Bloudek, graditelj planiške skakalnice in drugih športnih na prav v Jugoslaviji. Bil je predaed nlk olimpijskega dbora že od lota 1919 naprej. Ostali člani so Milo-slav Kreačlč, Slavko Komar ter rasni javni dtlavol In fizkulturni voditelji. Na sestanku so odločili, da bodo v »voj;«m nadaljnem delu pripravili načrt vseh panog, v katerih se bo Jugoslavija udeležila olimpiade.
Za prihodnjo olimpiado, ki bo kot znano 1. 1948. v I/ondonu, bodo mobiralrali fizkulturnlke Jugoslavije za nadaljnje intenzivno delo in zavestno treniranje, da so
bodo tako njihovi rezultati zboljšali.
Športne zanimivosti
— V dneh od 18. do 24. avgusta bo v Rapalu. velik teniški turnir, k' ga organizira Golf-ten is-klub v Rapalu. V programu so mošk' in ženske v singlih, moške ln mešane dvojice. Za to veliko mednarodno tekmovanje so se do sedaj že prijavili Mitič, Palada, Petra, CuoeUi, Washer, Boussus, Del Brilo in še drugi mojstri reketa.
— V Rusiji sodeluje v sedanjih tekmah za sovjetsko nogometno prvenstvo devetnajst moštev. Zmagovalec bo prejel pokal ZSSR. medt(*m pa bo trinajst najboljših moštev prešlo v višjo kategorijo. Zadnja odločilna tekma bo koncem avgusta na stadionu moskovskega Dinama.
— Znano avstrijsko moštvo Wa-cher, ki se že toliko let poteguje, da d os'že naslov prvaka Avstr'Je, Je zdaj pred tem, da se mu dolgoletne sanje uresničijo ln je prišlo v finale.
V.V.*
dualističnnga gospodarstva. Zato si umetnost te sicer že zarjavele diplomacije lahko preprosto tako-le
razložimo :
Prvič: Naša zadruga je preveč dišala po naših pridobitvah, po ljudski oblasti, samoodločbi, samoodločbi, samopomoči, samoupravi, itd.
Drugič: C e bi bile prevzeli obnovo naše jtoštene slovenske tvrdke ali pu sami prizadeti gospodarji, bi se seveda ne mogla nikjer več pasti dolga veriga raznih brezvestnih tvrdk z nepregledno garnituro resničnih in navideznih strokovnjakov, uradnikov itd.
Tretjič: Ljudstvo naj čuti svojo odvisnost od celotne uprave, ki se vleče od visokih predstavnikov pa vse do njihovega vaškega prirep-nika.
Zato so morali zadrugo izločiti iz sodelovanja pri obnovi.
Skratka: Pošteno ljudstvo Mi smelo sprejeti svoje posle v svoje roke in si urediti svoj dom po svoji lastni uvidevnosti ob iskrenem nasvetu in navodilih svojih strokovnjakov.
In tako se je zgodilo, ka/r smo osi predvidevali: Obnova se jt zaradi številnih požrešnih in objestnih «dobrotnikov* končala z afero pri uradu za javna dela, s škandalom, ki bi nas zanimal le z njegove moralne strani, če bi ne bilo z njim naše ljudstvo tako zelo prizadfto.
Naše obnovljene požgane vasi so namreč pobeljeni grobovi. Podjetniki so se docela nekontrolirano in poljubno igrali z interesi naših ljudi, kar st najbolje vidi, če njihovo delo primerjamo z delom nekaj naših poštenih tvrdk. Ti pobeljeni grobovi nam pričajo o moralni propalosti brezvestnih tvrdk fa-šisfčno-belogardističnega kora.
Velika večina pogorelcev — teh žrtev fašističnega zverstva — je po mnogih «dobrotnikih» tako jiriza-deta. da je na njihovih ustih ena sama kletev. Kjer koli so mogli, so jih prikrajšali: pri lesu (krov, vrata, okna, podi), ki so ga v kuhinjah in sobah nadomestili s cementom, pri meri, apnu, zidovju itd.
Ljudstvo se vprašuje, zakaj mu niso popravili tudi gospodarskih poslopij, kam naj kmetje denejo živino, krmo, drva, pridelekt Se ta malenkost naj mu gre po zlu. 'Je tega ne razumejo gospodje upravitelji, razume to in čuti to naš kmet. Mnogi oškodovanoi so Iz obnove sploh izpadli. Vzroki so različni: OH niso prišli zna vrsto» ali so se zamerili temu ali onemu gospodu t» so bili zapisani kot ujtorniki ali se je vas v celoti zamerila samemu gospodu guvernerju.
