list za slovenski narod. »»Iti »»Ij«: oelo leto predplaČM lo rld-i «» pol leU 8 fld., u eetn leu i rld., u en meeee 1 fld. 40 kr. 7 ■tolnlitraeijt prejenan TelJi: Za oelo leto 12 fld., la pol leta 6 fld., la eetrt leta • fi*^ » « i»e*c 1 rl4* V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Po«amezne itevilke veljajo 7 kr. 'HaiaiBiB* prejema »pravniitvo (adnuniitraciji) in ekipedicija, Semeniške uUoe it. 2, U., 28. Nainanlla (iMerati) m iprejemajo in velji tristopna petit-vnrta: 8 kr., 5« ««tiska enkrat; 18 kr oe «e uska dvakrat; 15 kr., ce ee tieka trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Izhaja VMk dan, iiviemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. I&tev. isr. 7 Ljubljani, v potek 6. junija 1890. Letnilc XVIII. Delegacije. Iz Budimpešte, 4. junija. Delegaciji ste dates v Budimpešti pričeli svoje delovanje, in sicer avstrijsifa ob eni, ogerska ob treh popoldne. Ker avstrijska državna polovica v Budimpešti nima lastne palače, najema za časa delegacij en del prvega nadstropja v velikanskem hotelu »Hungaria", kateremu za to plačuje 10.000 gld. najemščine. Dvorana je jako tesna in temna, ker je zidana zgolj za manjše večerne zabave, ne pa za zborovanje, pri katerem potrebujejo delegati zadostne svetlobe. Veliko boljše bi torej shajah, ko bi zidali tam lastno poslopje, za katero bi bilo 100.000 gld. čez in čez dovolj, zlasti ker imajo še nekoliko hišne oprave iz nekdanje državno-zborske lesenjače, katero že zdaj rabijo za hotelsko dvorano. Poslancev se je bilo sošlo 41; tudi vsi trije skupni ministri Kalnokj, Bauer in Kallay pa baron Sterneck so bili prišh z veliko vrsto svojih uradnikov, poslušalcev je bilo pa jako malo izvzemši poročevalce raznih domačih in vnanjih časnikov. Minister vnanjih zadev, grof Kalnokj naznanja, da 80 cesar sklicali delegacije v Budimpešto, povabi najstarejšega delegata kneza Konstantina Čarto-rijskega, da kot starosta prevzame predsedništvo za tohko časa, da si delegacija izvoli predsednika. Čartorijski to stori in najprej pokliče najmlajša delegata, grofa Goessa iz gospodske zbornice in poslanca Bizzia kot začasna zapisnikarja. Ali to je bila napaka, ki je napravila več sitnosti in zmešnjav. Omenjena.gospoda sta namreč še le malo časa člana državnega zbora in opravilni red delegacije je težko kateri izmed njiju prtčital; in vendar sta začasna zapisnikarja glavna podpornika in svetovalca starostnega predsednika, dokler se ne izbero stalni zapisnikarji. Ko je prišla torej na vrsto volitev predsednika, imela sta ona dva s starosto prešteti in pre- gledati oddane glasove. Ko se to zgodi, vstane predsednik in naznanja, da je bilo oddanih 41 listkov in da je čezpolovična večina 32. Od teh dobil je knez Jurij Čartorijski, brat staroste, 21 glasov, Chlumeckj 15, štirje listki so bih prazni, 1 glas pa je dobil grof Brandis. Po mnenju staroste in njegovih mladih pomočnikov torej noben ne bi bil dobil čezpolovične večine, in res je hotel volitev ponavljati, ali v tem trenotku se začuje od vseh strani glasno oporekanje, da čezpolovična večina od 41 ni 22, ampak 21 in da je knez Jurij Čartorijski pravilno izbran za predsednika. Starosta se tem ugovorom vda in naprosi svojega brata Jurija Carto-rijskega, da naj prevzame predsedništvo, kar ta stori z nekaterimi opazkami, češ, da delegacije ne delajo pohtike same, ampak le pomagajo s potrebnimi pripomočki merodajnim krogom. Zato tudi on ne bode gledal na nobeno politično stranko, ampak le na svojo dolžnost, ter se nadeja, da bodo ž njim zadovoljni tudi oni, ki mu niso dali svojega glasu. Eno pa vendar navdaja vse delegate, namreč iskreno hrepenjenje po ohranitvi miru. Cesar so nam prvi porok za politiko miru, zato vabi delegate, da naj delovanje pričoo s trikratnimi „hoch"-klici. Poslanci z navdušenostjo zakličejo »slava" na cesarja, potem vstane Kalnoky in naznanja delegaciji reči, katere ji je vlada predložila v posvetovanje. Tndi pov^, da cesar v soboto o poldne sprejmo avstrijsko delegacijo s posebnim prestolnim govorom, ogersko pa ob eni popoldne. Za tem so se vršile volitve zapisnikarjev in rediteljev, po nasvetu grofa Falkenhajna pa tudi navadnih treh odsekov, namreč budgetnega, peticijskega in verificijskega odseka, katerim so bih do včeraj došli predlogi takoj razdeljeni. Pri volitvah teh odsekov se je vsled nevkretnosti zapisnikarjev zgodila zopet neka prav neljuba pomota. Eden izmed nju je namreč opozoril predsednika. da je treba po tem in tem paragrafa za sklepčnos 40 delegatov, kohkor jih pa tedaj menda ni bilo v dvorani. Predsednik, ki tudi še ni izurjen v opravilnem redu, zaukaže delegate sošteti; oglasi se pa Stohr in z opravilnim redom v rokah dokazuje, da je po § 49. delegacija sklepčna, če je poleg predsednika navzočih vsaj 30 delegatov. Toliko jih je pa v dvorani, torej ni dvoma, da je zbornica sklepčna. Štirideset poslancev je za sklepčnost potrebnih le pri skupnih sejah. Predsednik prečita za-se navedena paragrafa in potrdi, da je temu res tako, da so bile torej vse volitve pravilne. Ob dveh popoldne sklene sejo z naznanilom, da hoče prihodnjo sejo delegatom napovedati pismeno. Ker morajo poročevalci izdelovati poročila, bo javna prihodnja seja še le čez kakih 10 dni. Dr. Eieger je prišel v delegacijo, ko