SKRB ZA Na pobudo kolegija je bil predlagan koordinacijski odbor za ekološko sanacijo Cinkarne z namenom, da bi povezoval vse dejavnike, ki so dolžni izpeljati program ekološke in ekonomske sanacije. Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji potrdil predlagane kandidate v odbor. Predsednik odbora je Viktor Skale, namestnik predsednika je Jože štumberger, člani pa so Emil Krivec, Vo- Ob stari »S« kislini že stoji nova Valjarna jislav Ružič, Mojmir Kosi, Mihael Burnik, in Franc Glušič. Tehnično organizacijska dela bo za odbor opravljal Franc Poklšek. Odbor je na prvih sejah koordiniral ekološka dela z ozirom na pomembnost posameznih točk iz celotnega programa sanacije. Odbor se je obvezal, da bodo izdelali program izvajanja vseh ekoloških ukrepov z možnostmi rešitve, stroški, odgovornimi nosilci in roki. Vsak TOZD je dolžan izdelati svoj program uresničevanja ekološke sanacije. Končno bo uresničeno dejstvo, da bo TOZD samodejno izboljševal ekološko stanje. Ko bo Izmed programov posameznih TOZD upošteval največje onesnaževalce in jih postavil kot prioritetne. Takoj bo pridobil ustrezna zagotovila za finančna sredstva. Do sedaj je znanih okrog petdeset nevarnih točk, katere koordinacijski odbor rešuje posamezno po načinu razreševanja, sprejemanju nosilcev in ovrednotenju le,- teh. SANACIJO Spričo dosedanje prakse, ko so bili ekološki problemi pred zunanjimi institucijami izključno tozdovski je bilo nujno, da se sestavi koordinacijski odbor, ki bo celoviteje razreševal ekološko problematiko. Cinkarna je program ekološke sanacije razširila še z drugimi potrebnimi nalogami, ki jih program, sprejet v letu 1978 ne vsebuje. Izvršena je naloga zvišanja pregrade v Bukovžlaku za deponijo sadre in povečanje kapacitet obstoječe nevtralizacije zaradi obratovalne in ekološke varnosti. Razen tega so izdelani že projekti za rekonstrukcijo glavnega kanala za odpadne vode iz TiOŽ in drugih obratov. TOZD Titan dioksid je za ekološko sanacijo najel premostitveni kredit pri Ljubljanski banki in Jugobanki. Delegati zbora združenega dela in zbora občin slovenske skupščine so sprejeli sklep o poroštvu SR Slovenije za garancijo zneska 44.019.000 dinarjev s pripadajočimi obrestmi. Občina Celje pa je prevzela poroštvo za najetje kredita v višini 14.673.000 din. Ker celotni program sanacije terja 114.956.000 din, je bilo od tega potrebno zbrati 51 odstotkov, kar si republika in občina delita v razmerju 75 proti 25. Delegati občinske skupščine so sprejeli sklep, da je potrebno vztrajati na reali -zaciji programa ekonomske in ekološke sanacije ter se še naprej zavzemati za njegovo dosledno izvršitev. Odgovor na članek v Delu, 3. oktobra 1979, z naslovom »CINKARNA SEJE ŽVEPLO« V članku novinarja Draga Hribarja z naslovom «Cinkarna seje žveplo« je več neresničnih podatkov, oz. zavajajočih, če človek ne pozna resnične situacije onesnaženosti zraka v Celju. Naj naštejem nekatere: Že takoj v podnaslovu piše o 80 odstotkih prispevka Cinkarne pri zastrupljanju zraka v Celju, oz. o 4000 tonah žvepla na leto. Podatke je novinar dobil pri prof. Stergarju na SIS za varstvo zraka in sicer iz rezultatov popisa onesnaževalcev v Celju. Ta popis sta izdelala SIS za varstvo zraka v Celju in strokovna služba Meteorološkega zavoda Slovenije. V tem popisu je navedeno, da Cinkarna emitira 4125 t