Vsi vojni oškodovanci pa so brez obleke, pokrivala, orodja in zaman čakajo na vojno odškodnino za premičnine. Tudi tukaj bodo plačali visok davek, ker vrednost lire pada. Njihovo stanje je obupno in zasluži vsaj trohioo razum vanja od zzdnpne* uprave.
Zdi se pa, da vse to ZVU ne zanima, kajti zanjo je ljudski interes eno, interes koristolovcev, ki z vsemi sredstvi težijo za ohranitvijo privilegiranih položajev, pa drugo in kot se zdi — glavno.
Vrnila se je brigada »Bratje Fetracco“
Včeraj zjutraj se je vrnila druga tržaška mladinska brigada .Bratje Petracco«. Brigada je odpotovala iz Trsta 2. junija t. 1. in je delala 2 meseca na mladinski progi Samac - Sarajevo. S svojim delom je skupno z jugoslovansk'-mi in mladinci drugih dežel pomagala pri izvedbi prve petletke, katero uresničuje narod, ki se je boril za svobodo in demokracijo. Za svoje delo je brigada bila dvakrat priznana kot udarna. Kot nagra da pa ji je bil omogočen obisk vseh večjih jugoslovanskih mest.
Tako so demokratični mlad'nei našega ozemlja s svojim delom pomagali pri ojačitvi miru in demokracije in ustvar’tvi mirnega sožitja med FLRJ in italijansko republiko.
Mladim brigadirjem pa pošilja tržaška demokratična mladina naj-prisrčnejše pozdrave.
Nočejo odnehati
Sinoči okrog 21-30 so se v drevoredu 20. septembra zopet začele zbirati gruče neoškvadrlstov, ki so iskale «ščave». Tekali so gor ;n dol po ulici in se klicali med seboj z dogovor j enimi znaki in žvižganjem. Policija, ki je imela v drevoredu poleg običajne službe tudi dva priložnostna kamiončka («emergen-za») je vse to kretanje mirno opazovala, dokler se niso mlečnozobi pobalini zagnali proti mizicam v bližin; «Novo cine«.
Skušali so jih razgnati na zelo mil način. Smrkavci pa so se postavili policiji po robu, jo začeli zmerjati in psovati. Nekateri so začeli policaje celo tepsti. Ko je nek policaj oplazil nekega pretepača s pendrekom po hrbtu, je bil pa ogenj v strehi. Oni, ki je dobil udarec, je hotel skočiti na policaja, češ:
VESTI S PODEŽELJA
Kmetijska vinarsko-sadjarska
šoli v škoeijanu pri Kopru
V septembru se bo pričel na v!-narsko-sadjarski šoli v Skocijanu pri Kopru dveletni kmetijski tečaj za fante in dekleta, ki so dopolnili 16. leto-
Za hrano in stanovanje bo poskrbljeno v šolskem internatu, ločeno po spolu. Mesečna oskrbovalnina znaša 2500 lir mesečno, ki se lahko zniža na polov.co ali četrtino, če gojenec ali gojenka ne zmore celotne vsote.
Prošnji za sprejem Je treba pr-lož.ti: krstni list, zadnje spričevalo, potrdilo davčne uprave o v,sin; dohodkov in velikosti posestva, potrdilo o veden.u preslica med okupacijo. Vsi dokumenti morajo bit; potrjen; od krajevnega ljudskega odbora.
BUJE
Rajonski sindikalni urad v Bujah ima 16 podružnic po vaseh, katerih člani so delavci in kmetje. Ze več časa se vrši v Bujah sindikalni tečaj, na katerem se po-jasnuje, kaj so sindikati in njihov pomen. Tečaj, na katerem predava tovariš Juraga, se vrši dvakrat tedensko.
Izmed podružnio so najbolj de-
lavni cestarji, od teh pa tovariš Valentič Jože.
Mestni odbor sindikatov si je zadal v načrtu za trimesečno tekmovanje napraviti 12.000 prostovoljnih ur in zbrati še 190.000 lir v denarju.
V prihodnjih dneh se bo zaposlilo pri delih za obnovo 100 delavcev.