je bil predsednik že iz-voljen; če bi bil prišel malo prej, bil bi gotovo oa postal predsednik v nekako zadoščenje za britkosti, katere so mu bih napravili mladočeški poslanci v deželnem zboru češkem. šolstvo na Slovenskem. Govoril poslanec Klun v državnem zboru dne 26. aprila 1890. III. Kar se tiče šolstva na Koroškem, sem že v prejšnjih letih tako obširno o tem govoril, da bi ničesar ne dostavljal, ko se ne bi razmere od istega časa še shujšale, ker se tisti, ki se poganjajo za terjatve slovenskega prebivalstva, še huje preganjajo, kakor prej. Ravno te dni ste slišali interpelacijo, ki pove, da je deželni poslanec Einspieler pod policijskim nadzorstvom. (Cujte! Cujte! na desnici.) To smo čitali tudi v raznih listih. Jaz pa nisem mislil, da bi gospod ministerski predsednik poleg mnogih svojih opravil našel čas, da bi se pečal z ubogim LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Tasil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Vsled mojega dvojnega odstopa kakor ligarja in protiklerikalnega časnikarja, mi piše predsednik orleanskega prostomiselstva, g. Franc Bonnardot, ud zidarske lože in glavni vrednik »Democrate-a du Loiret", to-le pismo: Orleans, 17. maja 1885. Dragi grajan Taiil! Vaš sklep opustiti boj zoper klerikalstvo je dogodek, ki ne more ostati neopažen. Vi ste ne-ovrg^ivo najdrznejši sovražnik verskih ločin. Nihče med sodobniki ni toliko storil za odpravo prazno-verstva, ker Vi ste napadali bogočastja v njih načelu samem, ki je božestvo. Zato tudi nikdo ni tohko dosegel kot Vi! Cenim nagibe, ki so Vam narekovali Vaše sklepe; razumem, da ste zgubili veselje vsled tohko obrekovanj, sramočenj in dejanj iz hudobne zavesti, ki ste jih trpeli od strani nekih republikancev. Pa Vi ste imeli z4 se veliko množico protiklerikalno vojne; priznanje skoraj vseh pro-jstomiselnikov Vam je bilo pridobljeno. Vaš odstop bo prinesel nered v prostomisel- stvo. Ni mogoče, da bi se odpovedali dokonečno tako dobro pričetemu delu. Dovolili mi bodete, da Vam tako govorim, če Vam povem, da sem se potegnil za Vas vselej, kadar se mi je ponudila prilika: polemike »Demokrata" s tukajšnjimi časniki to pričajo. Gojim nado, da Vaš odlok ni nepreklicen, in da Vas bo prostomiselstvo kmalu videlo na čelu svojih vojakov. Blagovolite, dragi grajan Taiil, sprejeti zagotovilo moje udanosti. Franc Bonnardot. Dostavek: Prosim Vas pooblastila, da smem priobčiti Vaš odgovor s svojim pismom. Jaz precej odgovorim: Pariz, 18. maja 1885. »Dragi grajan Bonnardot! Natančni izraz mojega mišljenja se dobi v mojem članku št. 316 »de la Republique Anti-Clericale" (16. maja). Članek obsega moje po-slovljenje od nekaterih prostomiselnikov, katerih obrekovanje velike večine pariških republikanskih časnikarjev ni še odtrgalo od mene. Dosti mi je tega. Sit sem psovanja intransi-žantov in oportunistov, prevratnikov in zmernih, poln podhh puščic, katere so mevže od zadej vame pognale takrat, ko sem se kot neodvisen vojak bil v prednji četi; utrujen, upadel v pogumu, vznevoljen, ne morem se upirati studu, ki me poseda in za vselej hočem zlomiti svoje protiklerikalno pero. Ker je republikansko braterstvo le laž, naj se torej žro eden druzega! Naj pošlje Hebert Vergniaud-a pod gilotino. Danton naj pošlje Heberta! Robespierre zopet naj tako stori z Dantonom, in Tallien naj sklene vrsto s tem, da pošlje tje Robespierra! In kadar se bo udal kak strelec iz vsega srca prostomiselstvu in se bil, ne da bi hotel sprejeti ukaza od kake stranke, naj ga prostozidarstvo v temi prehode s svojimi strupenimi puščicami! Prosite me pooblaščenja, da bi smeli vkup priobčiti svoje pismo in moj odgovor. Rad Vam to dovoljujem. Vedno sem bil za beli dan. Ko bi imel tudi videti, da se bodo jutri obrnili zoper mene redki prijatelji, ki so mi ostali, mislim, da nepreklicijivi sklep, ki sem ga storil, ne sme ostati skrit. Ker sem bolj ko kdo pomogel k osnovi protiklerikalnega shoda, ki se ima sniti v Rimu proti koncu tega meseca, bom šel v glavno mesto Italije, pa le kakor strežnik druzih odposlancev, kakor posel, ki opravlja svojo službo in se obnaša le trpivno. In ko hitro bo shod končan, vrnil se bom na prosto, in rešen praznih pomislekov, ki so mi roke vezali do tega dne, bom delal po svoji vesti, da ogrdim grde spletkarje, ki goljufavajo, skubejo in kaze ljudstvo pod republikansko krinko. iapnikotn ua Koroškem, in tega tudi danes ne verjamem. Sicer pa dotičnega poalanei ta naredbi ne more posebno ialiti, ker preteklo ja od tega i« poldrugo leto in mn vkljub policijskeoitt nadzorstid niso mogli blizu, to je najboljši dokat njegove lojalnosti. (Res je! na desnici.) Drugi vagled. Neki srednješolski profesor js r počitnicah na deželi pri nekem shodu Ciril-MetodOre podrninice g&Voril o maternem jezikn t iolah in o verski šoli. Ker pa je list „Preie Stimmen" tako poročal, kakor da bi bil profesor hujskal ljudi, poslali so hitro žandarje — in menda tndi preiskovalnega sodnika — v podjunsko dolino (Cujte! na desnici.), da bi zvedeli od ljudi, kaj je govoril ta profesor; in čeravno je preteklo pol leta in profesorju niso mogli ničesa očitati, vendar je bil poklican pred gospoda deželnega predsednika, kateremu je moral dati častno besedo, da ne bode več govoril na takih