6. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. januvarja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o gerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden meuec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »• po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiSi, ,,Gledališka stolba". Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Zakon o odkupu bere. V Ljubljani, 6. januarja. —k—. Najvažnejši predmet dnevnega reda poslednje seje kranjskega deželnega zbora bil je načrt zakona, s katerim se izpreminjajo nekatera določila zakona z dne 13. junija 1882, št. 25 de 1886, o odkupu novčnih in prihodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe, držečih se posestev. Glavna taka davščina je bera ali kolek t ura. Znano je, da je omenjeni zakon po vzgledu druzih dežel že leta 1880 sklenila tedanja nemška večina deželnega zbora in da se je narodna stranka tega odločno in krepko branila, ker zakon ne ustreza Željam in potrebam našega prebivalstva ter je zidan na neprevidni, da ne rečemo, na krivični podlagi. Narodni deželni odbor je torej, ko je lani zakon stopil v veljavo, sklenil nasvetovati deželnemu zboru dve bistveni spremembi, zadevajoči najostrejše in najbolj nesrečne določbe obstoječega zakona. V §. 5. tega zakona rečeno je, da se vrednost prirodninskih davščin določuje pri prirodninah do-tičnega kraja, ki so podvržene tržni ceni, po povprečni ceni let 1870 do 1879. Kakor je splošno znano, so se cene raznih pridelkov, katere je dajati za bero, v zadnjih desetih letih močno znižale. V desetletni dobi leta 1870 do 1879 bile so cene višje, kakor popreje in pozneje, tako da so se v zakon sprejela za našega kmetovalca najneugodnejša leta. Tako jo na primer povprečna cena meterskega centa pšenice v letih 1871 do 1875 znašala 13 gld. 96 kr., — leta 1885. pa samo 9 gld., torej skoro 5 gld. menj. Ako bode kdo prisiljen se odkupiti po določbah sedanjega zakona, plačati mu bode v 20letnih obrokih vso odkupno glavnico, katera se določuje po povprečni ceni let 1870 do 1879, z obresti vred. Denimo, da je n. pr. kmetu dajati bere svojemu duhovniku jeden p olovni k (mernik) pšenice na leto in daje ta bil v dobi 1870 do 1879 vreden 3 gld., danes pa je vreden 2 gld. Ako kmeta ni volja, odrajtovati bere v pridelkih, lahko se oprosti s tem, da plača tedanjo vrednost bere v denarjih, po zakonu z dne 13. junija 1882 leta okolu 3 gld. in če to davščino odkupi, znašal bi odkupni kapital 60 gld. Kmet bi moral plačati prvo leto 3 gld. kapitala in obrestij 3 gld., skupaj torej 6 gld., drugo leto 5 gld. 85 kr, potem 5 gld. 70 kr. itd. S tem naložil bi si zavezanec za dvajset let občutljivo breme. Po zakonu pa, kakeršni je bil sklenen v poslednji seji, vzele se bodo za slučaj odkupa žitne cene iz dobe 1878 do 1887, ki so za tretjino manjše od prejšnjih. Zavezanec bi torej, ako se hoče odkupiti, mesto 3 gld. plačeval le dva gld. in mesto kapitala 60 gld., le kapital 40 gld. To je bistvena sprememba, kateri se tudi nasprotniki neso mogli ustavljati. Da bi se kmetski pridelki kmalu spet podražili, glede na |rastočo produkcijo in velikansko konkurenco druzih držav ni pričakovati. Produkcija v Ameriki in Indiji množi se neprimerno hitreje, kakor prebivalstvo, vsled tega padajo cene raznim pridelkom tudi v Evropi. Občila se zboljšujejo in povsod bo olajšuje promet, samo pri nas ga tlači mora v podobi umetnih železniških tarifov in po-mankanja dobrih cest. Iz tega je pa tudi razvidno, da bi odveza re čenih davščin našemu prebivalstvu vsaj sedaj ne bila koristna, ampak v kvaro. Da dozdaj veljavni zakon ne ustreza potrebam ljudstva, sledi iz tega, koliko težave imel je pri porodu in da se v sedmih letih ni mogel oživeti. Druga važna sprememba zadeva §. 