Izleta na Bled, Jesenice in Boh:nj se bo udeležilo 56 članov sind kalistov. Odšli bodo v petek zjutraj ob treh z dvema kamionoma na Hrpelje-Kozino. Danes zjutraj pa je odpotovalo 65 pionirjev na letovišče v Slovenijo.
sicovlje
Odsek Zveze primorskih partizanov je sklenil, da bo ustanovil tudi v Sičovljah novo zadrugo. To na ne gre v račun nekaterim špekulantom. ki bi radi. da bi se odprla neka trgovina, potom katere bi potem znova izkoriščali delovno ljudstvo. Toda partizani so Izjavili, da se bodo za pos‘avitev zadruge zavzeli prav tako odločno, kot so tekom borbe izgianjall sovražnika iz Istre. Mi vemo, da bodo v tem tudi uspeli, ker so z njimi vse masovne organizacije, razen nekaj špekulantov.
«P;gnate in pritepenci ne bodo tepli mene, ki sem Tržačan.« «Tu smo mi gospodarji, pojdite lovit siau-jevce,» so vpili drugi.
Policaji so aretirali dva kričača ;n pri kamiončkih je nastalo prerivanje, ker so pajdaši hoteli iztrgati policij; oba pobalina. Inšpektor Magnelli, ki je bil poleg, je z lo blagohotno postopal z neofašisti in jih celo osebno branil, kadar so t o-teli drugi policaji reagirati na psovke, žalitve in udarce, ki so Jih prejemali od drhali.
V ul. Rapiccio jt okrog 10.40 12 skupiae kakšnih 30 paglavcev nekdo vrgel bombo proti vratom hiše št. 4. Bomba je poškodovala vrata in razbila nekaj šip. V ul- Scussa št. 3 so neofašisti pognali iz gostilne na cesto nekega meščana in ga zunaj pretepli, da se je pozneje moral zateči v bolnico po pomoč. V ul. Gatteri so junaški don Ki<oti pretepli neko žensko. Policija je tam v bližini izvršila 6 aretacij.
EsulI, ki bivajo v ul. Del Bosco št. 4, so okrog 10. ure začeli izzivati mimoidoče s tem, da so mef«li nanje kamenje preko vrtnega z’du. Ko je hotelo ljudstvo odgovoriti na izzivanje, sta takoj prihitela dva policijska kamiončka in vzela hišo v «zaščito». Malo prej pa so iz bara na oglu ul. Bosco ljudje zapodi-li tri izzivače, ki so prišli tja izzivat.
KOLEDAR
Petok, 15. avgusta
Vnebovzetje, Maša. Sonce vzhaja ob 6.03, zahaja ob 20.11. Dolžina dneva H.l»-Jutri 16. avgusta Rok, Nemira
Spominski dnevi,	)
1944: se je anglo-ameriška vojska izkrcala na južni obali Francije.
CENE NA ŽIVILSKEM TRG*1
TRST. 14. avgusta
Tatovi odnes’i 1,200.900 lir
50 letni trgovec z vinom na debelo Jožef Calza, ki stanuje v ul. Ruggero Manna 26 zadnje mesece res nima sreče. Pr; kupčiji s kavo in nekaterih drugih podobnih špekulacijah je izgubil okrog 1 milijon lir. Nato je moral plačati stroške, k; so nastali pri trčenju z nekim drugim avtomobilom. K tem nesrefam se je pridružila še smrt žene, ki ga je pred kratkim za pustila.
Da pa bo mera še bolj polna, so ga prejšnji dan med 14. in 21. uro obiskali neznani tatovi, ki so vlo mili obe ključavnici njegovega s‘a'-novanja ter odnesli 150 000 v gotovini. več dragocenosti, moških oblek 'n perila. V celoti Ima Calza od tega tat!nskega obiska nad 1,200.000 lir škode. Policija »e sicer trudi, da bi izsledila tatove, vendar nima mnogo izgledov.
Borba proti špekulantom
in tihotapcem v Istri
Dne 7. t. m. se Je zbralo ljudstvo 12 Sv. Antona pri Kopru na množično zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo z vso strogostjo nastopil prot; špekulantstvu in tihotapstvu, ki s« je razbohotilo V okolici. Ugotovili so, da se pečajo s temi nečednimi posli predvsem ljudje, ki so proti ljudski oblasti in bi Jo najrajši vtopill v žlici vode, ako bi mogli.
Zborovanje Je začelo ob 22 url in je trajalo tri in pol ure. Nato se je množica napotila prot; hiši znanih špekulantov in sovražn kov ljudstva Antona Bordona ln njego-
vih s mo v Edvina, ki je že star tihotapec in Milka, da bi jih kaznovala za nj.hovo protiljudsko delovanje.