shodih. Nasprotno pa je neki nemški profesor govoril pri neki spominski slavnosti za cesarjem Friderikom (Cujte! na desnici.), o čemer pa nočem dalje govoriti. Omenim pa, da ga 'za to nihče ni grajal, in ni mu bilo treba dati častne besede, da ne bode več govoril na takih shodih. Dn^ 20. februvarija t. 1. je neki učitelj govoril na shodu .bauernbunda" v nemško-liberalnem smislu; gosp. deželni predsednik ga je pohvalil, in nismo slišali, da bi mu bilo prepovedano še tako govoriti. (Poslanec Šuklje: Enaka mera!) Tega ne pravim, da bi koga očrnil, temveč, da bi Vam pokazal, kako imajo na Koroškem raznovrstno mero, in da zahtevam, naj bi se tako postopalo proti slovenskemu prebivalstvu, kakor proti nemškemu. (Tako je!) V koroškem deželnem zboru so se gospodje minolo leto zelo pritoževali, da se nekoroški poslanci drznejo govoriti o koroških šolskih razmerah. To je naravno. Ti gospodje bi bili radi sami med seboj io so hudi, če jih kdo moti v samotnem miru. (Tako je!) Prvi korak do boljšega je, da človek sam sebe spozna. Koroški gospodje pa se ne spoznajo, ker vedno trdijo, da koroški Slovenci nimajo vzroka, da bi se pritoževali o zatiranju v šoli in drugod, akoravno je dokazano s pismi, da so šolske razmere na Koroškem nepostavne. Nedavno ste slišali gosp. generalnega govornika s te strani, kako delajo sitnosti občini Št. Jakob v Rožni dolini in kaj so počeli ž njeno prošnjo za slovensko šolo. Naštejem Vam še nekaj vzgledov. Občina Tolsti Vrh je dne 7. aprila 1888 prosila deželni šolski svet za slovensko šolo v Kotljah; pa še-le dne 28. decembra 1889, torej čez 20 mesecev je dobila odgovor, pa tak, da stvar še vedno ni rešena. Deželni šolski svet se namreč ni oziral na prošnjo občine Tolsti Vrh; ampak ker nekateri otroci te občine obiskujejo tudi šoli v Cernečah in Libeličah, ki spadate pod občini Libeliče in Guštanj, vprašal je deželni šolski svet te dve občini, ali ste zadovoljni, da se v Libeličah in čer- Tisti dan se bodete gotovo združili z mojimi sovražniki. Odpuščam Vam že naprej zaradi prisrčnega sočutja, ki ste mi ga kazali, če tudi ste prostozidar. Osebno Vam bom vedno udan. Leon Taiil." Za tem pismom, ki ga je priobčil s svojim v „Democrat-u du Loiret", g. Franc Bonnardot pristavi te vrste: To trga srce! In vendar koliko resnic je v tem pismu! Dolžnost prostomiselnikov in svobodnih prostozidarjev je maščevati Leona Taiila, žrtvo spletk nekih republikanskih strank, ki mislijo, da imajo nalogo zavirati napredek v republiki. Leon Taxil nima 32 let in si je naredil ime; ljud je, ki mu ne odpusti, da jih je prehitel! Mi se zavezujemo, da storimo svojo dolžnost proti temu obrekovancu. Med tem pa se pripravljajo klerikalci na razsvetljavo. F. B. Dva meseca pozneje je ravno ta g. Bonnardot v ravno tistem „Democrat-u du Loiret" to-le pisal: Kakor mi mislimo, so klerikalci pridobili žalostno prirast. Norost veledomneve! To morda pojasnuje vrnitev Leona Taiila. Pa bodi že, kar boče, dejanje nima nič, kar bi moglo vznemirjati prostomiselstvo; eden častihlepen je manj, to je vse. (Dalje tledi.) nečab vpelje slovenski poučni jezik. (Poslanec Šuklje: Na v Kotljah!) O KoUjah deielni šolski siet na olilani besede. Nemško-liberalna občinska zaalopa ata sev^dl ddgoTorila, da ttiora ba Šolah v Cernečah in Libeličah ostati nemSki pOnčni jezik. Zi slovenski pouk na teh dveh šolah pa občina Tolsti Vrh ie prosili ni. Slednjič je občina Tolsti Vrh iobill odgovor, da 80 se obilni Libeliie in Guštanj, lilor tudi ko-roSki deželni odbor izrekli zoper prošnjo, zato naj občina pov^, ali še ostane pri svoji prošnji. Občinski zastop Tolstega Vrha je imel sejo dne 10. februvarija t. 1. in 12. februvarija odposlal zopet prošnjo na deželni šolski svet s pristavkom, da po § 6. državne šolske postave popolnoma pravilno postopa, ko tirja slovenski jezik za šolo v Kotljah in ono v Cernečah, katero obiskuje 47 otrok iz občine Tolsti Vrh in le 23 iz občine Libeliče. Glede na šolo v Guštanju pa želi, naj se tam ustanovi slovenski razred, da otroci popolnoma ne pozabijo svojega maternega jezika. Kdo ve, kako dolgo bode občina čakala odgovora na to drugo prošnjo. Drugi vzgled je naslednji: Krajni šolski svet v Globasnici je imel dne 4. avgusta sejo, da bi se posvetoval o prošnji za slovensko šolo. Učitelj pa je znal stvar tako zasukati, da ljudje naposled niso vedeli, za kaj se gre, in da so podpisali zapisnik, v katerem je bilo ravno nasprotno, kar so želeli, da so namreč s sedanjo šolo in nemškim poučnim jezikom popolnoma zadovoljni. Ko so možje to zvedeli, kako so bili prevarani — ker vse je bila goljufija — pisali so načelniku krajnega šolskega sveta in zahtevali, naj skliče dne 17. novembra 1889 novo sejo, da prekličejo, kar so dne 4. avgusta podpisali — ker v resnici niso vedeli, kaj so podpisali — in da se pridružijo prošnji občinskega zastopa za slovenski poučni jezik. Enake sklepe so storile tudi druge občine ter poslale deželnemu šolskemu svetu, kateri pa z njimi enako postopa, kakor v Št. Jakobu in Tolstem Vrhu ali pa jih pusti ležati. In vendar se je drznil koroški deželni šolski nadzornik v 12. seji deželnega zbora dne 4. novembra 1889 trditi, da hoče deželni šolski svčt ustrezati vsem željam prebivalstva in da vedno zahteva, naj se mu poroča, ako