žveplovega dioksida na leto in ne žvepla. Količina žvepla v tem žveplovem dioksidu je ravno dvakrat manjša, torej 2065 t na leto. Delež Cinkarne pri emisiji S02 znaša 80 % samo v primeru, da upoštevamo le emisijo S02 iz industrije v Celju, kar je razvidno iz grafikona v omenjenem popisu. Pri tem pa ni upoštevana emisija iz terciarne dejavmošti; kotlovnic in individualnih kurišč. Ker je novinar to prezrl, je tudi razumljiva njegova ugotovitev, da ni bistvenih razlik med kurilno in nekurilno sezono pri celotni emisiji. Poleg tega podatki v popisu onesnaževalcev ne izhajajo le iz meritev, ker le-te niso bile opravljene povsod, pač pa je kataster izdelan na osnovi podatkov, ki so jih posredovale organizacije združenega dela, meritev emisije / v Cinkarni so bile opravljene / in emisijskih faktorjev iz literature. V tretjem stolpcu članka novinar piše, da podatki iz industrije niso preverjeni, pač pa bo to narejeno do konca naslednjega leta. Iz članka se lahko prebere da je največja emisija S02 v okolici tovarne Ti02 / 1000 - 4000 t S02 letno /. V resnici je to emisije vseh izvorov v kvadrantu, v katerem je poleg drugih izvorov tudi obrat Ti02, ki pa sploh ni največji onesnaževalec. Njegov delež emisije S02 je 18 - 25 % emisije na področju, kjer je tudi obrat KKČ, sušilnica FeS04. 7 H20 in kotlovnica. Omenjena emisija se v katastru nanaša na novi del Cinkarne, ne pa na obrat Ti02. V članku avtor omenja le zastrupljanje zraka z S02, kot da je to edini onesnaževalec zraka v Celju, čeprav so v katastru evidentirali tudi drugi strupeni plini (CO, NOx, fluoridi, organska topila, S03 itd.) Poleg tega pa je v uvodu k podpisu jasno napisano, da v popisu ni upoštevana emisija iz drobnih kurišč in iz prometnih sredstev, razen v dveh kvadrantih, ki so ju podrobneje popisali, to je na Lavi in v središču mesta. O tem, kako pomanjkljivo je njegovo resnično poznavanje problema v Celju, nam priča tudi celoten drugi odstavek, ki govori o tem, kakšne so emisije S02 v Celju in kje so povečane koncentracije S02. Največje količine »žvepla« (S02 verjetno, ker žveplo ni pltn) so po njegovih besedah na križišču Dečkove in Kersnikove ulice; vzhodno od Kladivarja, kar je takoj za tem križiščem, pa je ozračje čisto. Na Otoku nimajo večjih emisij zaradi kotlovnice v Vrtnici, ker je ta ob starem Križišču, pač pa imajo na Otoku svojo kotlovnico. Zelo veliko pritožb zaradi onesnaženega zraka pride od prebivalcev Aljaževega hriba in iz Gaberja, obe območji pa navaja novinar kot čisti. Celotna emisija ostaja pod inverzijsko plastjo samo v primeru, če le-ta obstaja nad Celjem. Za Celje so značilne enodnevne inverzije, ki se začnejo pojavljati zvečer in se končajo v dopoldanskih urah naslednjega dne. Nevarnost predstavljajo večdnevne inverzije, ki so na srečo redkejše, takrat pa je za več dni zaprto kroženje zraka nad Celjem. Inverzije niso vsakodnevni pojav. Ravno zaradi te inverzijske plasti bo Cinkarna za kislin- ske obrate gradila visok dimnik, ki bo višji od inverzijske plasti. Cinkarna je velik onesnaževalec zraka v Celju, vendar k ozdravljenju zraka ne bo oripomogla le ekološka sanacija v Cinkarni. S sanacijo izvorov S02 v Cinkarni se bo zmanjšal le delež emisije S02 v celotni emisiji S02 v Celju. Po podatkih občinske ekološke službe iz leta 1978, ki do sedaj niso soremenjeni naša emisija