Številka 88 TRST, v petek 29. marca 1907. Tečaj XXXII. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Y edinosti Je moč t -JfiST Izhaja vsaki dan 'ufll ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj i>s.»a]niČDe Številke te prodajajo po 3 nvč. (6 atotink) r mnogih tobakaroe.b v TrBtu iu okolici, Ljubljani. Gorici. K-rvnju. št. Pe-ru. Sežani, »brežiiii. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ENE OGLASOV se račnnajo po vretab (Široke 73 min. visoke i*, me:); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; ta osmrta ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov fQ 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 5 K. vsaka na-i&ljua TrHts K 2. Mali oglasi po 3 stot. beeeda. najmanj pa »o 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Sitnosti". — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*'. Naročnina znaša za v?e leto 21 K, pol leta 32 K, 3 mesece 0 K —, naročbe brez dopoalane naroćni'ie, se uprava ne ozlru. Vsi dopisi naj »e pošiljajo na ure Iništvo lista. Nefrankovanu pisma so ne sprejemajo i u rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glor?io Galattl 18. o starem običaju umil noge 12 starčkom. Vovzoči so bili nadvojvode, dostojanstveniki, diplomatični zbor, generali in drugi povabljenci. Vremenska napoved za Primorsko. DUNAJ 28, Večinoma jasno, slabi vetrovi, milo, enakomerno stanovitno. minister Košut BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. biro) Minister za trgovino je imel nemirno noč. Zdravniki •?o izjavili, da bo moral minister več časa ostati v postelji. Državnozborska dopolnilna volitev na Ogrskem. LUGOS 28. Na državnozborski dopolnilni volitvi, ki se je izvršila tukaj, je bil iz-oljen nacijonalist Jurij Ponovici. Kandidat tranke neodtibnosti je ostal v manjšini. Bolezen španskega kra ja HAMBURG 28. Privatne brzojavke, dn--prle „N. Hamburger Zeitungi", poročajo :udi, da je zdravstveno stanje kralja Alfonza opasno. Zdravniki so baje konstatirali na jegovih levih pljučih tuberkulozo. Poleg tega e bolan tudi na krhlju. Bolgarske slavnosti. SOFI JA 28. (Bolg. brz. ag.) Knez Fer-.inad je pov;«bil velikega kneza Vladimirja Aleksandrovima, da se vdeleži slavnosti v spo-nin carja osvoboditelja leta 1877./78., ki se >odo vršile v septembru Veliki knez je izja-il, da se slavnosti udeleži. Eksplodiral mlin za žveplo. GIRGENTI 28. V Porto Empedocle je >o uoči eksplodiral m'in /a žveplo. Nastal je >ožar, ki se je razširil na sosedna poslopja. 3oslopje se je zrušilo ter pokopalo pod vojimi razvalinami več delavcev. Doslej so ašli enega mrtvega in pet težko ranjenih >seb. Bati se je, f*a je ponesrečilo še več drugih ljudi. Zastopniki obJastnij in čet so ' )coj hiteli na mesto nesreče. Angležka zbornica. LOVDOM i-v" j "J« elornica 2© jC odgodila do 8. aprila Srbska skupščina BELIGRAl) 28. Skupščina je po 3 2 dnevni generalni debati vsprejela z 81 proti 4 7 glasovi državni proračun za 1907. Morilec Petkova nevarno bolan. SOFITA 28. V dobro obveščenih krofih zatrjujejo, da je morilec Petkova nevarno >o!an in da ne bo živel več. nego še osem • ini. Punt na Romunskem. ORŠOVA 28. (Ogr. biro). Že tri dni rihaja iz Romunske, izlasti iz Turn-Severina n okolice, ogromna množica besruncev. posebno Zidov in bojarjev, BUK ARE ŠT 28. V Rotmagenci v Moi-laviji je zopet mir. V okrožju Dolji v Vala ,iji so v več krajih izbruhnili nemiri. Punt v "•lozaceni je bil vdtišen. Za časa nemirov je ✓ilo tamkaj ubitih oziroma ranjenih 25 oseb. 500 požigalcev je razkropilo vojaštvo, pri emer je bila ena oseba ubita. Iz okrožja laska poročajo o resnih nemirih iz treh jbčin. Tjakaj je namreč pribežalo več ropa-očih Čet. Vojaki streljajo na puntarje s tonovi. V ostalih okrajih je mir. BUKAREST 28. (Rom. agencija). V Brajli, Galacu in Bukareštu vlada popnlen rair. Nasprotna poročila ne odgovarjajo resnici. DUNAJ 28. Listi poročajo iz Černovic : Iz Aleksandrije javljajo težke vesti. V vsem jkraju Bimnik-Serat so vasi opustošene. Vse občinske hiše so uničene. V Vlasiji je bil v boju neki častnik ubit, neki drugi je pa izgubil r<»ki. BUDIMPEŠTA '28. Telefonska zveza med Budimpešto in Bukarešto je že d^a dni pretrgana. Na neko brzojavno vprašanje so iz Bukarešta odgovorili, da je za sedaj tele-fonična služba ustavljena. Za to prihaja iz Romunske malo vesti. Rusija. PETROGRAD 28. Umor urednika ; Jollosa v Moskvi je očevidno delo črne sto-tnije. Razun Jollosa je od te zveze prejelo še mnogo drugih urednikov liberalnih listov pre-tilna pisma. Tudi poslanec Hessen, ki se je v dumi potegoval za odpravo vojnih sodišč, 'je prejel smrtno obsodbo. Duma. PETROGRAI) 28. Členi različnih strank sc predlagali, naj se razprava o vprašanju brezposelnih delavcev odloži. Glasovanje je pokazalo popolnoma nepričakovan vspeh. Poljaki, socijalisti in večina kadetov so glasovali za to, da se razprava takoj prične, desnica in ostali kadetje so glasovali za odložitev. Na podlagi vspeha Olasovanja, se je razprava takoj pričela. Tekom debate o vprašanju brezposlenih delavcev je voditelj socijalnih demokratov Ja-paridsa izjavil, da sta vlada in „zveza ruskega ljudstva" odgovorna za vsa zla, ki jih trpi država. — Posl. Puriškevič je zaklical : Jaz sem podpredsednik zveze ruskega ljudstva in ne morem trpeti, da se to stranko napada v moji navzočnosti ! — Posl. Japaridsa je zaklical: Vi ste umorili dra. Jollesa! Predsednik Golovin je poklical govornika na red ter dostavil, da ni šc dokazano, da pripada morilec dra. Jollesa r Zvezi ruskega ljudstva". Posl. Japaridsa je svoj govor zaključil z izjavo, da je rešitev Rusije v razširjanju revolucije. — Predsednik Golovin prekini vši govornika : Duma je zakonodajna skupščina in nima z revolucijo ničesar opraviti. — Posl. Japaridsa je stopil z govorniške tribune s klicem : Poživljam vas, da vzamete v roko eksekutivno oblast. — Predsednik i Golovin je zopfifc pnkliVal frovnmiL-fl no rar1 ter izjavil, da ostane duma vedno samo zakonodajna korporacija in nikdar eksekutivni organ. Na to je zbornica nadaljevala debato. Sledila je poludanska enourna pavza. Ko je bila zopet otvorjena seja je poslanec Rodičev ginjonim glasom nagovoril poslance : Prejeli smo vest o smrti člena prve dume dr. Jollesa. Nadejam se, da se vsa duma odzove predlogu, da ustane s sedežev in tako počasti spomin pokojnika. Vsa zbornica se je dvignila, temu izrazu sožalja so se prudužili tudi navzočni ministri. Ta enoglasna manifestacija je toliko pomenljiveja, ker se je pričakovalo, da se členi desnice ne dvignejo s svojih se- i dežoVj ker ni bil dr, Jolles člen druge dume, Na to je duma pričela razpravljati o tekočem predmetu. Novi ravnatelj Petrograjske brzojavne agenture. PETROGRAD 28. Predsednik tiskov- j nega oddelka za vnanje stvari Giers je imenovan ravnateljem Petrograjske brzojavne agenture. Ponesrečen atentat. PETROGRAD 28, (Petr. brz. ag.) Ko je poveljnik petrograjskega pristanišča kon-treadmiral Greve danes predpoludne v spremstvu svojega pomočnika nadzoroval ladjedelnico, na kateri gradijo križarja „Bajan", je bil vržen neki omot, v katerem je bila pet-luntna bomba. Omol je pal dva koraka daleč od Greveja in ni esplodiral. Napadalca niso še zasledili. Volilni zakon in druge določbe, ki se tičejo volitev, s praktičnimi izgledi, izdaja politično društvo „Edinost". c) Volilno p o s t o p a n j e. Ob uri. določeni za izvršitev volitve, nastopi volilna komisija svoje