13, kateri določuje, da je upravičence, ako v obroku jednega leta ne ulože nobene napovedi v odkup davščin, pozvati, da v jednem meseci oglase svojo napoved glede vseh v dotični davčni občini stanujočih zavezancev, ako tudi jeden samzavezanec to zahteva. Ta čudovita določba v zakonu se pač ne more zagovarjati niti s pravnega, niti liberalnega, niti konstitucijonalnega stališča. Pri sklepu zakona ni se nemška večina ozirala na gmotno korist kmet-skega ljudstva, ampak je ravnala po šabloni in po paroli, izdani od židovsko-liberalnega časopisja. Kri-vičnejše določbe si res ne moremo misliti. V kon-stitucijonalni državi se povsod ravna in odločuje po večinah, samo v tej važni stvari, pri tako težkih bremenih, naj odločuje jeden sam, še tako neznaten zavezanec osodo vse občine! Da se ta krivična določba odstrani, določuje v poslednji seji potrjeni zakon, da se prične odkupno postopauje le tačas, kedar to zahteva večina vseh zavezancev ali pa, ako odveze želi upravičenec. Ako je v resnici v kaki občini želja ljudstva, da se odpravi in odkupi bera, bode se že tudi v to našla večiua zavezancev. Kjer se pa upravičenci in zavezanci proti odkupu bere in zadovoljni z dosedanjo navado, ni nikacega uzroka jih siliti, da se odkupijo, in napravljati deželi in strankam stroškov. V^aka postava naj ustreza potrebam onih, katerim je namenjena, ako tega ni, je postava brez veljave. V odkup bere je današnji čas veliko neugodnejši, kakor je bil leta 1880., ko se je sklenil dotični zakon. Takrat so se pridelki lože in draže prodajali, kakor danes, ko je kmetu veliko lože svoj dolg plačevati v pridelkih, kakor pa iskati kupca za svoje pridelke, mu iste prodajati po prav nizki ceni in potem težko priborene novce plačevati. Da bode bivša večina, ki je sklenila ta zakon, tudi sedaj, ko je v manjšini, branila svoje, če tudi kruljevo duševno dete, bilo je pričakovati. A da bode obramba, kakeršno Brno slišali iz ust Desch-mana, tako plitva in okorna, nesmo mislili. Mož se vidno stara. Jediui steber je sicer, na katerem še sloni kranjsko nemštvo , pa pozna se mu, namreč stebru, da je že zelo razpočen — „Nur Eine hohe Saule zeugt von entsclmundner Pracht — Auch diese, schon geborsten, kann stilrzen Uber Nacht." V I j uhlja ii i 9. januvarja. Položaj se je poslednji Čas precej zboljšal, če tudi vojna nevarnost ni odstranjena, in ne bode tako dolgo, da se bolgarsko vprašanje uravna po volji Rusije. Več stvarij pa kaže, da Rusija ne misli še hitro začeti boja. Kot mirovni simptom mora se zmatrati, da so se odpustili gardini reservisti skoro dva meseca prej, kakor druga leta. To je posebne važnosti zategadel, ker se mobilizacija garde vrši dosti počasneje, nego mobilizacija ostale vojske. Drugi polki imajo svoje naborne okraje, v katerih so navadno nastanjeni, torej se lahko reservisti hitro skličejo. V gardo se pa jemljo le najmočnejši ljudje in se zanjo nabirajo novinci po vsej Rusiji, zategadel se garde mobilizacija počasneje vrši. Posestniki na Poljskem, ki so imeli te dni izročiti vojni upravi več konj, dobili so naznanilo, da naj počakajo, kajti sedaj vojna uprava konj še ne potrebuje Ruski veleposlanik na Dunaji knez Lobanov je pri poslednjem diplomatičnem banketu v cesarskem dvorci zagotavljal cesarju, da Rusija želi miru. Lord Salisburv se je pri novoletnem vspre-jemu diplomatov tudi izrekel, da bode nevarnost vojne mej Rusijo in Avstrijo v kratkem odstranjena. Zagotovil, da se bode ohranil mir, torej ne manka, a pri vsem tem ni nikjer pravega zaupanja, da bi se dolgo