Cinkarne 45 - 52 % celotne emisije v hladni polovici leta, ki je kritična za ozračje v Celju. Po izvedbi sana- cijskih ukrepov se bo njen delež zmanjšal na 29 - 32 % v hladnem obdobju, če se nič drugega ne bi v Celju spremenilo. Podatki, ki jih je novinar imel na razpolago, zaradi nedodelanosti katastra še ne kažejo resnične slike onesnaževanja zraka v Celju, prikrojeni, kot jih je prikazal avtor, pa jo celo popolnoma popačijo. Strokovni delavec za varstvo zraka Vida Aleksič dipl. ing. ______________Bolj delovno Najbolj pomemben dogodek v tem mesecu je bila skupna seja treh zborov republiške skupščine in uvodna beseda predsednika skupščine SRS Milana Kučana, ki je podal oceno, kako uresničujemo delegatski sistem in delegatske odnose. Dejstvo je, da se delegatski odnosi še niso približali teoretični misli. Zakaj? Ker v TOZD umetno ločujejo notranje samoupravljanje in družbeno odločanje; ker se družbenopolitične organizacije preveč ukvarjajo same s seboj, namesto, da bi delovale znotraj delegatskega sistema; ker raje vseprek ustanavljamo nove institucije kot da bi zaostrili odgovornost obstoječih; ker takoj ne stopimo na prste izigravanju sistema. Tovariš Kučan je v svojih razmišljanjih prinesel veliko nalog, ki bi jih morali takoj z veliko odgovornostjo, pričeti uresničevati. Naj strnem iz njegovega govora nekaj misli: V delovanju delegatskega sistema se razkriva resničnost našega samoupravljanja, njegovi dosežki in pomankljivosti. V uresničevanju le-tega bi morali z veliko večjo pozornostjo spremljati doseženo in odpravljati ugotovljene pomankljivosti. Bistvena značilnost delegatske demokracije socialističnega samoupravljanja je podružabljanje politike S tem ta sistem hkrati nakazuje poti in sredstva, ki omogočajo enakopravno vključevanje ljudi v opravljanje družbenih zadev ter demokratično izražanje in uveljavljanje njihovih pravic, svoboščin, interesov, potreb in odgovornosti. Posebej je opozoril na dve negativni smeri razmišljanja, ki sta aktualni v naših družbenih razpravljanjih in zadevata razvoj političnega sistema v celoti. Ena smer razmišljanja zožuje samoupravljanje le na neke vrste delavsko participacijo v TOZD Želi dokazati, da je družbeno samoupravljanje na ravni celotne družbe nemogoča in da se v praksi delovanja posameznih družbenih dejavnikov poslužujejo bližnjice mimo samoupravljanja. Nujno je tudi, da združeni ljudje z odločno akcijo, zasnovano na stališčih ZK, v dejanskem življenju obračunajo s tezo, da je samoupravljanje uresničljivo le v TOZD. Delavsko samoupravljanje se mora uveljaviti kot materialna podlaga za samoupravljanje v družbi, delavski razred pa mora biti vodilna družbena sila. Posamični interesi delavcev oz. občanov se morajo uskladiti v skupne in ti v splošne družbene interese na širših ravneh družbene organiziranosti in organiziranosti in odgovorno združenega dela. Najpomembnejše sredstvo takšnega odločanja pa so prav delegacije in delegatski sistem. Uveljavljanje delegatskega sistema je eden od pogojev, da lahko delavci zares odločajo o rezultatih svojega dela. Opozoril je na prepočasnost uveljavljanja delavca samoupravljalca pri odločanju v delegatskem sistemu. V naši družbi še vedno delujejo močni viri birokratizma in tehnokratizma, ki se razkriva v dolgotrajnem in neplodovitem sestankovanju, razraščeni administraciji, podvajanju