volilno opravilo. Volilni komisar stoji izven komisije in se nima vdeležiti glasovanja. On mora skrbeti za mir in red in gledati na to. da se ne kršijo določila volilnega reda; ne sme n. pr. dopuščati, da bi se volišče izrabljalo v strankarske in agitatorične svrhe, ali da bi volilna komisija prekoračila svoje področje. Volilni komisar zastopa zakon in on mora v vsakem slučaju, kedar ne more zabraniti kake protizakonite odredbe ali sklepa volilne komisije dati zapisati svoj ugovor na zapisnik. Volilna komisija prevzame imenik volil-cev. glasovalne seznarnke in glasovnik. Od i teh izroči predsednik po en izvod glasovnika j dvema udoma volilne komisije. Volilni komisar ima pri sebi tudi zalogo uradnih glasovnic (le-te veljajo ! glej prašanje 48. ki na prošnjo upravičenih volilcev lahko izda nove glasovnice na mesto zgubljenih (glej prašanje 45.) aa) Glasovanje. Glasovanje se prične s tem, da členi vo-! iilne komisije oddado svoje glasovnice v prazno posodo (urno). Xa to glasujejo volilci. Pozor! Volitev poslanca je državljanska pravica in narodna dolžnost. Zato morajo vsi uradniki, delavci, kmetje itd. paziti, da si omogoče vdeležbo pri volitvah, ne da bi pri tem kršili svojih službenih oziroma stanovskih dolžnosti. bb) Pristop k volišču. Pristop k volišču imajo le izkazani volilci. Po oddaji svoje glasovnice se imajo takoj odstraniti. Sploh se ima volitev nemoteno vršiti in sme volilni komisar odrediti, da ; se volilci le posamezno puščajo na volišče. 47. Kako se glasuje ? (Glej tudi prašanje 11.) Osebno, nikakor pa po pooblaščencih ali odposlancih ! (Pozor !) Glasuje se le z uradnimi (od oblasti iz- OtiW-i.ll.nl) gluuuTiiioaim < elr-vigc no l"kGvolj). Vsak volilec mora. ko oddaje glasovnico pokazati svojo izkaznico ali legitimacijo. Pozor ! Legitimacije se ne sme pozabiti doma, temveč jo treba vzeti se seboj na volišče ! Predsednik volilne komisije prevzame od j vsakega volilca zganjeno glasovnico in jo dene | vsako posebej neodprto v volilno posodo i (urno), nakar je zabeležiti v volilnem imeniku v za to določenem razpredelku, da je dotič-nik oddal glasovnico. V glasovniku se pa vo- j lilce, ki so oddali svojo glasovnico ima zabeležiti po imenu. 48. J\ko bi navstal kak pomislek ozirom na upravičenost volilca? Pri volitvi se lahko zgodi, da nastane kak pomislek, ali je 03eba. ki se prikaže z glasovnico, res za volitev upravičena. V tem slučaju in istotako, ako bi se ugovarjalo zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe, ima volilna komisija predno se nadaljuje volitev razsoditi, ali je osebo prepustiti k glasovanju ali ne. Pri tem treba paziti: zoper volilno pravico kake v volilnih imenikih vpisane osebe se ima ugovarjati samo dokler ista še ni oddala svojega glasu in samo v smislu, da se trdi, da je oseba od časa ugotovljenega volilnega imenika zgubila volilno pravico. Ugo-; varjati sme vsakdo, pismeno ali ustno. Zoper tozadevno razsodbo volilne komisije ni možno rekurirati (volilna komisija odloča z relativno večino glasov ; predsednik glasuje le v slučaju enakega števila glasov). Oddajanje glasov se konča ol> določeni! ura h. Pozor! Volilci, ki so že na volišču, ko določena končna ura ni še pretekla in istotako ki čakajo v čakalnici volilnega lokala, bodisi v hiši samej ali zunaj, toda neposredno pred voliščem — se ne smejo izključiti od glasovanja. Na vsak način : naj nikdo ne čaka na zadnji moment! 49. flko bi se volitev iz katerega si bodi razloga imeia pretrgati ? Ako bi se volitev — iz katerega koli si bodi razloga imela pretrgati, ali se ne bi mogla začeti — treba to javno razglasiti. Kadar se je oddajanje glasov že pričelo, morajo volilna komisija in volilni komisar volilne uradne spise in volilno posodo z glasovnicami, do nadaljevanja volitve zapečatiti in iste varno shraniti. d) Zaupniki. 50. Kaj so zaupniki ? Posamezne stranko smejo zahtevati, da pozvana politična oblastnija dovoli, da vsemu volilnemu dejanju do razglasitve izida volitvi prisostvuje nekoliko njenih zaupnikov (2 do 5, v večjih mestih do 10). Te zaupnike treba naznaniti kompetentni politični oblastniji. 51. Kako nalogo imajo zaupniki ? Zaupniki zastopajo interese svojih strank, oni morajo paziti, da se ne krši zakon na škodo strank katere zastopajo in smejo v to svrho pritoževati se pri volilnem komisarju oziroma volilni komisiji. VI. Skrutinij. Ko so vsi navzoči volilci do določen* končne ure oddali svoje glasovnice se prične t. z. skrutinij. 52 Kako se vrši skrutinij ? Ko začne skrutinij se volilna dvorana zapre, skrutinij je tajen. V dvorani ostanejo le členi volilne komisije, volilni komisar, za-; pisnikar in zaupniki strank. Predno se prične se štetjem glasov, ima i predsednik pomešati glasovnice v volilni posodi (urni), nato jih vzeti iz posode in pr<_-I šteti. En člen volilne komisije razgrne vsako i glasovnico posebej in jo izroči predsedniku, i ki jo glasno prebere in poda drugim n lom komisije, da jo tudi oni pregledajo. Med tem časom vodita dva uda k siv j vsak po en popis glasov o osebah, ki so dobile glasove, ter v zapisnik imata zabeležiti ■ vsakega, ki dobi kakor poslanec en glas. : Poleg njegovega imena imata dodati število 1. i pri drugem glasu, ki je za njega oddan število 2, pri tretjem 3 itd. Obadva glasovna zapisnika se moiata vjemati med seboj in ju morajo podpisati vsi udje volilne komisije. Ako bi glasovnica imela več. nego eno ime. ozirati se je le na prvo ime. 53. Kateri glasovi niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom ? 1. Glasovi, ki so oddani za osebo, ki je po 1? 8 izključena (glej prašanje 7. in 9.) ; 2. glasovi, ki so oddani pod kakim pogojem ali katerim so pristavljena kaka naročila za kandidata ; 3. glasovi, iz katerih ni jasno dognati, kateri osebi veljajo : 4. prazne glasovnice se tudi nimajo všteti med oddane glasove. 54. Kdo ima razsojati o veljavnosti ali neveljavnosti oddanih glasov ? Volilna komisija in to takoj, ne da bi bil zoper to razsodbo dopuščen rekurz. Tudi temu prašanju morajo zaupniki posvetiti svojo največjo pažnjo ! Ko je volitev končana podpišejo vsi členi volilne komisije, volilni komisar in zapisnikjjr volilni zapisnik ter oba glasovnika oziroma oba glasovna zapisnika: ako jih kak člen ko- P °J° LIST EJ£. _ VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Zgoraj iz okna pa je pogledal njegov tovariš — druga straža stotnika Hvartona. Izt-egal se je ven, kolikor le se je dalo, in izkušal z najhujšimi kletvicami in grožnjami preplašiti maroderja. Trenutek je bil zapeljiv ... Tristo Hen-rikovih tovarišev je bilo v neposredni bližini, konji brez jezdecev so letali vsepovsod okoli, in tako je zgrabil stotnik stražo za noge in jo na glavo vrgel dol. Cezar, ki je bil priča teinu, pa je tekel in odrinil zapah pri velikih, hišnih vratih. Vojakov padec ni bil nič nevaren, ker je bilo okno čisto nizko. Hitro se je zopet pobral in hotel ves besen nazaj nad jetnika. A vspričo sovražnika splezati gor v okno, ni bilo varno, in ko je hotel pri stranskih vratih v hišo, jih je našel zaklenjene. Zdaj ga je klical tudi tovariš glasno na pomoč in pozabivši na vse drugo, je tekel prestrašeni vojak na trato. Takoj je bil rešen eden konj, drugi pa je bil že privezan za sedlo ..kravarja," in bojujoča se četvorica se je besno pretepaje in preklinjaje pomikala tja za hišo in proti gozdu. Zdaj je Cezar brž odprl vrata, pokazal na konja, ki je še bil na trati, in