ohranil mir. Posebno so se /.boljšali odnošaji mej Rusijo in Nemčijo, odkar se je razkrilo, da so carja sleparili s ponarejenimi pismi. Ruski oficijozni listi jako prijazno pišejo o Nemčiji. Nemški veleposlanik v Peterburgu general pl. Schweinitz odlikovan je te dni s pruskim redom črnega orla. „Journal de St. Petersburg" piše povodom tega odlikovanja: „General Schvveinitz pripada stari generaciji državnikov, ki je vzgojila tradicije tesnega prijateljstva mej Prusijo in Rusijo; vse njegovo politično delovanje bilo je posvečeno tej nalogi. Plačilo, ki venca čaBtno in lojalno pot njegovega delovanja, moremo pozdravljati z živahnim zadoščenjem, kajti nam je nov dokaz, da so čuvstva, ki naudajajo častivrednega cesarja nemške države proti Rusiji, ostala nespremenjena in ista, ki so ua-udajala kralja pruskega." „Nord" pa piše, da smemo pričakovati, da se bode pomirila Evropa, ko se je izvedelo, da so hoteli sleparji carja Aleksandra III. varati o nemškej politiki. Se li kaznujejo ponare-jalci aktov ali ne, to nema nobenega pomena za ohranjenje miru. Odkritosrčno se moramo radovati, da so se odnošaji mej Nemčijo in Rusijo nekako pojasnili. Če bi vse vlade odkritosrčno postopale, bilo bi to najboljše jamstvo za evropski mir. Glavna naloga vlastij je, da se odstrani bolgarsko vprašanje, ki vedno kakor „Mene tekel" preti evropskemu*miru. Naj se princ Ferdinand Se tako oklepa bolgarskega prestola, vsekako bodo v Sonji morali spoznati, da so dnevi Blave že šteti. Princ Ferdinand in njega svetovalec Stambulov se pač ne bodeta upala upirati zjedinjeni Evropi. „Nord" misli, da se bode ohranil mir. Kar se tiče premembe vlade v Srbiji, pa misli ruski oficijozni list. da je brez posebuega pomena. Res je to momentatina zmaga Avstrje, a ne dokazuje, kako je mišljenje po deželi. Srbija bode morala računati z Avstrijo, naj bode na krmilu Ristie ali kdo drugi. Ne le oficijozni, ampak tudi veČina drugih ruskih listov prijazno piše o Nemčiji, samo „Graž-danin" nič prav ne zaupa Nemčiji in misli, da bi cena rublju morala hitreje rasti, če bi bilo upanje, da se ohrani mir, opravičeno. Bismarck res skrbi za mirno politiko, Dlcichroder pa hoče, da Nemčija obogati na stroške drugih. Zato pa cena rublju ne sme hitro rasti. X3eželni zbor g-orišlsi (IX seja 2 3 decembra.) (Konec.) Deželni odbor predlaga (poročevalec dr. Pa j er), naj potrdi zbor pogodbo skleneno mej deželnim odborom, vladnimi zastopniki in vodnim društvom za namakanje Tržiške rovani zastran izvršitve namakal; naj potrdi dalje posojilo skleneno s podružnico c. kr. priv. kreditnega zavoda v Trstu — v znesku 38.240 gld. z obrestmi po 4%, in to za plačilo 1. roka predplačne podpore, dovoljene iz deželnega zaloga za namakanje Tržiške rovani in naj pooblasti dež. odbor, da sklene javno deželno posojilo v nominalnem znesku 330.000 gld. a. v. v delnicah po 4%i ki se imajo poplačati potom srečkanja v 50 letih na podlagi razdolžitvenega načrta. S to izposojeno vsoto se bodo plačevali nadaljni roki deželne podpore za omenjeno namakanje in se poravnajo še nekateri dolgovi dež. zaloga. Ta predlog se izroči finančnemu odseku v razpravo. Gasser poroča v imenu deželnega odbora o zgradbi deželne blaznice. Po njegovem predlogu se izroči dotični referat z načrtom nameravane stavbe prej posebnemu odseku 7 udov v obravnavo. Odsek je pooblaščen, da sme zaslišati o tej zadevi, če je treba tudi zvedence. V odsek Jso izvoljeni poslanci dr. Maurovich (predsednik), dr Tujec. dr. Verzegnasai, Del Torre dr. Rojic, dr. Gregorčič in dr. Abram. Dr. vitez Tonkli poroča za dež. odbor o proračunih nekaterih občin za leto 1888. Potrdijo se naslednji občinski