občine žele več slovenskega pouka. On bi bil ustregel željam glede na slovenski poučni jezik, pa nobena občina se ni za to oglasila Ako se kaj takega trdi v javni seji deželnega zbora, potem mora vse nehati! Gospod nadzornik naj bi pregledal arhive deželnega šolskega sveta, morda bo našel v kakem kotu zgubljene prošnje. Politični pregled. v Ljubljani, 6. junija. Notran)« dežele. Volilno gibanje na Moravskem. Iz Brna se poroča ,Politiki", da je volilno gibanje na Moravskem jako živo; vendar pa bode deželni zbor imel staro lice. Pred šestimi leti so od štiriindvajset čeških kandidatov v kmetskih občinah le trije pro-pali. Mladočeška stranka še nima tolike moči, kakor na Češkem. Dosedanji konservativni poslanci utegnejo vsi prodreti. Največ hrupa dela takozvana kmetska stranka. Volilni oklic jim je nekda spisal mladočeški poslanec dr. Herold. Dne 12. t. m, se bodo sešli zastopniki vseh narodnih frakcij, da se dogovori o kandidatih. „Deutsche Zeitung" pa svari Nemce, naj se ne cepijo, kakor Cehi. Česko nemika sprava. „Deutsche Zeitung" piše, da imajo le Nemci vspeh v češkem deželnem zboru. Sprava za vlado in Cehe ni sladak sad. Debate pa so pokazale, da sprava ne bode rodila trajnega mini, in da se bodo Nemci morali odločno braniti, ker češki aristokrati so jedini s Staročehi, Mladočehi pa so vedno silnejši. ,Neues \Viener Tagblatt" pa trdi, da Nemci in Cehi žele miru. Tmanje driare. Nemčija. Kakor se poroča iz Berolina ruskim listom, vzbudili so pogovori kneza Bismarcka z ruskimi in francoskimi časnikarji veliko nezadovoljnost T Berolina Dopisovalec „Mosk. Vedomosti" pravi, da je dimilo nemški dvor vže samo to, ker je koez Bismarck govoril ravno z ruskimi in francoskimi ČMnikarji. V tem hočejo videti dokaz Bismarckovega zistematičnega nasprotovanja. Posebno nekatere Bismarckove opazke so vznemirile berolinske politiške kroge, tako n. pr., da ni knez Bismarck odobraval namena nemškega cesarja, ko je hotel iti v Carjigrad. Ko so povedali cesarju besede Bismarckove, dal je baj^ svoji najhujši jezi duška v besedah: „Ali je mar knez zblaznil?" Istotako je berolinski dvor tndi proti neugodni Bismarckovi sodbi o socijalnih načrtih cesarja Viljema. Bolgariia. Ii B.flja se pproia 3. dne t. m.: Vsi oni sozarotniki. I! ao bili o^fpaiit kiiai, namreč Bicof, Abalanski, »MtoenoT, Mojaror id Pante-ley Kisimov so prognaHI iz Bolgarije. DaM po noči Jih je Ipravila policija ^ko meja t Srbllo. Samo oproš^anega Mateeva nI Mdela ta iKljll. PreosnotI nemllli iMiiade je vzbu-poiornost. HMiit^ri čaaniki raz-DravIjW0 na dttibno to pfeosnoTO, in omait ijo po-mnoSe«ja nejAlk« armada, ko bi priMl Nemčija vojno proti Rusiji. Ko bi se bojevala Nemčija na enkrat z Rusijo in Francijo, imela bi v začetka vojne na razpolaganje le aktivne in rezervne čete petanh na taksOnski meji nastavljenih kornih okrajev In saksonski korni okraj, torej 20 divizij pešcev,, dve ah tn konjeniške divizije in trideset baterij top-ničarjev, vseh vkupe okoli 347.000 mož. Na takojni napad na Rusijo Nemčija še misliti ne more, temveč mogoča bi jej bila le obramba vzhodne Nemčije. Se le, ko bi najprvo popolnoma Francijo premagala (?), mogla bi napasti Rusijo, ko bi namreč pomnožila posadke na vzhodnih mejah iz Francije vrnivšimi se armadami. Ko bi se Nemčija le z Rusijo bojevala, imeti bi morala najmanj devet vojnih korov na zapadnih svojih mejah. Potem bi imela ob ruskih mejah v začetku vojne 35 divizij pešcev, 5 ali 7 divizij konjenikov in 55 baterij topničarjev ali 568 batalijonov. 208 — 240 eskadronov in 1542 ali 1556 topov, vsega vkupe 568.000 pušek in 36.000 sabelj. Pri najboljših politiških razmerah mogla bi Nemčija postaviti le 35 divizij pešcev in 7 divizij konjenikov proti 68 divizijam ruskih pešcev in 18 divizijam ruskih konjenikov. Francija. Komaj so pomilostili princa Orleanskega, in že so sklenili socijalistiški zastopniki predložiti vladi predlog o splošnem pomiloščenji. — Kakor se poroča iz Tonkinga, je tamošnji položaj jako neugoden. Prebivalci dosti trp6, stiska jih glad in vznemirjajo roparske čete. Povsod napadajo kupčijske ladije pomorski roparji, zadržavajo jih, oropajo, ali vsaj hočejo oropati. V neki provinciji vlada poleg lakote še smrtonosna kuga. Vsak dan jih pomori ta strašna morilka do sedemdeset. Pomorski roparji si drznejo priti prav do velikih mest. Zmerom se poroča o napadih in moritvi. Kar je bilo na razpolaganje čet, poseglo je vmes, da se zapreči kolikor mogoče vsaj roparstvo. Belgija. Protisuženjska konferenca se je posvetovala o Lambermonovem predlogu gled^ na carine za uvaženje v Kongo-pokrajini. Pooblaščenci Nemčije, Avstrije, Anglije Francije, Španije, Por-tugala, Švedije, Rusije in Danskega so poudarjali, da njih vlade popolnoma ta predlog odobravajo. Italija. Iz Rima se poroča listom: Zadnja borzna likvidacija vršila se je jako burno. Imenovalo se je enoindvajset slučajev, kjer ni mogoče poplačati dolgov. Petnajst špekulantov je pobegnilo. Tudi v Turinu se je pokazalo jednajst tacih neugodnih slučajev, vsled česar so pobegnili štirje spekulantje. To vsekako kaže, v kako slabem stanji so italijanske finance. Zdruiene driave. Kakor se poroča listom, vršil se bo 23. do 25. septembra t. 1. četrti kongres nemških katolikov v Združenih