zaklical stotniku : „Tecite! — Tecite!" ..Da," je vskliknil Henrik, ko je skočil na konja, ..zdaj je res čas, da tečem!" Poslednjikrat je pomignil očetu, ki je — nem od straha — stal pri oknu in blagoslavljajoče iztegal roko za sinom .. . Zamorec je sledil jezdecu z očmi, dokler ta ni izginil za skalo, potem je zopet zaprl vrata, jih zapahnil in zaklenil pa vriskal v svojem srcu nad srečnim begom svojega mladega gospoda. Ko so vojaki tisti večer pokopavali mrliče, so našli za Hvartonovo hišo dva kravarja in Viržinca, ki so morali deliti isto usodo. Na Henrikovo srečo je bil konj, katerega je bil zasedel, prav izvrsten in ga nesel kakor veter po dolini navzgor. Že je upal, da uteče srečno sovražnikom, ko je dobroznan glas udaril na njegovo prestrašeno uho, ki mu je zaklical : „To ste napravili dobro, stotnik Hvarton. Ne štedite biča in obrnite se na levo, predno poj dete čez reko !u Strme se je ozrl Henrik in videl na vrhu majhne skale prejšnjega svojega vodnika Harvija Brezo, ob čigar nogah je ležal njegov navadni krošnjarski koš. Angleški častnik je ubogal svet tega skrivnostnega človeka in krenil na gozdno stezo, ki je peljala v kratkem loku k cesti, vsled česar je bil kmalu pri prijateljih. Hip nato je jezdil čez mostič in ustavil konja pred svojim starim znancem, polkovnikom Velmerjem. „Stotnik Hvarton !" je vskliknil poveljnik angleških čet. „Stotnik Hvarton, preoblečen v kmeta in sedeč na rebeličnem dragonskem konju, ali ste v tej maškari pali iz oblakov „Hvalim Boga," je odvrnil mladi mož in se globoko oddahnil, „da sem zdrav utekel rokam sovražnikovim ; a še pred petimi minutami sem bil vjet in grozila somi vešala!" „Vešala? Ti izdajalci svojega kralja se vendar niso mogli predrzniti, da store hladno- krvno še en umor? Ali ni še dovolj, da so usmrtili Andreja? In zakaj so Vam grozili /. enako usodo „Ceš, da sem zakrivil enaki zločin," j«' dejal stotnik in pripovedoval zdaj častnikom, ki se jih je bilo nabralo okoli njega, o svojem vjetništvu in begu. Med tem so se zbirali pobegli Nemci zadaj za inianterijsko kolono, in ko je stotnik Hvarton končal, je vskliknil polkovnik : „Čestitam Vam iz vsega srca, hrabri moj mladi prijatelj, kajti vsmiljenje je čednost, ki je tem izdajalcem neznana. Lahko ste torej dvakrat hvaležni usodi, ki Vas je otela zdravega iz njihovih rok. Pripravite se, da mi podarite Vašo pomoč, potem Vam bo skoro dana prilika za plemenito maščevanje !u „Ne verujem, polkovnik Vehner, da bi mogla pretiti komu nevarnost od strani majorja Dunvuda," je odvrnil mladi Hvarton nekoliko razbuijen. „Njegov značaj je vzvišen nad takim sumom. Sploh pa bi ne svetoval, da prekoračijo naši ljudje to reko v odprti ravnini, ravno tej viržinski konjenici nasproti, ki bo gotovo od svojega vspeha še vsa napihnjena ..(Pride še.) Birali II »EDINOST« štv. 88. V Tratu, dne 29. marca 1907. misije ne bi hotel podpisati, moral bi povedati vzrok na volilni zapisnik. Glasovnice treba nabrati in ločiti ve-; I lavne od neveljavnih. Zavitek ima volilna komisija dobro zapečatiti, na ovitku se napiše vsebina in vse to izroči volilnemu komisarju. Slednjič se volilni prostor zopet odpre in predsednik proglasi izid glavne volitve. ^__(Pride še.) Dogodki na Ogrskem. Romuni proti Apponyijevemu šolskemu načrtu. Romuni mesta Sibinja so imeli v torek bhod. katerega se je udelež lo okolo 6000 oseb. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri se protestira proti Apponvi-jevemu šolskemu načrtu. Narodni poslanci se pa poživljajo, da vstanejo z vsemi zakonitimi in mogočimi sredstvi proti temu načrtu. Nagodbena pogajanja. Iz Budimpešte poročajo, da se nagod-beua pogajanja prično na Dunaju dne 8. a-prila. Madjarski delegatje pridejo na Dunaj dne 7. aprila. _ pirat v Romunski. Kvropa, namreč slavofobna, je doživela v romunskem kmetskem puntu nemilo pre-j senečenje. S kakim škodoželjem in neprikrito radostjo je ta Evropa beležila vsako vest o od-1 poru ruskih kmetov! Vsakega vpornika so j pozdravljali z vsemi simpatijami v imenu člove-čanstva v imenu svobode in civilizacije. A kako se je spremenila sodba Evrope o takem gibanju, ko je zahrumelo v neslovanski Romunski. Sedaj slikajo črno v črno vse grozote upora v Romunski, v kričečih barvah slikajo, kako kmetje plenijo, požigajo,. pusto-1 Šijo in morijo, ti „zdivjani" romunske kmetje. Veliko blamažo pomenja to za Evropo j posebno v nje protislovanski balkanski poli-nki. Srbijo. Bolgarsko in Črnogoro so slikali in obrekovali kakor dežele požigalcev in morilcev. kakor ognjišča večne nevarnosti za evropski mir. ki jih treba zatreti z vso silo in energijo, neslovansko Romunsko pa so stavljali v izgled kakor uzor-balkanske države roda, miru in zadovoljnosti. Sedaj pa take: grozote ravno v Romunski izbruhi ogorčenja proti silnemu nečloveškemu iz-mozgovanju najmanje 80 odstotkov prebivalstva od strani oderuških bogatašev, njihovih zakupnikov in podzakupnikov in proti vladi, ki je brežentno ne le tolerirala marveč pov-spešerala to sesani C krvi iz ubozega zatira- j nega in izmučenega naroda romunskega! In j vse to gorje proti človečanstvu so zakrivili nje ljubljenci in zašričenci! Evropa je blami- j rana do ko3ti in slovanskim državam na Bal- j kanu je Jošlo zado-čenje — če tudi žalostno j zadoščenje. Pričakovati je seveda, da se vladi ro- j uuinski končno posreči zatreti tudi ta punt.; in res poročajo naj no veje vesti iz Bukarešte, j da je vlada začela razvijati skrajno energijo proti „rebelom". Vojni minister da je dal na-iog. naj vojska postopa brez vsakega obzira i ter naj kar strelja, kadar se bo poveljnikom to zdelo potrebno. Vse politične stranke da podpirajo pri- j zadevanje vlade za vspostavljenje miru. bo pa! tem bolj, ker „neumnim kmetom" stoje na; čelu ..slaboglasni" ljudje. Vlada poživlja svečeništvo in učitelje, naj podpirajo pri-, zadevanja vlade. Še le potem, ko bo vspo-! stavljen mir, da pride čas za potrebne refor-! me. Da. da. sedaj obeta vlada razne reforme 1 v zboljšanje siromašnega romanskega kmeta.; Ali poznavalci razmer zatr jajo, da bogataši i in zakupniki, čim mine nevarnost, še huje stisnejo ubogo ljudstvo za vrat. Krvavi dogodki v mestu Galac. V Galacu so v noči med 26. iu 27. j nartom kmetje in delavci vdrli v mesto. Na j-arjeri se je nahajala le mala vojaška po-, sadka. Ta je bila kmalu premagana in vstop v mesto je bil odprt. Uporniki so začeli po me-! stu pleniti in zažigati. Na poziv je prihitelo nekaj batoljonov inianterije s nasaianimi ba-; joneti in so se vrgli na vpornike. Ti se pa I niso umaknili, temveč so napadali vojaštvo s kamenjem, revolverji in s puškami. Polkovnik je pozval trikrat uporne kmetje, naj se razidejo. Kmetje pa so še z večo I silo jeli napadati vojake, kateri so v enomer i streljali nanje. Prišlo je do pravega boja. i š?le ob 4. uri popoludne se je umeknila uporna sila. A kmalo se je vrnila s pomno- j ženo silo in /opet je prišla do ljutega boja. i Kmalu so se morali uporniki zopet umakniti. 