Gredoč skozi vas so hoteli kaznovati še tri druge znane tlhotapke, ki pa so menda nekaj podobnega že slutile in pobegnile. Ena med nj!ml, po imenu Križman Karmela je odnesla s seboj tudi kar cel nahrbtnik tobaka. Pred hišam; zna-n’h tihotapcev in on’h, ki so sumljivi, so nalepili posebne lepake. V katerih Jih opominjajo, da ljudska oblast,zvesto čuva svoje pridobitve.
Kolo za 500 ISr
Predvčerajšnjim se je vozil 12 letni Tullio Carloncini iz ul. Ros setti 93 s svojim kolesom po ul. Pa-squale Revoltella. Tedaj se mu je približal neki neznanec in ga prosil, naj b; dvignil zanj pri družini Bossi v ul. Bartcletti 4 nek zavoj. Dal mu je tudi 500 lir za to delo in obljubil, da bo ta čas pazil na kolo.
Tulilo je res šel na omenjeni naslov, k ter pa ni našel nobene družine tega imena. Takoj je začel sumiti prevaro in ko je prišel nazaj na mesto, kjer 1e pustil neznanca, je ta z nlesrovlm kolesom že zdavnaj izgind. Tako je Tullio sicer zas'luž'1 500 lir, a je pri tem Izgubil svoie kolo. k; 1e bilo vredno najmanl 15 000 l'r. Oče s to kunčito n! bil zadovoljen in je prijavil tatvino policiji.
Skok s tramvaja - 90 dni bolnice
Včeraj popoldne okrog 14. ure je hotel skočiti 41-letni delavec Mi-lazzl Luc\fan, ki stanuje v ul Malho a vrnto. s tramvaja v Istrski ulici pri Sv. Jakobu. Pri skoku pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo in dobil še druge poškodbe. V bolnici so ga sprejeli na kirurški oddelek, kjer bo oetal kake tri mesece.
Prihodnji leden bodo sodili detomorilko
Prihodnji torek se bo pričel pred goriškim kazenskim sodiščem proces proti Gabrijeli Cotlčevl vd. Pahor Iz M ma, obtoženi, da je umorila komaj rojeno dete ln ga vrgla v gnojnico. Zdi se, da se razprava ne bozavlekla več kot dva dni, ker je detomorilka že gladko priznala zločin in prevzela vso odgovornost.
Vecerj a v Beli hiši
LOUIS	A
Rooseveltov obraz s» je nenadoma raztegnil v odkrit smehijaj, ki je bil iskren in je hkrati učinkoval kakor dejanje. «AI\ m *« dobro naspal, Wšnstont*
Churchill se je spet namrŠU — ali kar je bolj točno, našobil se je. Zasadil si je cigaro v usta in zamrmral nekaj, česar nisua nift jaz Mih Btella razumela, čeprav je bilo zelo tiho v sobi.* —
Naposled so »e gostje pod vodstvom gospe Rooseveltove preselili v majhno zasebno jedilnico; Roosevelt se je odpeljal tja v svojem vozičku. Za mizo se je razvil živahen pogovor o raznih dnevnih vprašanjih. Churchillu se je včasih zataknila beseda, da je zajecljal. Po ameriških zadevah je prešel Roosevelt na evropske kralje in gostje so z užitkom poslušali ironične pripombe o teh, za Ameriko tako mičnih marionetah. Celo »stari lopov*, kakor ga je imenoval Roosevelt, Nikita Črnogorski, je prišel na vrsto, potem pa je načel pr-dsednik s kralji vred vprašanje Združenih narodov. In kako ga je načeli
eMod mojo jutranjo pošto*, je rekel Roosevelt, »Je bilo pismo Karla Romunskega, saj veste — bivšega kralja. Lastnoročno ml piše iz Mehike. Cimprej bi rad prišel v Združene države. Govori nekaj o tenr., dd bi rad stajdl na čelo Svobodnemu romunskemu vladnemu odboru ali kakor koli se ta reč te imenuje, ki so ga ustanovili v Ba/timorcu ali Brooklgnu, pozabil sem te, kje. Z‘lo se mu mudi, ker bi rad spravil Romunijo med Združene narode.* Premor. «A seveda ga ne moremo spustiti v deželo,*
zFranklin, ne govori v množini*, je vzkliknila gospa Rooseveltova. tCe ga ti ne boš pustil sem, dobro veš, komu bodo prip'soua/i krivdo. Tisti romunski odbor bo izdajal resolucije In pri do Motu ljudi za to, da me bodo zasipali s protestnimi pismi, ker nasprotujem
Karlu.* Nasmejala se je. *Sioer pa — kako bi ga izključili Le poglej, koliko imamo te tukaj drugih kraljevskih osebi*
■iMi ga ne bomo spustili sem, pa jel* je lahkotno rekel Roosevelt, s Nikar ne reci ’mi’, Franklini* je vztrajala Eleanor Rooseveltova s prizvokom hahljanja v glasu, s Jaz nimam » tem nič opraviti.* Vsi so se zasmejali, razen Churchilla. Stelli se je zdelo njegovo neslišno režanje kakor groteskna spaka starinskega izlila na žlebu.