nakladi: 1. Za Dornberško županijo davščina 1 gld. od vsacega hektolitra piva in 15 kr. od vsacega litra žganja; Za katast. občino Dornberg priklad po 75°/„ k neposrednjim davkom, to je 25% v denarji in po 40° o v delu; za katast. občino Pervačino priklad po 11")% k neposrednjim davkom, to je po 75° 0 v denarji in po 40°, o v delu. 2. Za županijo Ronke davSSina 1 gld. 70 kr. od vsacega litra žganjih in 1 gld. 63 kr. od vsacega zaklanega prešini 3. Za Ajdovsko županija davščino 1 gld. 70 kr. od vsacega hektolitra piva. 4. Za Gradiško Županijo priklad po 64 na užit-nino vina. davščin i 1 gld. 70 kr. od hektolitra piva in 10 kr. od litra žganjin. ."). Za županiji Perteole in Škodovaka davščino 5 kr. od litra žganjin. 6. Za županijo Turjak davščina 1 gld. od hek tolitra piva in 20 kr. od lit. žganjin 7. Za županiji Medea in Pevma davščino 1 gld. od hektol. piva. 8. Za Tržiško županijo priklad po 100% na užitnino vina in mesa, davščino 1 gld. 70 kr. od hektl. piva in 16 kr. od lit. žganjin. Govor deželnega in državnega poslanca Mihe Vošnjaka v štirskem dež. zboru dne 15. decembra 1887. fKoaeo.) Pa še daljši pomislek imam z oziro.ti na slovenske kraje proti predlogi, kajti po mojem mnenji bode prestavljanje iz službenih ozirov imelo slabe pedagogične posledice, Govori Be, kakeršna je šolo, taka je mladina, ki pride iz šole Znano pa je pa na Spodnjem Štajerskem, da zaslužni uči telji ne dobe boljših mest, ker baš njih narodno mišljenje koga bode v oči. Iz svoje skušnje lahko trdim, da rekajo učitelji: „Da, kaj hočemo? llliniti se moramo. Pokazati ne smemo, da v srci smo naklonjeni svojemu narodu, v javnosti kazati moramo nemškoliberalno mišljenje, če hočemo dobiti kako boljšo službo." Učitelj je pri našiu okolščinah prisiljen, ker je popolnem v roki korporacije, ki inu ni naklonjena, da ne pokaže, kar je, ampak se ulini. Naravno je, da otroci jako natančno opazujejo učitelja, v rodbinah slišijo govoriti, da je učitelj II ali Y bil poprej našega mišljenja, sediij je nemškega. Kaj je posledica temu. Otroci bodo morda slišali, da se mora hliniti, da ne sme pokazati, kar je; to bode nanje gotovo napravilo slab utis. Pomišljevati bodo začeli: „Da, je !i dobro v življenji, če se človek drugačnega kaže, kakor je, Če se hlini?" Jaz mislim, da bode pri marsikaterem bolj prebrisanem otroku to napravilo slabe nasledke. Resnica je pa, da že sedaj učitelji zatajujejo svoje mišljenje, v srci neso sos razni svojemu narodu, javno pa kažejo nemškoliberalno mišljenje. To je tudi uzrok, da mislim, da ne smemo učitelja narediti popolnem zavisnoga od oblastev, če tudi smemo in moramo pričakovati, da bode deželni šolski sovet v vsakem oziru si prizadeval biti nepristransk. Toda c. kr. štirski deželni zbor je že tako sestavljen, da vzlic Gaučevi obljubi vanj ne moremo imeti pravega zaupanja. Potem bi pa vprašanje tudi pojasnil s finančnega stališča Oni zastopnik, ki mi je včeraj očital, da se za finančne pomishke ne brigam, mi bode gotovo pritrdil, če tudi to stran omenim. Jaz pravim, da bode ta zakon imel precejšnje finančne posledice za deželni šolski zaklad. Prestavljanje s Spodnjega na Gorenje Štajersko, če se dotičniku ne bode mogel dokazati noben specijelni prestopek ter bode imel pravico zahtevati, da se mu povrnejo stroški preselitve, bode precej stalo, in znatnih svot bode treba, če se bode prestavilo več učiteljev, da se v kakem okraji napravi tabula rasa. Ker je ta zadeva jako važna za deželne poslance, moramo predlagati glasovanje po imenih, da bode učiteljstvo, ki misli, da se nemškoliberalna stranka nekako bolj nanje ozira, spoznalo danes, kdo mu je prijatelj, ali