1 Sledilo je še več napadov, ob 8. in ob 11.1 uri zjutraj. Zadnji napad je bil najgrozovi-tejši. V tem boju je nastopila artilerija. Množi a je boječe zbežala. Izgube so bile velike.1 Na obeh straneh je bilo, kakor se uradno: poroča, 60 mrtvih in 300 ranjenih, a po pri-; vatnih poročilih 300 mrtvih in 800 ranjenih.: Dogodki na Ruskem. Grofu Witteju žugajo s smrtjo. Kakor poročajo iz Petrograda, dobiva groi Witte še vedno mnogo pretilnih pisem, v katerih se mu žuga s smrtjo. Radi tega so obdali streho njegove palače z močno mrežo iz bodljikave žice. Vlada proti vseučilišču. Iz Moskva javljajo, da je bil nepričakovano odstavljen prokurator tamošnjega vseučilišča. Rektor se je podal k guvernerju, naj bi to odredbo preklical, tada brez uspeha. Ako pride na vseučilišču do kakih izgredov, namerava vlada zapreti vseučilišče. Za razpust dume. Kakor poročajo iz Petrograda, razvija skrajna levica pod vodstvom poslanca Puriš-keviča silno agitacijo za razpust dume, in kakor se govori je že predložila carju proš- , njo v tem smislu._ Drobne politične vesti. Clemenceau in Picquar t na! Španskem. „Echo de Pariš" poroča, da se meseca aprila podaš ta ministerski predsednik Ciemenceau in vojni minister Picquart na Špansko. Obiščeta Madrid, Šiviljo in Al-gesiras. _ Dnevne vesti. VčerajSnje posvetovanje zaupnikov II. mestnega okraja v „Sokolovej dvorani", vršilo se je ob veliki vdeležbi se strani vo-lilcev. Razprava, ki sta jo vodila d r. Slavi k in dr. Josip Mandić, je bila jako živahna. Pretresavala so se vsa važna vprašanja posebno z ozirom na prihodnje reklamacijsko postopanje in sklenili so se vsi koraki, ki se v to svrho storijo.1 Sestavila se je tudi lista zaupnikov, ki bodo imeli sodelovati pri volilni akciji, katero vodi j v tem okraju politično društvo društvo „Edinost". Sploh so navzoči pokazali veliko zanimanje za razvoj volilne kampanje v tem okraju. K predvčerajšnji X. seji deželnega! zbora tržaškega. Kakor smo poročali včeraj,1 se je posl. dr. Siavik oglasil k tretjemu čitanju j načrta za premembo mestnega štatuta ter je) izjavil v italijanskem in tudi v slovenskem jeziku, da bodo okoličanski poslanci glasovali proti vsemu načrtu, ker so bili njih najvažnejši predlogi odbiti. Iz poročila je pa izostalo, da je predsednik (dr. Venezian) odtegnil besedo dru. Slaviku, ko je začel govoriti slovensko, ter da je večina vsprejela načrt; zakona v tretjem čitanju mej tem, ko je posl. dr. Siavik nadaljeval svoj slovenski go-; vor. Večina in isti predsednik so torej vstra-jali na stališču, da je smatrati slovenske go- j vore kakor da ne bi bili govorjeni^ ter da; smejo razpravljati in glasovati brez obzira na' te govore. Proti temu stališču večine store naši poslanci gotovo potrebne korake na odločilnem mestu. Zahtevati morajo od vlade, | in zahtevali bodo tudi gotovo, da se ima! smatrati vsa razpravljanja in glasovanja, ki so se vršila na tak način, to je, roej slovenskimi govori naših poslancev, kakor nična ter da ne sme sankcijonirati zakonskih načrtov v sprejetih na tak; nezakoniti način. To je dolžnost vlade,j ki mora biti najviša čuvarica zakonov, in ako bi vlada drugače postopala v teh slučajih, bi bila ista sokriva nezakonitosti izvršene nad našimi ustavno zajamčevini pravicami. Ako j se vlada odloči do takega edino pravičnega j koraka, si večina mestnega sveta ne bo nikdar več upala ignorirati na omenjeni način; slovenskih govorov. Pričakujemo od v]ade, da enkrat pokaže gospodarjem v mestnem svetu svojo energijo ter da jih nauči spoštovati zakone, kajti sicer ne bo imela pravice, da se naziva vlada, ampak trditi se bo moglo opravičeno o njej, da je — v 1 a da n a. „Lavoratore" in razprava o reformi mestnega statuta. Včerajšnji „Lavoratore" se peča s predloženim načrtom reforme mestnega statuta in to po njegovi navadi še precej površno. Napada seveda Veneziana ter omenja govor posl. dr. Mracha proti določbam načrta, katere podeljujejo pravico imenovanj uradnikov deželnemu odboru. Niti z eno besedo pa ne omenja posl. dra. Slavika.. ki se je dva dni neprestano boril proti krivičnim določbam omenjenega načrta. „Lavoratore" omenja v svojem poročilu, da so „cit-tadini" srečno prebili glasovanje, ne da bi tudi tukaj niti z besedico omenil argumente,! katere je navajal posl. dr. Siavik proti dotičnim določbam in kateri argumenti se mi-: iiiogrede rečeno popolnoma zlagajo z onimi socijalistov glede te zastarane institucije. To ! ignoriranje naših poslancev od strani „Lavo-! ratora" nas sicer nikakor ne boli ter ne i | omenjamo tega. ker se morda čutimo užaljene radi tega postopanja ,.Lavoratora", kajti malo mari nam je za blagohotnost tega lista, od katerega tudi sploh nismo pričakovali drugačnega postopanja. Ta list. ki se širo-kousti da je glasilo mednarodne socijalne demokracije, je tako „mednaroden", da pri vsaki priliki zapostavlja našo v resnici demokratično stranko ter da rajše podpira italijansko vladajočo kapitalistično stranko i nego našo. Seveda mu to veleva od tega; vedno naglašen princip ..mednarodnosti". Med- ■ narodnost „Lavoratora"' je le krinka, za katero se skriva najekstremnejši italijanski na- j cijonalizem. Ako smo se v teh vrsticah pečali z „Lavoratorom", nismo to storili, kakor ! smo že gori naglašali, ker se čutimo morda uža-j Ijeni radi zapostavljenja naših zastopnikov in j naše stranke, ampak radi tega, da odpremo ; oči vsem onim našim dobrovernim narodnjakom. kateri mislijo, da imajo tržaški Slovenci kaj pričakovati od tržaške socijalne demokracije, ki je vedno pripravljena nastopati ramo ob rami z najhujšimi italijanskimi nacionalisti, ko se gre proti nam. Državni uradniki, profesorji in uči-i telji dobe s 1. aprilom t. 1. nekaj zboljšano i plačo. Ali ne bi bilo umestno, da bi se mi spomuili ob prejetju ob tej priliki naše pre-koristne družbe sv. Cirila in Metodi j a in darovali vsak po eno, ali kdor more tudi dve kroni? Posnemajmo vrle brate Čehe. ki ob vsaki taki priložnosti mislijo na svojo šolsko družbo. Travo rasti ! Prejeli smo : „Gorica" je rekla o poročevalcu „Edinosti" na Lahar-narjevem shodu v Rihembergu, da je slišal travo rasti. To bi pomenjalo, da je dotični | poročevalec bedak prve vrste. Mi ne poznamo ; dotičnika in ne vemo, kdo je pisal omenjeno poročilo. Ne zavzemamo se torej za njegovo osebo. To je tudi povsem postranska stvar. Mesto torej, da »Gorica" zbija neslane šale s poročevalcem, naj bi ovrgla to, k a r je trii ! „Gorica« naj n. pr. pojasni slovenskemu svetu : je-li ali ni res, da je povodom reče-nega shoda vihrala nad zborovalnim lokalom samo črnorumena zastava ? Je-li ali ni res, ds, so na kolodvoru v Rihembergu ob odhodu kandidata peli samo cesarsko pesem! Na ti vprašanji naj da decidiranega od- fovora vedno indignirana in žaljiva „Gorica!