dela, nestrokovno utemeljenih predlogih rešitev, dolgotrajnih in zamotanih formalnih postopkih za uveljavljanje pravic delovnih ljudi ter rojevanju številnih novih institucij. Posveti in sestanki ne smejo biti sredstvo za nedelavnost in prevračanje odgovornosti. Delavci in delavski sveti se ne poslužujejo svojih delegacij kot sredstva svojega vplivanja pri razreševanju problemov, delegacije preprosto ne smatrajo za sestavino svojega samoupravljanja. Družbenopolitične organizacije ostajajo dostikrat na obrobju delegatskega sistema, ter od zunaj vplivajo nanj, na zadnji točki delegatskega iskanja rešitev. Koristno bi bilo da zaostrimo odnose in odgovornost družbenih organov do njihove volilne samoupravljalske baze. Treba je dograditi in dopolniti ostanke starega z uveljavljanjem novih institucij, tako, da bi bile sposobne zagotoviti na-daljni razvoj. Bolj pogumno in dosledno moramo odpravljati preživele institucije. Razvoj delegatskega sistema zavira tudi normativizem, kar pomeni prizadevanje, da bi do potankosti s predpisi uredili sleherni postopek. S preveč podrobnimi zakoni in predpisi izražamo nezaupnico samoupravnemu dogovarjanju. Praksa kaže, da se pri večini družbenih dejavnikov, vključno s SIS krepijo strokovne službe nad nujno potrebnim obsegom in mimo njihove vloge. Pojavlja se težnja po podrejanju samoupravnih interesov političnim potrebam za katerimi se v resnici skrivajo interesi posameznih političnih struktur. Opozoriti je na pojave, da se ob široki samoupravni in delegatski bazi mnoge pomembne odločitve še ne sprejemajo na samoupravni način, čeprav gredo po formalno samoupravnem postopku. Nanizanih nekaj kritik delegatskega sistema je potrebno v praksi uresničiti. Potrebno je, da tudi v naši DO prikrojimo te ugotovitve v naše pogoje samoupravnega dela. Novo nagrajevanje v Ti02 V TOZD Titan dioksid so pričeli razmišljati o novem načinu nagrajevanja delavcev. Že dalj časa se je čutila potreba po spremembi, ker dosedanji način delitve osebnih dohodkov ni bil odvisen od učinka dela. Cilj tega notranjega ukrepa je v izboljšanju ekonomskega položaja TOZD, saj je vseskozi v izgubi kljub večji uspešnosti dela. Izboljšanje rezultatov in uspešnost dela bosta tako dosegla primerno stimulacijo delavcev. Nujno je tudi, da TOZD doseže rezultate, ki jih je pri nakupu tehnologije določil licenčni partner. Proizvodnja v Ti02 se razlikuje od večine proizvodnih obratov v Cinkarni. Tehnologija je zahtevnejša, modernejša in komplicirana, zato zahteva ustrezno kvalifikacijo delovne sile. Osebni dohodki niso bili taki, da bi omogočali zadovoljstvo delavcev, celo slabili so voljo delavcev, da bi ostali na delovnem mestu. S popoldanskim in nočnim delom ter delom ob nedeljah in praznikih, so se delavci lahko približali poprečnemu OD v podjetju. Vodstveni delavci v TOZD se zavedajo situacije, zato si prizadevajo nagrajevanje zgraditi tako, da bo delavec stimuliran plačan po rezultatih dela,s tem bo omejena fluktuacija ter izboljšana kvalifikacijska struktura. Merila se bo uspešnost posameznih skupin delavcev in ne posameznika, ker je to ne le praktično težko mogoče tamveč zelo drago. Dodatna kontrola ne bo potrebna, ker bo delavec sam po sebi uspešno delal. Določeni bodo kazalci, ki temeljijo na uspešnosti dela po izkoristku, kvaliteti in porabi surovin. Na