eVsekakor pa nj nič » tem Svobodnim romunskim odborom*, je rekel predsednik, sKarel sl ga je sam izmislil; to je čisto navadna goljufija. Ce pride sem, bodo imeli sdmo nočni lokali dva nova obiskovalca in to mnogim ljudem po vsej deželi ne bo prav nič všeč.* Za trenutek je zavladala tfčina. Vsakdo je vedel, na kaj predsednik cika. Churchill je pogledal Stello, ki se jt nasmehnila. Diskretno je povesil veke in nedolžen izraz se mu je rdzlil po obrazu. Tedaj je njegov glas, ki je prihajal skozi tesno stisnjene ustnice, prekinil tišino: zTukaj gre za zakon, mislim.*
Spet vihar smeha.
Churchill je odprl oči z narejeno sramežljiifostjo in pomežiknil predsedniku in Stelli; neslišna dobrovoljnost mu Je napihnila debela, rožnato bela lica.
sToda... veste, r-resno mislim«, je dejal ministrski predsednik čez nekaj časa, preudarno izbirajoč besede, cKarel ni tako slab fant. Večkrat »ua se srečala v Londonu.. Njegov sin je takšenle* — pustil je mlahavo tHsefi usta, kar je povzročilo nov izbruh smDia na predsednikovi strani mize, kjer so ga lahko enako dobro videli kakor slišali, zKarel sam pa je inteligenten in... do neke meje se lahko... e-zan^seš nanj. Priznati moram, da ga spoštujem, kadar gre »a njegovo rdečelaso prijateljico Lupts... Lepurtscu*, namenoma je popačil tzgomirjavo. «kakor koli ji je Že ime. V Londonu ni nikoli sprejel vabild, če ni veljalo tudi njej. To se mi zdi kar občudovanja vredno.*
Nastal Je premor. Pomislil sem, da je v Churchillovem slavospevu na Karla odkrival rahel vonj po romunskem petroleju, in rad bi bil vedel, če jc Roosevelt začutil isto.
— No, že mora biti kdj na njem*, je rekel predsednik in se i* srcu zasmejal. *M or a bili kaj, da je pri l^ j punci zdržal petnajst let.* *Ali pa je kaj na njej*, je rekla Btella.
«Pa res*, je dejal predsednik še e glasnejšim smehom.
Zahtevamo dvoiez čnos!
Kljub temu da je mirovna konfe-mca v Parizu priznala nam Slovencem narodnostno enakopravnost na STO-ju in tud; slovenščini enakopravnost z italijanščino, se tukajšnje lokalne oblasti tega še vedno ne zavedajo.
Prehranjevalni urad je za to četrtletje zopet poslal živilske nakaznice samo v italijanščini, kakor da sploh ne bi bilo Slovencev v tržaški občini. Medtem pa so na podeželju, ki je izključno slovensko, razdeljevali dvojezične živilske nakaznice.
Prav zaradi tega protestirajo prebivalci Sv. Ivana- V svojem protestnem pismu se Svctoivančani sprašujejo, kakšne tehnične ov:re naj bi obstojale pri izdajanju dvojezičnih živilskih nakaznic za tržaško občino, medtem ko oč tno teh ovir za podeželje ni. Prebivalci iz ul. Delle Docce, ulice Alle Cave in ul. Damiana Chiesa ogorčeno obsojajo tako ravnanje ln zahtevajo, da se takoj zamenjajo samo v ita-lijanščni tiskane živilske nakaznice z dvojezičnimi živilskimi nakaznicam'.
Protestno pismo Je podpisalo 165 oseb.