« Je tudi gre tu za dve vnanjosti, sami na sebi brez posebnega pomena, sta vendar ob danih okolnostih simptomatičnega pomena. Kajti če stvar odgovarja resnici, mora vsaki človek, ki zna misliti malo dalje od nosa. videti v tisti črnorumeni zastavi in cesarski pesmi označen je postanka, bitstva in namena Laharnarjeve kandidature! A ravno po teh momentih je opravičeno stališče, ki je je zavzela „Edinost« in žnjo — to smelo trdimo — ogromna večina tržaških Slovencev proti kandidaturi dr. Laharnarja. S tem torej, da „Gorica" pravi, da je poročevalec „Edinosti" slišal „travo rasti", ni še nič povedanega in nič ovrženega. Kdor je v resnici naroden, mora biti načelno proti kandidaturam izlasti političnih uradnikov ! Kaj nam je pomagano s tem, da je kak tak uradnik za svojo osebo, v skrivnih kotičkih svojega srca narodnjak ?! In kaj nam pomaga, če je tako — rodoljuben, da s slovenskim kmetom slovenski občuje, ko pa mora biti nasproten aspiracijam, ki imajo • ustvariti temelje varni narodni bodočnosti ? ! j In neutajljiva resnica je, da imamo mi Slo- j venci marsikatero grenko izskušnjo s politič-j nimi uradniki ki so na glasu narodnjakov. Ravno zato, ker mož ve, da je na glasu slovenskega narodnjaka, je v večnem strahu, da ne bi sumili tam gori na njegovi objektivnosti in da se ubrani pred tem strašnim sumom, postaja — neobjektiven, prihaja v nasprotje z , mišljenjem ljudstva. Izglede za to bi vzeli lahko iz naše bližine. Da često, se dogaja, da je političen uradnik Neslovenec — ker ga ne tlači rečeni strah — manje birokrati-; čen in „vladen", nego pa slovenski, ki v srcu narodno čuti ! Poglejmo n. pr. naš tržaški urad name3t-ništvenega svetovalca! Ta polični urad vodi mož, rojen na našem krštiem Krasu. Kako pa ta urad ustreza Slovencem v jezikovnem pogledu in kako neizprosno trd in strog je j proti iiuSeuiu «količa.nskoriiu ljudstvu radi vsacega prestopka — o tem pripovedujejo premnoge britko tožbe ljudstva. Večkrat je celo čuti glas Tako ne bi postopal z nami niti tržaški magistrat! Bilo v administrativnih, bilo v šolskih poslih usiljuje ta urad slovenskemu ljudstvu laške spise in odloke. Ali naj pripovedujemo to, kako se je postopalo z onimi nesrečniki, ki so povodom smrti blagopokojne cesarice prišli v kontlikt|z zakonom ? ! Žalostni, preža-lostni spomini so to. In tedaj so na Krasu poslovali slovenski politični uradniki. Vzlic vsemu svojemu narodnemu čutu so se pokorili strogim ukazom z Dunaja. Dovolj bodi ! Čitatelj pa naj sodi, kdo sliši „travo rasti" : ali mi, ki pravimo, da političen uradnik ne sr di za zastopnika narodnih interesov, ki so navadno v nasprotju z nameni in voljo vlado, ali pa oni, ki priporočajo kandidature političnih uradnikov ? ! ! Slovenke v Prago ! V vseh slojih ! češkega ženstva opažamo velik smisel za i javna vprašanja, za kulturno delovanje, za organizacijo, ki je dovedla Čehinjo na vi- j i soko stopinjo ter na ugledno stališče. Češka žena se odlikuje po nenavadni inteligenci, energiji in marljivosti, ki je enake ne nahajamo Kmalu kje. Češko ženstvo ima različne krožke, društva in organizacije; povsodi deluje z velikim vspehom. Predvsem pa so ; Čehinje požrtvovalne navdušene narodnjakinje, ki bi nam morale biti za vzgled in vzor v vsakem oziru. Nikakor torej ni prav, da slovensko Ženstvo sploh ne pozna češkega ženstva. Zato je vsega uvaževanja in zanime-nja vredna misel, da bi se Slovenke o prilika vsesokolskega zleta koncem junija t. 1. sešla s Čehinjami v Pragi. Tak sestanek bi bil za i slovensko ženstvo največje koristi. Ogledale | bi si vzorne organizacije čeških žen »Matico ' šolsko'*, „Jednoto Pošumarsko", „Jednoto ! severno češko«, »Domačnost" (Gospodinjska | šola v največjem slogu), „Vjrobni spolek" ; (Ženska šola za najraznovrstnejša ročna j dela), -Minervo (ženski gimnazij) itd. Tu bi se nam pokazala ogromna in vztrajna delav-! nost češkega ženstva in njega vzorna vzgoja. Ogledalo bi si knjige, ki razpravljajo v žensko področje spadajoča vprašanja in so jih Čehinje deloma same spisale, deloma preložile iz svetovnih jezikov. Vse to bi vsekakor dosti pripomoglo, da bi se naše ženstvo zavedlo velikega pomena, ki ga ima v narodu ter se lotilo resno dela, sebi in narodu v prid. Želeti je, da se slovensko ženstvo vseh slo- I jev in iz vseh krajev oklene te misli z vso ljubeznijo in vnemo. Take lepe prilike ne bo kmalu zopet, kakor ob vsesokolskem zletu, j ko bo veljala vožnja v Prago in nazaj v III. razredu 20 K 50 v. Slovenke, ne zamudite te prilike, pohitite koncem junija v posete k II ljubim sestram Čehinjam, kjer boste vsprejete kakor doma ! Če se oglasi zadostno število Slovenk, namerava „Splošno sloven. žensko društvo« v Ljubljani aranžirati sestanek češkega in slovenskega ženstva. Da bo vse lažje razumljivo ter da se že prej nekoliko informiramo o delovanju Čehinj, je napravil gosp. pisatelj Iv. Lah pregled organizacije češkega ženstva, ki ga prinese v prihodnjih številkah ..Slovenska Gospodinja". Slovenke, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Pragi, naj »e oglasijo čim preje pismeno odboru „Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani. Razpisana služba. Na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu je izpraznjena mesto pisarniškega predstojnika v X. čin. razredu. Povišanje v službi. Nadzornik paznikov v koperski kaznilnici Ivan Stergar jf povišan v deseti činovni razred. Umrla je včeraj gospa Jerica P i n t C r. mati uradnika „Jadranske banke" in delavnega člena v raznih naših društvih, gospoda Jerneja Pinterja. Naše iskreno sožalje. Pozor volilci! Kakor doznajemo od zanesljive strani, bodo volilni imeniki, ki jih te dni izda magistrat, zelo pomanjkljivi. Mnogo naših ne bo vpisanih, da-si bi morali biti. Od druge strani pa bo vpisan* cela vrsta takih, ki ne bi smeli biti vpisani, ker, ali niso avstrijski državljani, ali nimajo še 24 let, ali pa ne prebivajo v tržaški občim leto dnij. Nato nas je opozoril človek, ki jc prisostvoval na sestavljanju volilnega imenik Pozor torej! Italijanski značaj Trsta varujejo gospoda na magistratu na ta način, da izobešaj trojezične oglase finančnega ravnateljstva tako da se čita najprvo nemško, potem še-le italijansko besedilo, slovenskega pa sploh ne, ke: je obrnjeno proti zidu. O tem se lahko prepriča vsakdo v „esattori-ji". Pristojbin prosto sprejemanje sport nega orodja v železniške vozove. S takojšno veljavnostjo se odreja za poskušnjo. da se skiji in sanke, v kolikor jih potovale-potrebuje v svojo osebno korist, morejo brez pristojbin seboj vzemati v v se vlake in vozov na progah c. kr. avstrijskih državnih železni« in krajevnih železnic, ki se nahajajo v njihovem obratu. Za izgubo ali poškodovanja takega športnega orodja, ki se ga je v vozov« seboj vzelo, po § 28 in 34 obratnega pravilnika železnica ne odgovarja. Ako se odda, kakor potna prtljaga naj se v krajevnem prometu za en par skije* ! vzame kakor normalna teža 6 kg, za en sanke 10 kg. ter naj se odpravljajo p' prtljažnih cenikih s prtljažnimi listi. Razglednice družbe sv. Cirila in Metodija. Velikonočne in pomladanske rar glednice družbe sv. Cirila in Metodija se d bivajo v Liubljani v knjigarni Iv. Bonač ii rajnih nar o čin ili trgovmrili. tt.er so se dru, bine razglednice mej Slovenci splošno priljt bile. naročila jih je letos večje število, d ustreže svojim cenjenim naročnikom. Sezajt torej častiti rodoljubi radi po teh razglednica! dobro ponmeČ. da čestitajoč oddaljenim soroc nikom in znancem po naših razglednicah po pirate gmotno našo družbo, naše narodr delo. — Zunanji naročniki naj se obračaj na glavnega razpoSiljalca Iv. Bonač v Ljubljan Divaška vilenica. Neprecenljive v ' nosti so krasote narave, katere nam jih j ;ista podarila na površju svetovnega ozemlja Nič manje vrednosti so pa lepote, kijih kri; naša zemlja pod svojo odejo. Iti to so pod zemeljske jame, o katerih gotovo ima prvenstv naš kršni Kras. Neopiane so vse raznotti 'slike., ki jih človeško oko opazuje v teh re čudovitih prostorih. Med te mnogo števili! podzemeljske bisere spada gotovo naša divn ..Divaška vilenica". Prekrasni blešče kapniki, prozorna barvana zagrinjala. snežu beli plazovi itd. so vredni, da si slehern ogleda te podzemeljske krasote. Da bo jan i tudi širjemu občinstvu pristopna, sklenil,!