ona stranka, ki danes glasuje za predlogo, ali ona, ki glasuje proti njej. Jaz predlagam, da se bode o § 15 glasovalo po imenih. Politični razgled. . Notranje dežele. V Ljubljani 9. januarja. Staročehi si jako prizadevajo, da bi pregovorili Nemce, da zopet ustopijo v cedki deželni zbor. Sedaj so predlagali Nemcem da se sestavi posebna izvenparlamentarna komici ja, ki se bode posvetovala o pogojili za sporazumljenje. Češki klnb deželnih poslancev je izvolil v to komisijo dr. Riegra, dr. Zeithammerja, dr. Matuša in dr. Trojana, klub veleposestnikov pa kneza Karola Schvvarzenberga, kneza Windisehgratzu, grofa Riuarda ('lama Martinima in grofi Frana Thuna. Vrhovni deželni maršal bode v kratkem pozval Nemce, da odpošljejo štiri člane v to komisijo. Dosti upanja ni, da bi delo te komisije imelo kaj uspeha, kajti Nemci neso pripravljeni dosti odjenjati od svojih terjatev, v katere pa Čelu ne morejo privoliti. Glavni organ nemških liberalcev „N. Fr. Pr." misli, da s temi pogajanji ne bode nič. Že sestava komisije po njegovem mnenji ne obeta uspeha. V njej bi bilo 8 Čehov in le 4 Nemci. Češko fevdalno plemstvo bi imelo 4 zastopnike, nemški veleposestniki pa nobenega. Seveda nemška*liberalni list ne jemlje v poštev, da sta 2 tretjini prebivalstva na Češkem češke narodnosti, da je torej p »polnem pravilno, če imajo Čehi v komisiji več zastopnikov nego Nemci. Nadalje se jezi „N. Fr. Pr.u, da je v komisijo voljen tudi knez Sehwarzeuberg, ki je s svojim predlogom največ zakrivil, da so Nemci izstopili iz deželnega zbora. Kot pogoje za. sporazumljenje navaja omenjeni list za razdelitev okrajev po narodnostih, razdelitev nadsodišča v Pragi, deželno šolskega in deželnega kulturnega soveta v češki in nemški oddelek in da se nemščina proglasi za državni jezik. Da zlasti v posli dnjo terjatev Čehi ne morejo privoliti, je na ravno. Če bodo Nemci v komisiji stavili take predloge, kakor jih „N Fr. Pr.u, se pač sporazumljenje ne bode dalo doseči. Sicer se pa še ne ve, če bodo Nemci odposlali svoje člane v to komisijo, to bode še le odločil shod zaupnih mož, ki se bode sklical v Prago. t* a i išU i deželni zbor se bode zaključil 21. t. m. Zakoni o šolski in občinski reformi, ob u rojenji požarne policije in obligatnom zavarovanji proti ognju v tem zasedanji ne pridejo več na vrsto. Šolski odsek je pa skleni;, priporočati deželnemu zboru, da se vse gališke meščanske Šole preustrojijo v nadaljevalne obrtne Šole. Vnaiije države. Varšavskim listom je ruska vlada odtegnila pravico, da bi smeli inozemske liste dobivati, ne da bi je bila poprej pregledala cenzuri. Generalni gubernator Gurko je baje tudi naročil vsem uredništvom na Poljskem, da ne smejo zajemati infor macij iz galiških in prusko-poljskih listov. Vatikan si prizadeva osnovati redno diplo-matiško zvezo z Rusijo in Anglijo. Dotična pogajanja z Anglijo bodo kmalu končana. Mnogo upanja je pa tudi, da se zboljšajo razmere mej papeštvom in Rusijo. Ta stvar je za slovanstvo velike važnosti, kajti njena posledica bode, da se zboljšajo razmere mej Rusi in Poljaki. Razni dogodki o papeževej petdesetletnici sve-čeništva so poostrili odnošaje mej i 1 alijansi*.o vlado in Vatikanom. „Riformaa je razkrila, da je Vatikan skušal doseči neke koncesije, ki se ne ujemajo s častjo Italije. To je pa jako razburilo razne klerikalne liste, ki vsi očitajo organu italijanskega predsednika, da laža. „Riforma" pa še vedno trdi, da je res, kar je pisala in dostavlja, da narodne institucije ne morejo biti predmet nikakim pogajanjem. Papež se baje hoče pri velevlastih pritožiti, da ga Italija ovira v izvajanji njegovih duhovnih funkcij. Kot dokaz bode