državah. Tamošnji protestantski krogi ovirajo njih katoliške šole in nemški pouk, zato pa se bo kongres posvetoval, kako bi se najbolj zaprečile te ovire. Izvirni dopisi. Iz stare Loke, dn6 4. junija. (Razžaljena občina in glasilo loškega poslanca.) Tako težkega majnika, kakor je bil letošnji, pa zares že dolgo nismo imeli. Začetkom onega meseca objavil je „Narod" dopis, kakoršnih v našem časopisji zaman iščete. Ni čuda, ako je, zlivajoč polno mero žolča na našo občino, našel odmev, kakoršnega ni mogoče popisati. Sploh se je govorilo, da ima dopis namen, oblatiti našo občino in duhovščino. Primoran je bil torej župan potegniti se za žaljeno čast svoje občine; primoran je bil potegniti se za javno resnico. Poslal je malo dnij na to stvarni popravek na vredništvo „Slov. Naroda", — čakal teden dnij, da bi bil natisnen; — zam^n. Druga vredništva takoj drugi dan z veseljem prineso popravek, če so nehote poročali neresnico. „Narod" pa se je celo javnemu pozivu našega župana v „Slovencu" branil natisniti popravek. Taka je resnicoljubnost teb gospodov. In še le pred sodnikom primoran je sprejel stvarni popravek v svoje predale. No, če to ne govori zadosti jasno o pristranosti „Naroda", potem ne v^m, kaj naj še navedem. Seveda se gospodom ne more zdeti prijetno, hipoma trinajst neresnic popraviti; neresnic, katere ne blatijo posameznega človeka, marveč celo občino, ter jej skušajo jemati dobro ime pred slovenskim in tujim svetom. Javna morala pa bi bila zahtevala, takoj popraviti, kar so zakrivili, če se že ne morejo vzdržati z žveplom kuriti. Ti gospodje v „Narodni Tiskarni" so Vam pa res čudni možje. Na jeziku imajo ob vsaki priliki, kako ljubijo svoj narod i01 T se, (nas so pa učili v šoli, Boga ljubiti čez Tse); kako je treba boriti se zt vsako ped domače zemlje itd. Po dragi strani pa pomagajo t sredi slovenske zemlje celo občino mor&lno uničevati, in se malo brigajo za to, da li se vsled dopisov, ki jih objavljajo, doseže kaka daševna ali gmotna korist, ali ne. Delajo po prislovici: „Calumniare . . Ce je prepir in sovraštvo nasledek dopisa, — kaj jih to briga? Tako ti gospodje ljubijo svoj .Narod" čez vse, ker čez vsa logična pravila in mordlne zapovedi v njem (namreč v svojem listu, ki čuje na ime „Narod"), preobračajo svoje kozolce. In list tak naj bi bil glasilo slovenske inteligencije? — No, to se bode pač skrbelo, da taka drevesa ne prirastejo do nebes. Znano je, da je .Slovenski Narod" glasilo g. dr. Ivana Tavčarja, deželnega poslanca loškega in kranjskega mesta, ki pa je ob tudi jednem predsednik ^Narodne Tiskarne". Znano je nadalje, da se Ločanje nasproti vnanjim ljudem sploh imenujemo s tem imenom, naj si je kdo dom^ v .mestu" ali pri .fari". Gospod zastopnik .pisane Loke" bi bil torej lahko spoznal na prvi pogled, da je oni zloglasni dopis iz Škofje Loke v njegovem listu pest, ki bode vse Ločane po glavi udrihnila. Ia toliko takta, mislim, bi bili smeli njemu prisojati, če mu že njegovi služabniki v .Narodni Tiskarni" niso pokazali dopisa samega, da bi bil on kot zastopnik Ločanov moral zahtevati, da pride popravek našega župana takoj v njegov list. Tega dobri loški poslanec ni storil. S tem pa si je seveda pridobil k mnogim prejšnjim še novo zaslugo za loško mesto. Znano je, da se v Loki čez leto naseli mnogo tujcev, osobito iz Trsta, kateri našim ljudem, bodisi od fare, bodisi iz mesta, puste nekaj novcev. Ce bode pa zaslužni poslanec loškega mesta s takimi dopisi skušal zanimivati svoje čitatelje, kakor je napominani iz Škofje Loke z dn^ 2. maja, potem sme prepričan biti. da bom« med mnoge njegove dosedanje zasluge prijavili s hvaležnostjo tudi to, da nam odganja tujce in s lem skrbi za povzdigo narodnega gospodarstva v Loki. Ne recite, da pretiravam. V rokah imel sem pismo, katero je poslal k nam mož, ki socijalno zastopa vsaj tako stališče, kakor liberalni poslanec loškega mesta. In dotični naš prijatelj trdi, ako se bodo uvrščevali v predale slovenskih listov taki dopisi, kakor je bil omenjeni z dne 2 maja, potem naj se Ločanje nikar ne pritožujejo, ako jim tujci hrbet obračajo. In vendar je doslej Loka marsikak krajcar zaslužila od tujcev I Narod čez vse ljubeči poslanec loškega mesta seveda ne vpraša veliko za gmotni stan našega mesta. On nas bode zastopal samo v deželnem zboru; ondi bode gradil skozi Vincarje železnico v poljansko dolino, pod Kamnitnikom pa obrtno šolo. Upajmo, da do prihodnjih volitev bo vse to dogo-tovil, in takrat bo smel z jasno zvenečimi ostrogami kot pravcati kavalir zopet stopiti pred svoje volilce. — Cuje se med dragim tudi od več strani — in če smo lokalni, kdo bi nam to zameril? — da so gospoda .Narodne Tiskarne" samo zato porinili večkrat omenjeni dopis v predale svojega .Naroda", da bi nekoliko poščuvali ljudstvo zoper duhovščino, osobito zoper našega starološkega rojaka gospoda Kalana, ki nam pa doslej še ui hodil tujcev odganjat, katere mi radi imamo in jim streiemo. Uprav, ako se naš dobri loški poslanec o priliki potrudi med svoje volilce, nam utegne on kot predsednik .Narodne Tiskarne" najbolje razjasniti stvar, ki še vedno zanima vse naše kroge mestne in kmetske. Iz Ljubljane, 7. junija. (Se enkrat o poti po Bebri.) Našemu dopisu v .Slovenčevi" št. 122. se je odzval menda