-odbor tržaške podružnice ..Slov. plan. društv:-" da isto sijajno razsvetli na Velikonočni ponedeljek ob vsakem vremenu, od 4. do 7. ur popoludne proti znižani vstopnini 1 krone Ker se ta dan razširi razsvetljavo nt nekatere druge prostore, dosedaj še ne pristopne, kakor briljantno jamo, vabi se it opozarja, da ne zamudi nobeden te ugodti1 prilike in da poleti dne 1. aprila v Divačo Odhod zabavnega vlaka, državni kolodvor ob 2. uri 25 minut popoludne ; povratek iz Divače ob 7. uri SO minut zvečer. „Učiteljsko društvo 4 za Trst in oko liCO priredi v nedeljo dne 7. aprila t. 1. svo, I. redni občni zbor v šolskem poslopju Bazovici ob 9. in pol uri predpoludne. I. Običajni dnevni red. IT. Predavanje g. ravnatelj: Vik t. Bežeka. III. Skupen obed v gostilni g. Jos. Urbančiča „pri Lipi". IV. Popoludn-skupen izlet v Lipico in poset dvorne kobilarne. Eventuvelne predloge na zborovanju je naznaniti predsedništvu do 4. aprila t. 1. — Prijatelji šole : dobro došli ! TRŽAŠKA MALA KRONIKA Aretovan je bil predsinočnjim na ljudskem prenočišču v ulici Pondares 24-lete: pisar Ivan A. Še dne 11. junija lanskega let je Ivan A. ukradel svojemu lastnemu očetu za 150 kron obleke in potem očetu grozil se smrtjo, pri čemer ga je podpiral tudi bra1 Julij. Dne 23. t. m. je pa osleparil nekega čevljarja, ki je vratar hiše št. 47 na Corsu. za par čevljev, vrednih 16 kron. Dejal je namreč čevljarju, da je uradnik javnih skladiš v svobodni luki, vsled česar mu je čerljat zaupal. A ko je dobil čevlje, se ni več pokazal pri čevljarju, ki ga je vsled tega ovad:' na policiji. — Bil je pridržan v zaporu. V Trstu, dne marca 1907 >EDINOST« Štev. 88 Stran III Tatvina v konjskem hlevu. Peter j ialpo, nadhlevar tržaškega prevoznega dru- . ki ima svoje hleve v ulici Massimo 1" Azeglio. je prijavil včeraj na policiji, da so /»redminolo noč neznani tatovi skozi okno rdrli v hlev in ukradli raznih konjskih oprav -kupni vrednosti 160 kron. Tat, ali upnik? Brivec Nikolaj Ciona, u ima svojo brivnico v ulici deli' Orologio '•it. 4, je prijavil včeraj na policiji svojega >iv£ega pomočnika Karola R.t češ, da mu je iu, ko ga je on odslovil iz službe, odnesel 2 britvi, vredni 8 kron in 40 stotink. Ko je bil a Karol R. oozvan na policijo na odgovor -adi tega dejstva, je pa povedal, da je res ,-zel oni dve britvi, a da je to storil, ker mu ;iona dolguje 12 kron na plači. — Bil je seveda izpuščen. Za 8 kron čaja je ukral predainočnjim i^-letni težak Friderik G. na škodo ekspedi- j ;u?ke družbe „Adriatica". Ukradeni Čaj je j jottm izročil nekemu Antonu G. — Prišli ro mu pa na sled in ga aretevali. — Na po-iciji so ga vzeli na zapisnik in ga potem opustili. Tatvina v kamenolomu. Gospod Pariš i o Rin, lastnik kamenoloma na Vrdeli, je rijavil včeraj na policiji, da so neznani .itovi predminolo noč ukradli iz neke kolibe kamnolomu za kakih 30 kron orodja. Tatovi v restavraciji. Predsinočnjim neznani tatovi preko okna nekega stranišča vlomili v restavracijo Hacker, na trgu sv. tv.ina. Tam so nasilnim načinom odprli neko rnaro in vzeli iz iste neko buteljko finega na, katero so spili. Druzega se pa niso niti 3« taknili. Cigankima nesreča. 35-letna ciganka Marija Kariš, doma iz Lokve, je minolega I ceseca avgusta napovedala Ivanki Filipčič, i: stanuje v ulici Alessandro Volta št. 14, jo bo tekom šestih mesecev doletela neka velika sreča, a za to napoved si je dala plati 220 kron. Ivanki Filipčič je namreč janka rekla, da potrebuje ta denar, da priori vse potrebno, da razpoloži srečo njej v : žlog. — A ker je že prešlo 6 mesecev, ne - bi jo doletela nikaka posebna sreča, je - anka Filipčič dala predvčerajšnjim aretovati •ianko. Smešnica. A.: „Kako pa pozna- ti pečeno koš, če je bila stara ali mlada?" — B.: „Po ■beh!" — A.: rNikar se ne šali! Saj kokoš nima ob "" — B. „To nič ne de, saj jih imam jaz !* Sprememba soglasnika. Z r si vsaki ga želi, malokdo ga pa vdobi. S š jo pa vsakdo lovi: pa zato, da jo umori, ker povsodi dela kvar. da-si je prav mala stvar. • Rešitev prejšnje: ZEMLJA—ŽEMLJA ) Koledar tu yreiae. — Dane3: Evstahij, j - jzoavalec , Branivoj ; Draža. — Jntri: Viktor, j U'-enec: Pribislav; Radula. — Temperatura vče-' - j : ob 2. uri popoludne -J- 3 2® Celzins. — Vreme S err»j: deloma oblačno. Darovi. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija so darovali g. Ljubič in 1 »rijatfclji 10 kron. Denar hrani uprava lista j .Edinost". Vesti iz Goriške. Socijalno-demokratični shod v Go-; ici dne 25. t. m. ie bil precej klavrn. Ude-žilo se ga je okoli 250 Ijudij, mej temi j i nekaj narodno-naprednih volilcev. Oživelo j je zborovanje to, da so se udeležili zbo- j anja tudi zadnji in izzvali polemiko. Pri- ■ 'n bil je tudi voditelj jugoslovanske soci- j In - demokracije g. E t b i n Kristan. Predsedoval je g. Miloš t. Prvi je goril o „narodu in delavstvu" g. R o p a s. i ^ovdarjal je zasluge socijalne demokracije j gospodarskem in kulturnem polju, tožil, narod ničesar ne stori za dela\ski stan, j d česar se mora delavstvo samo organi-! vati in si pomagati. Ko je končal, ni se: . nila nobena roka v pohvalo. K besedi se je oglasil g. Andrej! a b r š č e k : Dasi član narodno-napredne .ranke, vendar se čuti primoranega z o žirom izvajanja predgovornika izpregovoriti nekaj ed- Ne gre tožiti narodu, da ne pomaga; najprej mora si pomagati vsak sam : kakor Plujejo trgovci, obrtniki ju drugi svoje strokovne organizacije, morajo si ustanoviti pore-ona društva tudi oni. Te bo delavstvo rodno, mu bo pomagal tudi narod. To lo-_.'no zahteva narodno-napredna stranka, ko jedni strani hoče imeti dobro razvito trgo-o. obrt in industrijo, ki so predpogoj dobro čanemn delavstvu, na drugi strani pa za-*.eva, da si delavstvo ohrani narodno odi ago. Sicer pozdravlja, da se je socijalna-nokracija postavila na stališče narodne t o n o mije. Res so mej nami tudi na-rotja : če bi jih ne bilo. bi ne bilo treba * ank. toda uverjeni smo. da se ta na-i) r o t j a dado premostiti! (Kristan : \ikdar! Živahni prigovori.) Ako govori g. .'ristan tako, tedaj ne pozna goriških razmer. 5orno j ritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.) >T i pa vemo, da so ta nasprotja minimalna ; da pojdemo še vsi lahko v boj za napredek vzklikom: ..Naprej zastava Slave!" Večji del delavstva je zopet živahno akla-:ral govornika. Repliciral je E t b i n Kristan: Goril sem nekoč z nekim liberalnim kapitala to m. kateremu so delavci štrajkali. Rekel e, da jih odpusti in pojde v Italijo po druge. Ta vzgled je značilen za narodno-napredno Branko. Stranka je to kapitalistična, buržua-r'ska, meščanska stranka V njenih vrstah nahajajo se pijavke in krvosesi, zato so na- j sprotja nepremostljiva. Njen program je pro- { gram konfuznosti, samo norec bo verjel, da hoče osrečiti vse stranke. Sovražna je delavstvu ; tako se je n. pr. Andrej Gabršček javno izrekel proti starostnemu zavarovanju delavcev. Mi smo popolnoma drugačni, mi hočemo odvzeti bogatinom in dati revežem. Mi hočemo gospodarsko pomagati delavstvu ; boj za narodno avtonomijo in proti klerikalizma nam je sredstvo, ne namen, kakor narodno-napredni stranki. Za nas domovina nima pomena, ako nam ne da kruha. Ti gospodje prišli so sedaj samo lovit Vaše glasove, sicer ni jih nikdar videti. Razvijal je nato na dolgo in široko socijalno-demokratična načela. Odgovarjal je dr. Dinko Puc: Zavrniti moram napade na narodno-napredno stranko. Iz govora Kristanovega je res zvenelo nepoznanje goriških razmer. Morda je narodno-napredna stranka na Kranjskem meščanska stranka, a pri nas o buržuaziji ni govora. Glavno maso naše stranke tvorijo kmetje, obrtniki, kmetski in