uavel odstavljenje Rimskega župana. Pri poslednjih volitvah v IVani-os.lti senat bilo je oddanih 39.000 republikanskih in 29.000 monarhističnih glasov. To razmerje glasov se pa ne sme zmatrati za pravo mišljenje Francije, kajti letos so volili departementi, ki so že znani kot najbolj monarhistični. Nekoliko je pa tudi na volitve upli vala Wilsonova afera. Mej drugimi je voljen tudi brat bivšega predsednika republike general Grevy Dopisi. Iz lira u j a 4. januvarja. [Izv. dop ] (Iz čitalnice.) Silvestrov večer pokazal nam je našo čitalnico zopet v najlepšem svitu. Čitalnica priredila nam je namreč vseskozi dovršeno zabavo, koja je gotovo dobro ugajala vsem premnogim udeležencem (samo dam našteli smo skoro GO.) Prva in glavna točka večera bila je gledališna predstava „Egipet", zgodovinski igrokaz s petjem in godbo. To Vam je bila burka, ki je pouzročevala premnogo hrupa in veselja mej gledalci in poslušalci, katere pa zaman iščete v Talijinih zvezkih dramatičnega društva, kajti ona je najnovejši umotvor našega domačega dramatika, gospoda Cirila Pire a. Videli smo starodavne Egipčane in lepe Egipčauke v historično-pravilnih kostumih, pa starodavni ti ljudje kazali so mnogo zanimanja za lo- kalne naše razmere. Marsikaka krajevna pikantnost šla je v sarkastični obliki iz njihovih ust raz oder mej svet, ter nas je čestokrat silila v prav home-ričen Bmeh. Pa naši diletantje, dame in gospodje, kazali bo vsi toliko veselja za stvar in toliko spretnost, da je Čitalnici le čestitati, da ima na razpolaganje toli izvrstno igriško osobje. Pred kratkim poročal hem Vam o izbornih naših diletantih, ter zopet nudi se mi prilika, da pohvalno omenjam njihovo delovanje, njihovo pridnost, radovoljno požrtvovalnost in igriško izvežbanost. Toda „Egipet" ni bil le produkt domače muze, ampak tudi v drugem oziru izdelek domače umetnosti. G. prof. Franke dal je dovtipni burki slikarsko in dekorativno podlago, ter je atebrine okrasil s hiroglifi in drugimi znamenji juko primerno ; njegova velika slika v odrovem ozadji s kraljevo palačo in lepo perspektivo na Gizejske piramide pa je razodevala izborno umetniško osnovo in spretno roko. Pa to še ni vse, kar imam poročati. Naši Egipčani bili so tudi jako poskočni in petjaželjni, zato pa je bilo treba godbe. Gg. Parmi in Ger-din i ču gre hvala, da sta pri tej priliki zopet spravila na nogo nekdanji naš godbeni klub in da sta postregla igralcem z lepo domačo godbo. Prosit torej klub r e d i v i v u s! Druga točka veseličnega programa bila je „šaljiva loterija", in dobitki bili so tako originalni, da smeha ta večer ni bilo ne konca ne kraja. Še le, ko je „kladvo odbilo" polnoči, ter nam naznanilo nastop novega leta, potihnil je hrup. Nastopil je čitaluiški predsednik g. dr. Šav ni k, ter je v kratkem a jedrnatem govoru oziral se v društveno preteklost, ter z navduševalno besedo une-mal nas za narod in društveno prihodnost. Konečno udali smo se pa brezskrbni Terpsi-hori, ter jej zvesto služili v družbi mičnih krasotic do petelinovega krika. Prelepa je bila ta zabava, torej v iva t se-q u e n s! Iz Kamnika 4. januvarja. [Izv. dop.] Na predvečer pred papeževo zlato mašo bila je tudi v našem mestu občna razsvetljava. Razsvetljen je bil tudi farovž, ali kako! Na celem velikem farovškem poslopji so gorele samo na dveh oknih po dve luči. Vse je bilo osupneno nad tako varčnostjo gospoda dekana. Te dni priklatila se je tropa ogerskih ciganov na petih vozeh. Kakor kobilice so se razsuli po mestu. S pivtvezo, da popravljajo kotle, so šli po hišah, jemali poškodovane in nepoškodovane kotličke in tudi vse, kar jim je v roke prišlo. Po prodajal-nicah