posestnik onega vrta, ki ga meji obzidje od poti po Bebri in nam očital, da smo .veliko povedali brez pravega temelja". Da se je o Bebri — tega obsk urnega kraja sredi mesta — obširneje pisalo, je izvestno redka prikazen, ker ni običajno, da bi smel revež sploh kdaj govoriti iu oglasiti se, kadar ga tarejo teiave. Trpi I to bodi gaslo trpinovo I Da se pa dopisniku očita: brez pravega temelja, o tem pa sodimo mi, ki smo primorani po Bebri hoditi, drugače. Ugovorniku se zdi — to se umeje — vsa tožba o Beberski poti brez pravega temelja, ker po nji ne hodi, a če bi jo moral vsak dan 4 do Škrat premeriti, k studencu po vodo hoditi itd. po zimi ob ledenem potu po vseh štirih (1) plaiiti se, potem bi se preveril, da je nai glas utomeljen ia da Jo pot n'ma .pravega temelja", ne pa naš dopis. oziroma naša prošnja. Nismo si ogledali stvari .površno", ampak nje nedostatke čutimo že leta in leta ne samo iz jedne hiše, marveč vsi po Bebri prav britko, o čemer g. ugovornik nima najmanjše slutnje. Badi priznavamo, da nismo .prišli do prave korenine"; razkril jo je ugovornik sam, ker hoče zaprečiti, da ne bi ostalo vse pri starem. Nam Be berčanom je odprta le pot prošnje in druzega nič, posestnikom rebrskih zemljišč pa pristoja pravica .ugovarjanja". Iz odgovora se vidi, da se na mero-dajnem mestu utegne premeniti prvotna blaga namera slav. mestnega zbora na našo škodo. — Poprave, ki smo se jih drznili nasvetovati, ne naslanjajo se na stavbeno-strokovni elaborat, to je gotovo; a dosti drugače si dobrega popravila ne moremo misliti; prepričani smo tudi, da izravnanje stopnic in prenovitev slabega tlaka z obsekanimi okroglimi kameni ne bode spodnjih vrtnih škarp tako obtežila, da bi se poruiUe. Nedostatki, o katerih omenja ugovor, pa le po-polnujejo naš dopis in hvaležni smo, da so se prijavili, ker potrjujejo resnico naše trditve in objave. Ugovorniku se čudno zdi, da se ljudstvo ne poteguje za glavno ulico na Grad pri sv. Florijanu; ona pot uas Bebrčane prav nič ne boli, za njeno popravo naj se prizadeti ondotni stanovniki potegujejo. V srečo bi si šteli, ako bi bili mi vsiišani tu, ki prosimo „za malo". Za potrebo skromne svetilnice pod studencem pa govori najmanj pohod gostov .Sonnwendhofove" krčme. Ako hoče slavni mestni magistrat tudi to okoljnost v poštev jemati, dobro! mi nimamo nič proti temu; muogo več nam je pa do tega, da posebno v dobi kratkih dni in dolgih temnih noči vidimo po stopnicah g6ri ii doli, kar se vsak ljubi dan mora po večkrat zgoditi. Stanovalci po Bebri in .Na osojah", iu brž ko ne tudi na Gradu službujoči pazniki najrajši hodijo po tej poti, ker je najkrajša do sredi mesta, zato je razmerno prav zelo frekventovana. Ako bi tega ne bilo, imeli bi le malo povoda prositi za popravo in bi si tudi ne upali tega storiti. Zato se Bebrčani še enkrat prav ponižno priporočamo na merodajnem mestu, da bi se naša prošnja blagohotno uvaževala. Več stanovalcev z Bebri. Iz podjunske doline na Koroškem. 4. junija. *} Kako bode z volitvami v deželni in državni zbor v podjuaski dolini? Vrli rodoljub Muri je na prošnjo narodne stranke sprejel, Bogu hvali, zopet mandat. Drugega kandidata imamo Gr. Einšpielerja, ki si je v kratkem pridobil zaupanje našega ljudstva. On je energičen mož, ki se ne ustraši nobenega ne-prijatelja in brez ozira pove tudi vladnemu namestniku grenko resnico, da se premalo ozira na potrebe slovenskega ljudstva. Le volimo torej navdušeno Einšpielerja, on bode saj našemu skozi in skozi liberalnemu deželnemu zboru vest, ki mu bode vse napake in grehe očitala. Nemško-liberalna stranka gre v svoji požreš-nosti tako daleč, da hoče še v čisto slovenskem našem kraji ribe loviti: pristaš te stranke, znani .Škrjanc" v Dobrli vasi (piše se Plavetz; je bil prej inžener in sedaj je .kmet"); sam se ljudstvu za kaudidata ponuja, češ, da naj ne volijo nobenega doktorja, pa nobenega duhovnika. Kdor pa pozn4 tistega moža, ve, da on je slab prijatelj kmetskega stanii, ker je ravno v svojem kraji z drugo cesto kmetom nepotrebne troške napravil; da je slab kristijan, zato pa velik nemškutar. Naše ljudstvo pa že začenja ljudi svoje krvi razločevati, in ljudje, ki protikandidata Plavca poznajo osebno, trdijo, da ni mogoče, da bi ga volili. Tega prepričanja 80 tndi .bioerDbotidsrji'', s katerimi je pisatelj teh vrstic govoril. Kako čndne razmere še vladajo tn, priča tudi naš .banernbund" = kmetska zveza. Je to dražba ustanovljena v čisto nemškem kraji Sentpetru pri Grabštanji. Nemci za .banernbund' ne marajo, le Slovenci še vlečejo ž njim, akoravno vidijo sami, da .bauernband" je drniba 1. liberalna, 2. nemška, slovenskemu narodu ostro nasproti. Ta družba ima časnik .Baaernzeitung". Prej ga je vredoval Mačnik, ki je zbežal; potem Kutnik, ki je advokatu Staremu izneveril 6000—8000 gld. in je zbežal za gdre, — sedaj pa je vrednik protestant Bertschinger jun. Ta list je v podjunski dolini dosti razširjen in razširja duh liberalni, indi-ferentni, — narodno zaspanost, in zasramuje di- ♦) Dopis smo morali mnogo skrajsati, sicer l)i bral zopet le gosjod državni pravdnik. Op. vred. rektno vse Slovane, indirektno pa Slovence koroške. Kar je slabega slišati o Slovanih, vse najde tam mesto, le da bi slovanska vzajemnost ne