A
Tudi člani delavskih zadrug pri Sv. Ivanu so poslali protestno pismo ravnateljstvu delavskih zadrug 7 zahtevo, naj na treh proda-ja’nah v ul. San Cilino, v drevoredu Rafaele Sr.nzio .n na cesti v Lo-njer dodajo k obstoječemu italijanskemu napisu tudi še napise v slovenščini. V obsežnem svetolvanskem okraju živi poleg Italijanov velika večina Slovencev, ki imajo kot člani delavskih zadrug iste prav'ce. Zadrugarji ne zahtevajo ničesar drugega kot priznanje enkopravno-sti slovenščine na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Protestno pismo je podpisalo 148 oseb.
Obmejne sSraie ranile dva tihotapca
Včeraj zjutraj kmalu po polnoči sta hotela kakih 500 metrov od bloka v Škofijah skrivaj prekoračiti demarkacijsko črto neka 29-letna Furlanič Karolina iz Men-žana pri Kopru in njen sovaščan 26-letni km ;t Anton Borin. Obmejna straža narodne zaščite pa ju je opaz'la In ker se na poziv nista ustavila, je začela streljati.
Furlaničeva je dobila strel v stegno, ki je šel skozi in ji ranil tudi kost, dočim je bil Borin ranjen v ledvice na desni strani. Narodna zaščita je ranjenima nudila prvo pomoč in poskrbela za njun prevoz v tržaško bolnico. Oba sta bila sprejeta na I. kirurški oddelek. Furlaničeva bo morala ostati v bolnici od 4 do 5 mesecev. Bo-rlnovo stanje Je težko, čeprav so ga takoj po prihodu v bolnico operirali.
Ranjenca sta hotela pretihotapiti blago iz cone B v cono A, pa so ju prezgodaj odkrili.
Obvestila deiavskega šport-nega društva Ponzkana
13. t. m. je «Giomale dl Trleste« priobčil vest tako zvanega vodstva športnega društva Ponziana, ki se hoče polastiti društvene imovine. Dosedanje vodstvo pa sporoča, da Je bila vse društvena iihovlna legalno izročena novemu vodstvu, ki Je bilo 81. julija t 1. pravilno izvoljeno.
IPOPREDSTAUE JE
Ct, se siromak med bogatine vsede, mora svoj prav v malhi drža/ti.
Slovensko-hrv atska prosvetna zveza
opozarja vsa prosvetna društva, da 7. septembra t. I. ne prirejajo proslav, veselio in plesov, ker bo ta dan posvečen «Bazoviškim	žrtvam*,
Komemoracija bo pri spomeniku v Bazovici. Ze danes vabimo vsa prosvetna društva, posebno pevske zbore k sodelovanju.
Sprejem gluhonemih in slepih otrok v zavod v Portorožu
V šolskem letu 1946 47. bosta gluhonemnica in zavod za slepo mlad no v Portorožu sprejela vsak po 10 gluhonemih oziroma slepih otrok v starosti od 6.-14. leta. Pouk traja 8 let. Pripominjamo, da zavod za slepo mladino sprejema tudi slabovidne otroke, k; ne morejo slediti pouku v ljudski šol;, kar mora potrditi šolsko upraviteljstvo ali pa zdravnik.
Prošnje za sprejem sprejema uprava gluhonemn!ee, oziroma uprava zavoda za slepo mladino. Prošnji morajo bit; priloženi: rojstni list, zdravniško spričevalo, izkaz o premoženjskem stanju ter potrdilo o cepljenju koz. Pričetek pit'hodnjega šolskega leta bo objavljen v časopisih, starš; pa še s posebnimi obvestili.
Vpisovanje in izpiti na Tehnični srednji šoli v Kopru
Dijaki in dijakinje ,ki želijo obiskovat; tehnično šolo v Kopru, morajo vložiti prošnje na kolkovanem papirju, naslovljeme na ravnat :lj-stvo najkasneje do 10. septembra. Sprejemni izpiti se pričnejo 15. septembra.
Razdeljevanje otrobov
Razdeljevanje otrobov lastnikom prašičev, k: jih šr niso dobil., je podaljšano do vštevši 20. t. m. Po tem roku i.e bo kmetijski urad izdajal novih nakazil. Nakazila izdaja poljedelski urad, ul. Roma 20 od 8.30 do 12.
Podražitev električnega toka
Trst, 14. (AIS) — Zaradi podražitve električnega toka, ki jo je dovolil italijanski ministrski odbor za cene, je Zavezniška vojaška uprava dovolila električni diužbt Julijske krajine (SEILVEG) povišanje nj.nih tarif z veljavnostjo od 1. julija 1947.