in-dustrijalni delavci, torej ravno oni krogi, od katerih jihje prav mali del v taboru socijalne demokracije. Meščanstva na Goriškem sploh nimamo in nimamo buržuazije. Kapitaliste v naših vrstah seštejemo lahko na prste, če pa bi se med njimi nahajal oni, ki ga je navajal predgovornik in bi bilo resnično to, kar je pravil o njem, bi bili mi prvi, ki bi mu pokazali vrata ! Očital je, da je naš program kon-fuzen, ker se ozira na vse stranke. Toda to je potrebno, ker stremi vsaka stranka po družabnem redu, v katerem je pravično razmerje | mej njimi. To, da so danes v vaši stranki j samo delavci, je slučaj. Če boste res hoteli I preobrniti svet, kakor je povdarjal g. Kristan, b o d e t e morali skušati dobiti tudi druge stanove v svoje vrste. Laž je, da bi se bil Gabršček izjavil proti starostnemu zavarovanju delavcev. Saj je vendar ta zahteva v našem programu jedna prvih točk in kedar pride v javnosti na razgovor. bomo mi prvi, ki se zavzamemo za to. Mi se borimo za narodno samostalnost, proti reakciji in za gospodarski napredek vspo-redno. Ne čutim se poklicanega, da bi pobijal vaša strankarska načela. Hodite Vi po poti, ki se Vam zdi prava, mi gremo po naši. Vaših glasov nismo prišli prosit : močni smo ; dovolj, da sami uspešno začnemo boj. Toda i naravno je, da je povdarjal g. Gabršček, kar nas druži. (Tovornika so večkrat živahno aklamirali. E t b i n K r i s t a n je nato rekel, da naj govorijo, kar hočejo : če niso to veliki (Dalje na 4. strani). Dr. Fran Korsano specijalist za slfllltitne in kožne bolezni itd v Trstu K Ima MmSSSESSl svoj ambulaterij t- t slici S. Nicola st. 9 (Ban Jifirassio Boka; Sprejema od 13. do i. in do 6.'/f pepoi. V €dino slovansko zastopstvo za Jrst in okolico vzajemno zavarovalne banke Slavite" v TBSTU' ttUca della Caierma 14 se priporoča, uvaževaje geslo: SVOJI K SVOJIM", slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetje in smrt. zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZTDARIĆ. zastopnik. S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k setfi, po mučni bolezni danes ob 1. uri popolunoči našo ljubljeno mater Jerico Pinter Pogreb drage ranjke bo 29. t. m. ob 4. mi popoludne iz hiše žalosti v ulici Tivar-nella štev. 3. TRST, 28. marca 1907. Jerica Pinter hči. „Delavsko konsumno društvo4'4 1 pri sv. Jakobu ■ vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 7. aprila 1907 ob 4. uri pop. v prostorih „Trgovskega izobraž. društva" (ulica S. Franoosco št. 2, I. nad.) DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. : 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi ia nasveti. Račun in bilanc« Je na razpolago v«akemu Olanu od J. aprile naprej. ODBOR. Odvetniškega = koncipijenta ki ima nekoliko odvetniške prakse in zna laško sprejme z julijem 1907, ali tudi prej Dr. Matej Protner odvetnik v Tt*STU, ulica Jiuova štev. 13. Tovarna pohištva /^sjlffir v TRSTU ulica della Tesa itev. 48/\yVV/ ^ / ^ - -/ Eoiario it. 1 \v / katalogi, načrti in \ /proračuni na zahtevo. Posestvo, valjični mlin in še ena i vodna moč v ljubljanski okolici pol ure j od železniške postaje v/nvav/\ ; 9B proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOBff/LŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. VVAKTOR & Co. via Torre Bianca 28 - T R S T - via Torre bianca 28 Prvi tržaški zavod za uničevanje podgan, miši in mrčesov. Gotovo pokončanje stenic z lastnimi tlisinfekcijskiini aparati Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn »n privatnikov so na razpolago klijentov. Le » prodajaloici Qj0rgj0 Jggg === TRST =— ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja - velika izbera ženskih oblek. Krila, jopiči, paletot, mantilje. bluze vse po nizkih cenah. Jtikaka častna konkurenca ni možna s svetovno tovarno obuval v M0DLEN&-U Trst, Corso št. 27 - TELEFON 1191 - Blago lastnega izdelka, podano direktno izdelorateliei r 102 Doflružnicali brez vsakega lešetarja. Čevlji in čiiml za ženske : <_ mi z elastiko.......gid. 3*— „ a trakovi.............. „ z gumbi......... 3*40 „ e trakovi Boka-Kalf .... „ 4 25 „ z gumbi „ . . . . 4 50 „ ali trak. Chevriiau fini n 6'— < ižmi črni za dom....... 2*50 rumeni za dom.....„2 75 „ najtineji. Chevrt-au ćrni ali rumeni n 5'— r„ beli glaf£........ 4 — čeveljčki Črni „Romana" .... „150 „ lakirani Romana" ... „ 2"— beli „Romana"......2*— Čevlji z& molke. Orni z elastiko, jako trpežni . . gld. 3'50 „ „ ušnje ob ka rij a . . „ 4'60 n „ Chevreau gladki - 6 25 z bokom „ T— „ z gumbi „ z „ 7.— „ s trakovi, jako trpežni ... „ 3'75 H „ oskarija .... „ 4*75 najtineji . „ 6'25 „ „ ameriški .... „ 750 „ n Chevrt-au „ 8'— „ ohlapni, brez elastike in trakov „ 6'— Ć«vUčkl r> ctrolf »d I gld. ntyr>J. Ameriška pomada „Griffinu za obuvalo vsake barve 1 krono i EDINOST* štev. 88 V Trstu, dne *J marcu 19 HOTEL BALKAS ^r-"™«« HOTEL BALKAN ''uržuazijci, so pa ta mali. Res je, da so sovražni delavstvu, res je, da se je Oabršeek izjavil proti starostnemu zavarovanju (burni prigovori.) Vem, kaj hočete reči: da se je stranka premladila z vstopom mladih. Toda Vi ne pomladite stranke in starih, ampak Vi zraven postarate ter postanete take narodne mevže, kakor Vaši ^predniki (Smeli, aplavdi-ranje in prigovori.) Kako bo pri ožjih volitvah ne vemo. Dali bomo svoje glasove tistim, ki es nam manje zamerijo ! So d rug Ropaš je potem pojasnil, daje dr. Puc govoril resnico, češ da se Gabršček ni nikdar izjavil proti starostnemu zavarovanju. Rekel je le, da če bi se izvelo sedaj (tako. kakor je projektirano), bi propadlo mnogo podjetij, česar pa on, govornik, ne verjame. Predstavil se je potem državnozborski kandidat socijalne demokracije za goriško okolico, g. Milost. Xa glasovanju dvignilo se je zanj kakih 70—80 rok. Ko je predsednik prašak kdo je proti, oglasil se je nekdo : „Vsi !u na kar je proglasil predsednik, da je kandidatura vsprejeta. Ko je še Krista n poživljal, naj vsi i delujejo za kandidata, kajti gre ee za stranko, j ne za osebo, zaključil je predsednik shod. Kolero med kuretino se je uradno i dognalo v vasi Opatjeselo, radi tega se svaii ljudstvo pred nakupovanjem kuretine iz omenjene občine. Sočo bodo regulirali od Podgore do izliva Vipave v Sočo, dotično merjenje se je še izvršilo. Električno moč so uveli iz Redipulje pri Zagradu v Podgoro ; a glej : na kolih ki. nosijo bakrene žice, so samolaška svarila in j narisana mrtvaška glava. V slovenski občini j in samo laško, kaj pravita k temu župan in j starešinstvo ? ! Iz Šempolaja. Pomlad je tukaj, pa kakšna ! Taka da imamo vsako jutro led. In vendar sem videl dne 26. t. m. ptico seljivk > ob 4. uri pop. : lastavico, ki je letela od j jugozapada proti jugovzhodu. Proti volilni reformi na Goriškem. Iz Kobarida nam poročajo : Naš občinski zastop je storil ta-le sklep : Občinsko starešinstvo trga Kobarid jednoglasno protestira proti tako krivičnemu razširjenju volilne pravice, kakoršna je bila z ozirom na -/3 večino slovenskega prebivalstva dežele vsprejeta v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Občinsko starešinstvo ni odločno proti j razširjenju volilne pravice na dosedaj brez- . pravne elemente, če se to vredi tako, da j bodo Slovenci primerno njih š t e v i 1 u j zastopani na podlagi enake in splošne: volilne pravice. Naroča se županstvu, da ta protest pri- j javi na pristojnem mestu. x Shodi županov. Člani dopuščevalne j komisije za goriško okolico, in sicer