rastla. .Baoernbuud" razširja nezdravi duh liberalizma ne le po svojem listu, temveč tudi po shodih. Največ takih shodov je med Slovenci; ljudstvo pride obilno, ker je pouka željno, in nima priložnosti na. mnogih krajih k slovenskim shodom priti. Tn pridejo tudi naši učitelji, ki so celi v službah naše nemško-liberalne gosposke; govorijo, agitujejo itd. Akoravno deluje nemškutarska klika s polno paro, vidi se na vseh straneh med Slovenci živo gibanje. Zborovanja podružnic sv. Cirila in Metoda se vršijo sijajno in pridobijo zopet, — upam, — tla slovenski ideji. Zapeljano ljudstvo mora spoznati svoje neprijatelje, njih težnje in njih namen; mora spoznati puhlost njih delovanja, potem še le se na j svoje noge postavi in zapodi jeroba, ki ga je tako dolgo goljufal._ p. Jaroš. Dnevne novice. (Sprevodi presv. Rešnjega Telesa) so se včeraj vršili Ljubljani v stolni cerkvi, pri sv. Petru in v trnovskej župniji po navadnem redu jako slovesno in ob najlepšem vremenu. Najveličastnejši je bil sprevod v stolni cerkvi; vdeležili so se ga gospod deželni predsednik Andrej baron Winkler s svetovalci in uradniki deželue vlade, deželni glavar dr. Poklukar z odbornikom dr. Vošnjakom, predsednik dež. sodišču Kočevar, župan Grasselli z nekaterimi mestnimi svetovalci, finančni ravnatelj Plahky, državni pravdnik Pa j k, podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice itd. Na kongresnem trgu je bilo zbrano vojaštvo in veteranski kor, na čelu jim fml. pl. Wattek z mnogimi častniki. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) so se danes odpeljali na Gorenjsko birmovat. (Umrla) je včeraj zjutraj ob uro na Selu pri Ljubljani karmeličanka M.Marija Ivana Morsey, poprej Ana baronovka Morsey-Picard, prva prednica nove naselbine karmeličank na Selu. Bila je rajnica rojena 10. aprila 1856. 1. v Osterkapell u na Westfalskem; stariši, posestniki več graščin, preselili so se na Štajersko, v Gradec, kjer je 1.1877. vstopila v strogi red karmeličank. Duševno je bila izvanredno nadarjena iu olikana, poleg drugih jezikov razumela je popolnoma latinščino. S posebno vnemo poprijela se je slovenščine, ko je izvedela, da je namenjena v Ljubljano med Slovence; ta naselbina jo je zelo veselila, z vso vnemo jako plemenitega srca pričela je lepo nalogo. Toda Gospod Bog je po sklepih svoje previdnosti drugače odločil; poslal jej je hudo bolezen, katero pa je junaško prenašala. Ne bogastvo, ne ponosna lepota telesna, ne sijajne obljube sveta niso je mogle zadrževati, da bi se ne darovala popolnoma svojemu Bogu; lahko in veselo je torej umirajoč ponavljala nepreuehoma besede: .Moj Bog, moje vse," dokler ni s prijaznim nasmebljejem izdihnila svoje svete, čiste, plemenite duše. .Draga jo pred obličjem Gospodovim smrt njegovih svetnikov." Slovesno mrtvaško opravilo bo jutri ob osmih v samostanski kapelici pri sv. Jožefu na Selu pri Ljubljani, potem pa pogreb pri sv. Krištofa. — Namestnica rajnice na Selu je začasno njena sestra Terezija Morsey; tretja sestra pa je prednica karmeličank v Gradcu. — Naj miruo počiva v Gospodu! (Občni zbor .Katoliškega tiskovnega drnStva") bode letos tisti dan, ko bo zborovala .Sov Matica", namreč dnč 25. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani knezoškofijske palače. (Štajerski deželni zbor.) .Slov. Gospodar" piše v zadnji številki: .Da misli več volilcev v šoštanj-skem okraju ponuditi veleč. g. dr. J. Lipoldu, župniku pri sv. Martinu v Šaleški dolini, mandat zt deželni zbor, to je znano, vendar se nam poroča zanesljivo, da veleč, gospod ne prevzame poslanstva. Naj torej volilci vzamejo to na znanje, da se ne bodo cepili glasovi ob volitvah. (Družba sv. Cirila in Metoda) z bodočim šolskim letom razširi jedino slovensko šolo v Trstu za jeden razred. Vsled tega razpisnje njeno vodstvo ža III. učiteljsko službo. Opozarjamo na inserat v današnji številki. (Soinčni mrak.) Dne 17. )unija okolu 8. ure dopoldne prične se soinčni mrak ter bode trajal {et 12. uro. Nekaj čez polovico solnčaega kftfgi bodft otemnelo. Ta naravna prikazen se bode pri nas najbolje videla okolu 10. ure. (Slovenski tambnraSi.) Ljutomerska čitalnica je v maju priredila veselico, pri kateri so prvič nastopili domači c venski tamburaši pod vodstvom kapelnika g. Fr. Šneiderja, učitelja na Cvenu. 8virali so tako izvrstno, da je vse občinstvo burno ploskalo ia so tamburaši, katerih je doslej osem, morali ponavljati točke. Naj bi ta vzgled imel mnogo posoemaloev! (V Celji) 80 se trgovci dogovorili, da bodo ob nedeljah zapirali svoje prodajalnice ob 13 Vi - uri. Neki trgovec pa se zadnjo nedeljo ni držal tega sklepa, zato so v noči neznani dečaki namazali hišo s neko črno nesnago. (Škofova beseda o pravem časa.) Kraljevo-graški škof je letošnjim pastoralnim konferencijam določil jedino, toda časovno vprašanje: „Ne moremo 66 pritoževati v pomanjkanji politiških svobod, ampak potožiti moramo, da nedostatek odločne krščanske Trlosti v mišljenju in dejanju škodi občnemu blagru v državi in cerkvi. To je tudi vzrok, da ljudstvo oima pravega merila za presojevanje javnih zadev; zato tudi ne pozna načinov, po katerih treba uživati postavno svobodo v občni blagor cerkve in države. To odločno krščansko mišljenje gojiti je glavna za-dača duhoveke uprave v cerkvi, v šoli