Povišanje bo sledeče:
1) 1.300% na ceno električnega toka, ki je bila blokirana leta 1942; 2) dodatna taksa 4,6 in 8 lir na mesec za najemnino števcev jakosti 3,5 odnosno 10 amp.rjev; 3) zaračunano ne bo nobeno pov'šanje na prvih 30 kw, ki jih bodo potrošili vsako leto potrošniki za razsvetljavo zasebnih stanovanj.
Profesorjem in učiteljem
Kdor se želi potegovati za kakršno koli mesto na šolah s slovenskim učnim jezikom, mora vložiti prošnjo najpozneje do 30. avgusta 1947 do 18 ure pri Višjem šolskem nadzom štvu v Trstu, ulica Duca d'Aosta št. 4-II.
Potrebna pojasnila dajejo:
a) za osnovne šole: Slovensko šolsko nadzorn'štvo v Trstu, via Cavana 18-HI;
b) za srednje in strokovne šole: Višje šolsko nadzorništvo. Cas uradovanja je od 10 do 12 ure.
Opozorilo ZPP
Zveza primorskih partizanov opozarja vse one, ki so se vpisali v partizanski zbor, naj se udeleže prve vaje, ki bo v četrtek, 21. t. m, ob 20. uri v prrstor h prosvetnega društva «Kralj:Č» v Domu pristaniških delavcev.
Ziviia kg	Gene na debelo lir
Krompar . . .	38 40
Stročji fižol .	90-100
Bučke . . .	50-55
Kumaric« ..	40-50
Radič		7090
Solata .... .	50-90
Čebula ....	20-30
Česen		145
Paradižniki .	25 30
Korenje ....	60-70
Breskve ....	40-80
Hruške ....	50-70
Jabolka ....	20110
Limone . . .	80
Grozdje ....	60-80
Lubenice . . •	18-20
Jajca (kom.) .	32-33
Prireditev Narodne zaščit*
V nedeljo, 18. t. m. priredi narodne zaščite v Kopru veha ting v kopališču v Sv. Sodelovali bodo športni ;n ku|l • klubi JA, iz Izole, Trsta, MilJ. ,ej. in Ankarana. Program je s‘ ^ od 14.-17. lahkoatletska tek:ma. 14.-19. nogometna tekma hiee ^ bom narodne zaščite in f'-Z& nlm društvom «Frausii;» -z ,%i, od 19.-21. pevski nastopi, oc dalje ples.	u^eči:
Odhodi na prireditev *o s.e ^ Iz Trsta z mola pri ribarnic 12. in ob 13., iz Milj ob ^ morska zveza), iz Sv. A^ton 13., iz Vand Ij (Krozere) ob>	„
P!rana ob 13., (po morju), ^ ob 13.30, iz Kopra k Sv. Nik01« vsake pol ure.
Pevcem društva «škamper^
Vs; pevci in psvke društva Škamperle« naj pridejo na » ^ nek v soboto, 16. t. m. 0“. “'v;č. zvečer v dvoran; gostilne M1** Važno!
Vremensko poročil®
z dne 14. avgusta. Zračni tlak 7®jj. toplota 22.4 do 29.5, srednja . brez vetra; nebo deloma morje skoraj mirno; morja 25.
Radijski sporedi
v petek, 15 avgusta
TRST II ^
10,00 Prenos maše iz stojnic0 jj Justa. 11.20 Orgeljska gla3^.a" jjov! Dopoldanski konc rt. 12; dr svet: Zanimivosti iz Združeni ^ žav. 12.15 Iz glasbenega repev ^ ja. 12.45 Napoved časa in P°Lsm!‘
13.00 Slovenske narodne # 13.30 Orkester Cergoli. 14.00_r'= 0 glasba. 14.15 Sovr:: gospoa»‘ vC. pri starih narodih. 14.28 C:tanJ černega sporeda. 17.30 Plesi 8 ; ba. 18.30 Slovenski trubadur. * Melodije na kitari. ...wyer, Twain: Mali potepuh Tom 3 rad. povest. 19.15 Komorn. j-p. 19.45 Napoved časa in P°I)eicli-
20.00 Vokalni kvintet. 20.15 > ška oddaja. 20.45 Lahka d'Jjto
21.00 F 'st!val v Salzburgu-N(,po-Večerna plesna glasba. 23.1'5 :,a#« ved časa in poročila. 23.30	^jj
sporeda za prihodnji dan. Polnočna glasba.	^
Izlet na razstavo v Tolminu
V nedeljo, dne 17. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu izlet v Tolmin na razstavo o izvršenem in bodečem delu gornje Soške doline. Odhod ob 5. uri iz Trsta. Vpisovanje, predplačila ter informacije v trgovini Višin v ul. Roma 15 ter v čevljarni Pirc v ul. Settefontane št. 3.