pred-sednik grof Žiga A 11 e m s, c. kr. viši zdrav- i nik v Gorici Aleksander Sta n d inger, veleposestnik Ivan F o n z a r i v Št. Mauru n državni potovalni učitelj Anton S t r e k e 1 j v Gorici snidejo se z župani Ajdovskega okraja dne 10. aprila ob 11. uri v Rebku na Goričici v svrho razpravljanja in ukrepanja glede zakona za licenciranje bikov. Dne 11. aprila ob 10. uri predp. se snidejo v isti namen z župani goriškega okraja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Go-1 rici in dne 12. aprila ob 9. uri predpoludne i z župani kanalskega okraja v Kanalu. x Deputacija pri namestniku. Iz Go-: rice se nam poroča 27. t. m. Danes opoludne sprejme c. kr. namestnik komisijo za licenciranje bikov v srednjem ozemlju goriškem, j to je za sežansko in oriško okrajno glavarstvo, da izprosi rešitev glede izbere pasme goveje živine za to ozemlje, kateremu so se priklopile tudi slovenske občine v gradiščan-skem glavarstvu in sicer občine Medana, Kožbana, Dolenje in Biljana goriškemu. Devin in Doberdol pa sežanskemu okraju. d. Volitve v Gorici. Na inicijativo slov* kat. delavskega društva v Gorici osnoval se je volilni odbor obeh strank, ki vodi vsa pripravljalna dela v mestu. Kakor smo že poročali, ni v volilnem imeniku mnogo stotin naših volilcev. dočim ni izpuščen noben Lah, ako je tudi že zdavnaj zapustil Gorico ali pa tudi za vedn«» se preselil na oni svet. Ker se je morala ob jednem sestaviti evidenca slovenskih volilcev, je jasno, kako ogromno delo ima volilni odbor. Glede nastopa pri volitvah, se ni še ničesar ukrenilo. Odvisno pač je mnogo od nasprotnih kandidatur, odvisno od političnega položaja v zadnjem hipu. Gotovo pa je, da bodo v Gorici nastopili vsi Slovenci skupaj kot en mož in zi-lo volitev ne bode važna samo za presojo ražo moči v mestM. ampak je tudi mogoče, da se /godi kaj povsem nepričakovanega ! , Razne vesti. Leopold Wd fiing, bivši nadvojvoda avstrijski, biva sedaj v Niči ter čaka tamkaj, [ da se konča pravda radi ločitve zakona med 1 njim in njegovo ženo Vilmo Adamovič. Po ! ločitvi se Wolflmg nastani v Parizu, Elektro-narkoza. V Nantesu so nedavno storili poskuse narkoze z elektriko. Profesor na tamošnji medicinski fakulteti S. Leduc je poskušal celo vrsto narkoz s pomočjo elektrike in prišel je do važnih rezultatov. Elektro-narkoza odgovarja po svojih učin-povsem učinkom kloronarkoze. Uspavani človek je povsem v nesvestnem stanju ter ne čuti riti najhujih bolečin. Prednost elek+ro-narkoze pred kloronarkozo je ta, da prestane učinek|elektronarkoze v trenotku, ko preneka funkcijonirati, a kar je glavno, probujeni ne čuti nikakih bolečin kakor n. pr. glavobol, utripanje srca i. t. d. To vest so zdravniški; krogi pozdravili z velikim veseljem. Naval ljudstva na Korzu. Kaj se je zgodilo ? Včeraj ves dan in še pozno v noč je stala pred neko hišo na Korzu velika množica. ki je tam tako ovirala promet, da se je moralo posluževati še drugih stranskih ulic. Ljudje, tramvaji, kočije in vozovi niso mogli naprej. Kaj se je zgodilo V Govorilo se je 0 grozni nesreči; nekateri so pravili, da se je v hiši, pred katero je zbrana množica, izvršil grd zločin, in zopet drugi so znali povedati, da so udrli tatovi v prodajalnico nekega zlatarja in dragotinarja ter oropali blagajno in odnesli dosti zlatenine. Vse to se je godilo na Korzu št. 27. Poročevalci listov, ki utikajo povsodi svoj nos, so prerili sunkoma gr.ečo, in so konstatirali, da je ves ta naval na „R adiosa American Diamond Palače*' na Korzu. Zakaj ? Samo radi tega, 1 ker je bilo čitati na nabitem oznanilu, da se prodajejo sedaj „Demanti R a d i o s a" po 1 krono kos ali par, in zato so se ljudje kar trli. da bi mogli kupiti demante po tako ! nizki ceni. , i, ....... , i Marljivega osmošolca gr-ko slovnico. i krono na uro. — Dopisovati pod iDijakiDja" na „Inseratni oddelek Edinosti'. 350 Iščeta se 2 vajenca rn kXt koj. Obrniti se je na Valeniin Luznar, klepar, ulica Belvedere. ____V GOS I ILN'1 = Andemo de Menigo v Rojanu, kjer se vstavlja trsmvay se dobe V111 a Uiljboljsill vrst, in sicer črno istrsko po 40 nve. (za družine po v>4 ne. 1) refošk v buteljkah po gl. 1 — ; teran iz Avfocrja po 50 In belo vipavsko po 14 nč. J. Za obilen obisk se priporoča učlani DOMINIK VIVODA. niwQ «1#o Soma bo ot> vt,akem vremen u i>lVCtOl\tt J 23 IIIa. sijajno razsvetljen.", na Ve- | likonorni poned ljek. Vstopnina 1 krono. 353 , Najprimernejša darila likim — za Velikonočne praznike, ao hranilne pu5i«e ki jih oddaja „Trgovsko-obrtna zadruga \ Tratu, ul. San Francesco 2. 351 Hrvatsko italijansko ^r« vse učili Šrnik. Zmerne cene. Naslov da^ Edinosc. < i49 m" JNAODJSlI SRLiOH jftnelia Ukmsr-Ianier ima brgata izbero vzorcev klofo ukov iz Pariza in Dunaja. Trst, Piazza della Borsa 4, II. n. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via ilelle Ombrelle št. 5 Guido e Ugo C©@n 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. šampunjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ---- stekla opletene. - prevzamejo se doposiliatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. JOSIP PEGAN - i rst Oglje, drva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cen Prej, nego kupite otrobe, drobne sm mam otrobe, oves koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko h Jfiarin Via Vittorio Alfieri št. ic (kraj ogiijegascev) kjer najdete bla^o Jiajboljše \rste i najceneje vseh trgov. VAV K J IGO VEZ NIC A ! Tovarna trgovskih registre Gustavo Tassini & Figlio ■ TrstVia Furpcrella št. 5 - ogel Via della Sam ----- i —------------------- Giovanni Sardotsch & Cc fprej v službi tvrdke Zennaro e [ Trst. ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst (ogel San Spiridione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, ste ki stvari, porcelane in ^vetiljke. - Vso potrel za razsvetljavo na plin. S p e c i j a 1 teta: steklene stvari in porcelane z;? '.ava-in gostilne. Zmerne ceno in točm. {>■ Stavljaj o s<- v Jelo stekla tudi na tlom. Slo vere praske giijati (mo Tvrdke ANTON1N G IMEL iz Kraljevskih l/inogradih se dobijo u prodajaš- nici delikafes Anton Furlan, uiica Gavana št. 13. sm~ Za Velikonočne praznike: sm KRASNI PREDMETI PRIMERNI ZA DAROVE prodajajo se po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini E. ME9HI TRST, ulica S. flntonio 2 (Palazzo Treves) ?t » 0 v bogati izberi, nepi ekosijive onistvo m tapetarije ^^SL^f^ (nasledili! 6. Dalla Tone Slacosn© jtffacerata eiica M' Acpdotto ■ ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. Ulica Giutia 29 " VEI(08LA\ PLtS^ K AE " Ulica Giulia 29 = zastopstva in komisije = Glavni zastopnik z zalego za Trst in okolico žveplenk in surogatov družbe sv. Cirila in Metoda. Glavni zastopnik za Trsi in okolico 11. testenin iz tovarne Žnideršič & Valenčič. Glavni zastopnik za Primorsko tovarne likerjev Nadvojvode Friderika iz Tičin. Glavni zastopnik za Primorsko tovarne likerjev akcijske družbe Gschwind v Budimpešti. Glavni zastopnik za Primorsko kemičnih, higijenično-redilnih izdelkov Dr. Lederer-ja v Budimpešti. Glavni zastopnik za Primorsko tovarne Čokolade in Kakao K. Stuchlik v Gradcu. Glavno zastopstvo in zaloga prvih pražkih zdravstvenih gnjati. Priporočam se cenj. gg. trgovcem, katere najtoč-neje z svežim blagom ter brez konkurence postrežem. Istotako gg. veietrgovcem. tovarnarjem in industrijalcem kateri žele v Trstu ustanoviti zastopstvo ali eventuelno premenjati.