so zahtevali sladkor in jeruš, od občine pa so zahtevali prenočišča. Nekatere ciganke so znale tudi coprati. Jedna je prišla k nekemu dekletu, vzela robec, plunila vanj, potem ga lepo skupaj zvila. Ko je bilo to storjeno, zahteva od nje 3 goldinarje, obetajoč jej, da bode iz robca nekaj lepega iu dragocenega zraBlo, ako jej da zahtevano svoto. Vse tako počenjanje je postalo oblastnijam vender preveč. Ali kaj početi s tolikim številom ciganov, z vozovi in konji? Odgnati jih, ni šlo, ker se ni vedelo za njih domovinstvo, in tako se ni moglo ukreniti druzega, kakor s spremstvom žandarmerije spraviti jih naprej po cesti proti domovini ciganov, blaženi Ogerskej. Čudno je pri tem, kako so mogli priti cigani z Ogerskega v Istro, Trst, Ljubljano in Kamnik, ne da bi jih bili kje ustavili in nazaj pognali. Oblastnije v Kopru, Trstu in Postojini dajale so ciganom potne certifikate. Okrajno glavarstvo v Postojini je dalo vodji jednega ciganskega oddelka dovoljenje, po deželi kotle popravljati, drugi vodja pa je imel od glavarstva v Kopru dovoljenje zu mu8ikalischen Productionen fiir Čardaš und rusisehe Kosakentanze. Želeti je, da politična oblastva ne bi dajala tem klatežem popotnih listov in licenc, temveč da bi jih zavračala že ob meji nazaj na Ogersko. H Ptuja 4. januvarja. [Izv. dopis.] (Naša Čitalnica), ki je v meseci novembru p. 1. priredila dva vrlo dobro urejena in obiskana društvena večera, prvi v čast slavnemu umetniku g. Juriju Š u b i c u, drugi na Martinovo, imela je na Silvestrovo zabavni večer s tombolo, petjem in plesom. Sešlo se je mnogo udov in na počitnicah bivajočih domačinov. Tudi drugih gostov ni mankalo, tako, da je bila dvorana polna. Tombola je imela sicer malo dobitkov, a ti so bili posebne vrednosti! Peli so se ta večer pod vodstvom sedanjega čitalničnega kapelnika g. Copf-a štirje mešani zbori vrlo dobro. Jedna pevka nas je iznenadila s svojim umetnim glasom a samospevom „Mrtva ljubav" od F. S. Vil-barja Gospodična Zorinka je izvrstno spreralje-vala to pesen na glasoviru. Obema se je v pohvalo dolgo odobraval«). Po petji se je začel ples in prosta zabava. O polunoči pozdravi predsednik „ Čitalnice", gospod dr. Fran Jurte 1 a, mnogonnvzoče z gor-kimi besedami in častita udom in prijateljem za novo leto, naglušujoč pomen naše Čitalnice in Narodnega Doma na Ptuji. Godba svira cesarsko himno, katero so navzoči stoje peli. Prav dober utis je napravilo splošno mejBobno čestitanje in pozdravljanje, kar je pokazalo, da se morejo čitalnični udje tudi prav po obiteljski radovati. Daj Bog, da bi se potreba tega jedenkrat vsestranski splošno pripoznala! Go spod Miki, veletržee od sv. Marjete, nas je izne-nadil za ta večer z Jizvrstno kapljico svojih slavnih goric. Hvala mu! O pustnem času bode priredila Čitalnica dva venčka in jeden kostumovan ples. V postu besedo s petjem. (Obljuba gospoda dopisnika nas veseli. Uredništvo.) Iz l;jiiloni Karlovi vari i Widn. BOO rrxaxfe nr slatu,, fie Grolicb-ova obrazna oreme (Ordme Grolich) uc odpravi vseh nečistosti j kože, kakor: peg, ogre, ogorclosti itd. ter naredi polti svetlo bule in mladinsko čisto. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljulnicn ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V Ljubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfuuier. (741—7) Važno za trpeče na prsili in plnCib. Neogibno potrebno zoper kašelj, hripavost, zaalizenjo, katar i ii oslovski kašelj, m takti, ki žolč dobiti čist in krepak trla«*, za škrofeljnaato, krvi one, slabotne, b ledične in krvirevne je sok kranjskih planinskih zelišč, t* pod i iva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I ■ ju bl_ja ni pri g. 1 Mru I,assiMk-n. Razpošilja so v provincije pro.i poštnemu povzetja. VICTOR SCHMIDi & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljaluioa Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). ^__uom«aHr Javna zahvala. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Podpisani izrekam gospodu dru. V. <-re- gorić-ii za res uspešno zdravljenje svoje hčere, kojo je trpinčila dolga huda bolezen in pri kateri smo izgubili ves up, da še katerikrat okreva najtoplejšo zahvalo za trud in skrb. Priporočam gospoda doktorja kot strokovnjaka in vestnega zdravnika vsem svojim znancem in prijateljem. (20) Fran IDellabcorcia. Št. 9475. (17-1) Razglas. Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje nastopno deželne naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin, brez razločka na stopinje alkoho-lovine od hektolitra po 6 gld. av. v.; b) od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo po 18 kr. av. v., v vseh davčnih okrajih Kranjske za dobo od 1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 in odnosno za leti 1889 in 1890 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo. Dražbena cena, ki se bode sklicala za 11 mesecev leta 1888 postavljena je za davčni okraj : Postojina............ 2200 gld. Bistrica............. 1407 „ Senožeče............ 1100 „ Vipava............. 367 „ Kočevje............. 1100 „ Velike Lašiče .......... 1100 „ Ribnica............. 2750 „ Krško ............. 550 n Kostanjevica........... 307 „ Mokronog............ 1467 „ Radeče............. 275 „ Kranj .............1^834 „ Škofja Loka........... 4767 „ Tržič.............. 3667 „ Ljubljanska okolica........ 12834 „ Vrhnika............. 1834 „ Litija.............. 5500 „ Zatičina............. 1467 „ Idrija.............. 1467 „ Lož .............. 2750 „ Logatec............. 1834 „ Kranjska gora.......... 2567 „ Radovljica............ 9167 „ Novo mesto........... 1467 „ Žužemperk . . . . „...... 550 „ Trebnje............. 367 „ Brdo.............. 2200 „ Kamnik............. 11000 „ Metlika............. 367 „ Črnomelj........... . 367 „ Ljubljana mesto ......... 12834 „ Dražbena cena, ki se bode izklicala za leto 1889 in 1890, postavljena je za vsako leto, in sicer za davčni okraj : Postojina............ 2400 gld. Bistrica............. 1600 „ Senožeče............ 1200 „ Vipava............. 400 „ Kočevje............. 12U0 „ Velike Lašiče .......... 1200 „ Ribnica............. 3000 „ Krško ............. 600 „ Kostanjevica........... 400 „ Mokronog............ 1600 „ Radeče............. 300 „ Kranj.............. 14000 „ Loka.............. 5200 „ Tržič.............. 4000 „ Ljubljanska okolica.....• . . 14000 „ Vrhnika............. 2000 „ Litija.............. 6000 „ Zatičina............. 1600 „ Idrija.............. 1600 „ Lož .............. 3000 „ Logatec............. 2000 „ Kranjska gora.......... 2800 „ Radovljica............ 10000 „ Novo mesto........... 1600 „ Žužemperk ........... 600 „ Trebnje............. 400 „ Brdo.............. 2400 „ Kamnik............. 12000 „ Metlika............. 400 „ Črnomelj............ 400 „ Ljubljana mesto......... 14000 „ Dražbena obravnava vršila se bode dne 23. januarija 1888 ob II. uri dopoldne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani, in se bode pri tej vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa izklical posebej. Druge določbe, pod katerimi se bode oddajal zakup, nahajajo se v „Slovenskom Narodu" in v „Ljubljančanki" od dne 5. januarija 1888. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 7. januarija 1888. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".