Pevski koncert v škrbini
Mladina in prosvetno društvo «Pino Tomažič« prired ta v nedeljo, 17. t. m. ob 14.30 pevski koncert Po koncertu sledi ples na novozgrajenem plesišču z bogatim sre-čolovom. Igrala bo tudi godba Iz Prvačlne. Za okrepčila bo poskrbljeno.
Vrtna veselica
Prosvetno društvo Franjo Marušič priredi v nedeljo, 17, t ra. ob 18. v bližini gostilne Zajc vrtno veselico.
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimeoto Tip.
MALI O G L
■ ■iii	i ■■ —i ■■	'	hljen'
NAPRODAJ so prazni že r®, pr sodi od 300 do 3800 litrov P" tj*. gnacco Gorica. Korao GOSPODIČNA, ki je v č«tr^* \t bloku v Ajševici pred i**to 1 fi»' avtobusa pobrala robč:k. v gd-proša, da ga vrne v Gone, jp stilni Kodermac, na trgu ® ’
t°n*.	----
VOUK EVGENIJI iz L°žKot,arii* Vipavskem ao na poti v a ukradli listnico z raznim; .,iSK0 menti. Osebno izkazn c0 ,p d0' Izkaznico SIAU štev. 209^ 0 o4 mobilizacijsko izkaznico lz?,aVn«• VUJA proglašam za ntveh^^^
zahvala
Družina DEVETAK l* i« najtopleje zahvaljuje 111 s;r.e ** vaščanom iz Mirna, Prva-^ v Bilj ter sosednih vasi, ki „ pP tako velikem številu udeief greba našega preljubega
Marjana.	,
ter ae ga »pomnili s šopki i ^c. Posebno zahvalo smo dol*Vvajil>{ gg. župnikom iz Mirna 1° * za tolažilne besede ter v8«m go11 činom, ki so nam na kakr način pomagali.
LMS MIHELE NASIREC priredi v NEDELJO, 17. t. m.
VELIK JAVEN PLES
v KRVAVEM POTOKU.	,	„,i!
JA. — Vabljeni^
Začetek ob 17. uri. — Igra orkester
ZPP iz ŠTANJELA priredi v NEDELJO, 24. avgusta
VELIK JAVEN PLES NA PROSTEM
Igrala bo izbrana tržaška godba.	VablJGn'
ROSSETTf. 16.00: «Glavna oesta« z G. Raft ln A. Seridan.
F1LODRAMMATIOO. 15.00: »Rokopis je izginil«, R. Montgomery in R. Russ 1.
ITALIA. 14.30:	»Dogodivščina	v	j
planinah«.
ALABARDA. 14.30: »Križarji«, L. Young ln Wllcoxcti.
IMPERO. 15.00: »Meje gonjo« ln »Circus Togni v filmu«.
MASBIMO. 15.00:	»Zločin	brez
kazni«, A. Sheridan, R. Cuming*. I
NOVO CINE. 14.30: «40 tisoč jez-j d :cev», Grant Taylor In Bet.ty | Bryant.	1
IDEALE. 15.30: »Kralj rdečekož- j cev«.
CENTRALE. 15.00: Nove pustolovščine Toma Mixa».
KINO V NABRE2INI. V petek: »Posebno sporočilo«; v soboto n deljo in ponedeljek: »Dobro dekle«.
Limo na Opčinah
vi flH*1
predvaja DANES, 15. t. m. ob 1«. velezanimiv zgodovin«*1
“Arizona,. bp>j.
Zgodovinski doživljaji polni romantičnih slik z divjega ‘ gge. ob času državljanske vojne. Junaška dela pogumne I dat8' Ljubezenski zapletljaji s pustolovskimi vojaki ln Iskale;
OGLEJTE SI GA!
V soboto, nedeljo in ponedeljek n L' Hnod» velik film v naravnih barvah: «KOD.M tlOOU
lelllir Ukiidflcl}., mmklov pn Z NIX A MI H'*” ' K RŽ N A R S T V O
ZILIOTTO
TRST,	•'	•*	*	«	'-	TBLElM