in zasebnem delovanju, časovne razmere pa zahtevajo, da se dela na to s posebnimi sredstvi, in ta so časopisi, društva in dober tisek. Prišlo pa je tako daleč, da so taka društva največ prepuščena duhovščini, kakor da bi bila kaka duhovniška — ali kakor pravijo — klerikalna korist, n. pr. kongrua. Vprašam torej: Kako sodi konferenca o društvih, ki imajo namen, utrjevati krščansko mišljenje po pravih načelih v družinskem in javnem življenju brez vsega političnega strankarstva? Eako naj se snujejo taka društva s primerno malimi sredstvi? Kaka smer naj se jim d4, da ne pridejo s pravega katoliškega tira?" (Učiteljsko društvo za ptujski okraj) priredi v četrtek dne 12. junija izlet na Bori v Halozah, kjer bode imelo zborovanje. Vspored: 1. Ob 10. uri sv. maša v grajski kapeli. 2. Zborovanje: a) zapisnik in dopisi; 1) razgovor o vprašanjih za učit. konferencijo; c) nasveti. 3. Skupen obed ter ogled gradu in poskuševaluice z ameriškimi trtami. (Triaiki magistrat) je prepovedal veselico društva »Adrija" v Barkovljah, in sicer še-le zadnji večer, akoravno je društvo že 14 dnij prej prosilo dovoljenja. Naj kdo sodi o veselicah kakor-koli, resnica je, da je ta prepoved prišla le iz političnih razlogov tržaškega magistrata. Z druge straui pa bode prepoved imela tudi dobre nasledke: narodu se bodo še bolj oči odprle, da bode spoznal v pravi luči svoje neprijatelje. (Tržaški ,Sokol") si je izvolil nov odbor, v katerem so gg.: M. Cotič, starosta; L. Furlani, dr. Janežič, V. Kalister, A. Lampe, A. Bone, Fr. Inamo, J. Prelog in Sr. Bartelj, odborniki; M. Erže, J. Eukar in J. Zelen, namestniki. (Dahovniške premembe t lavant. škofiji.) Preč. g. Filip Bohinc, stolni korar in župnik, je de-janjski konzistorijalni svetovalec. Braslovško deka-nijo oskrbuje veleč. g. A Balon, knezošk. svetovalec in župnik na Vranskem; č. g. J. Hriber-nik, kapelan v Braslovčah, je provizor te župnije. Telegrami. Dunaj, 6. junija. Cesar se je popoldne z malim spremstvom odpeljal v Budimpešto. Belgrad, 6. junija. Telegram iz Skoplja naznanja, da sta Edhem in Salib paša s štirimi bataljoni pehote in eskadronom konji- štva prijela Arnavte proti Deviču. Edherapašo spremljajo mufti in dva Člana sodišča iz Mi-trovice. V Deviču je turška posadka, katero so Arnavti obkolili. Bruselj, 6. junija. Ko so je kralj peljal h gradu Laeken, da bi sprejel vojvodo Orleanskega, pali so konji. Kralj vstane nepoškodovan in gre peš v palačo. Vojvoda Orleanski je cel dan ostal pri kraljevi družini. — Listi poročajo, da se bode princ Balduin zaročil s princesinjo Klementino. Vremensko »porodilo« st. 974. Caa opazovanja 77u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvol Stanje tnksmtn toplom^rm po C«liija 741 1 7390 738 4 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 738-8 737 2 737-1 23-6 156 Veter 10-g brezvT b1. sfzh. svzkod 166 24-0 17-6 gl. vzh. si. vzh. 1. vzh. Vreme megla jasno jasno jasno oblačno Srednja temperatura obeh dni 16-7°, in 19 4°, za 1 6° nad normalom. ■g h 0.40 dež 0-00 0 9« in ]>nna|8ka borza. (Telegrafično poročilo.) 4. junija. Papirna renta .i^i po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 15 kr. Srebrna „ 5', , 100 „ „ 16* 5* avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Francoski napoleond. ...... Nemške marke 89 „ 95 n . 109 n 60 n . 101 n 45 n 966 n _ ft . 9 n 32 n 5 n 58 . 57 n 32> O tretji vcdni o^cni v S^u^^^Cjcmi" -o »icdo dvie jiinija 1890 o6 10. ntl «lo|>otb-we V vcU^ 3vot.ani paCace. dnevni 1. Č'i^ovot ptccl»cetn Jeforanjii. v mi--vviifeni driiSt-pcncvn fetii. 3. fofitev 'noveaineiMi pTcclfo^t in -vvaicetv.*^ žjiifcfjanv, dni 6. j^uviija 1890. cS^cl-Sot. Razpis učiteljske službe. Na slovenski osnovni šoli družbe SV. Cirila In Metoda pri sv. Jakobu v Trstu razpisuje se III. učiteljsl^o mesto z letno plačo pet (500) sto forintov. Služba je nastopiti že v začetku letošnjega šolskega leta. Podpisano vodstvo sprejema prošnje s potrebnimi spričevali flo 20. junija t. L Vodstvo družte sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani 1. junija 1890. Zadruga brivcev in vlasuljarjev liubijansl(ih naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričenši s 1. junijem brivnice in vlaiuljarnice ob nedeljah in praznikih od 3. nre popoldne zaprte. (12-5) stare orgije z 12 spremeni so na proe, cerkvene lestence od stekla in medi, vsakovrstne oblike in zloga. Na zahtevanje pošiljajo se 11 paramenti na ogled. .Skoro 100 let imajoči sIotcJ obstanek naec nsUnoTitTO jamči zanesljivost naše tTrdke. PV^ Ilustrovane cenike poti-Ijava brezplačno in franko."VIS Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. K Nova ameriška zobna glicerin-creme (preskušena od zdravstvene oblastnije) ALODONT'«?!«!!!?"! Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd. 1 komad 35 kr. V X«JablJani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Tmk6czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krlsperju. (52—45) ►0000000000000000004 1 Al O&JNATB BARVII kodltarnklli piiiilcali po pol In Jeden kilo pi-ipoi*o^;a iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firneža (i8) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Odgovorni rrsdaik: Ifiati] titalk. lidajatelj: Matija K»lw. Tiak ,Katoliike Tiskam«" v Ljubljani.