osnovi določenih vrednosti za te kazalce se bodo določili faktorji uspešnosti. Izračun OD se ne bo več delil na osnovo in variabilni del, temveč bo združeno. Delavcu bo pripadal OD sestavljen po času in OD iz dodatkov vezanih na neposredno delo. Že v osnovi ima vsako delovno opravilo po odločbi določeno število točk. Tudi uspešnost dela se bo merila v točkah. Osnovno število točk se pomnoži s faktorjem uspešnosti, zmnožek pa je enak točkam na uro za uspešnost. Zmnožek dobljenih točk in število ur na mesec prinese število točk, katere moramo spremeniti v dinarsko vrednost. Dinarska vrednost točke je enaka v celotnem TOZD. Vrednost točke pa dobimo, če maso za OD v TOZD delimo s skupnim številom vseh točk, ki so jih delavci dosegli na novi uspešnosti. Masa je merilo, ki se formira iz rezultatov dela vseh delavcev v proizvodnji, pomeni torej, da je masa enaka končnemu rezultatu TOZD-a. Možnost povečanja OD bo tako odvisna samo od doseženih skupnih rezultatov. Poizkus novega načina izračunavanja za mesec avgust je že izvršen. Izhajali so iz dosedanje osnove in rezultatov dela. Proizvodnja zahteva stalno medfazno kontrolo, zato je na posamezni fazi dela možno meriti rezultate. Režijska dela se bodo morala nagrajevati na drug način. Delavci dobro spremljajo osnutek spremembe, vendar se zavedajo, da še nimajo vseh notranjih in zunanjih pogojev za doseganje najboljših rezultatov. Urejenost, vzdrževanje strojev in naprav ter izboljšani pogoji dela; teh vzrokov delavci ne morejo bistveno izboljšati. Odvisnost delavcev med seboj bo večja Posameznik ali skupina se bosta morala truditi za dobre rezultate, ker bodo v nasprotnem primeru podvrženi pritiskom drugih. Trenutno je potrebno veliko operativnega dela. Pri poizkusu uvajanja se je odkrilo že veliko napak. Bistvo vsega pa je dobro pripravljena organizacija, saj mora biti posamezniku točno znano, katere so njegove nšloge odnosno do kod sega njagovo delo. Delavcem izven proizvodnje se bo izračunavalo nagrajevanje na enak način, le faktor uspešnosti bo enak poprečnemu. Pričakujejo, da bodo zainteresirani za večji faktor, s katerim se bo povečala vrednost točk. Sistem za ugotavljanje uspešnosti dela je v prvi fazi izdelan za proizvodnjo, ostale organizacijske enote v TOZD pa si ga bodo morale še izdelati. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V času od 1. septembra do 15. oktobra 1979 je bilo delo samoupravnih organov zelo plodno. Objavljamo izvlečke iz zapisnikov, ki so že prispeli v tajništvo. TOZD GRAFIKA Zbori delovnih ljudi vTOZD-u so predelali osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih med TOZD in DSSS ter DS predlagali pripombe, kateri je sprejel sklep, da se morajo le-te upoštevati pri sestavi sporazuma. Na seji so potrdili izid glasovanja ZDL -za predsednika zbora Angelco Drgajner in dva člana predsedstva Gorazda Kovačiča in Friderika Leskovška. Sprejeli so sklep, da se pri Jugobanki Ljubljana najame dinarski investicijski kredit za osnovna sredstva v višini 2.400.000,- din in kredit za financiranje absorcijske naprave v okviru ekološke sanacije Grafike V. v višini 9.137,000,-din. Sredstva v višini 3 milj. din pridobljena od Ingrada Celje, ostanejo kot kredit in se črpajo za podražitve investicij. TOZD TITAN DIOKSID DENAR ZA INOVACIJE Delegati DS so odobrili izplačilo v višini 20.000,- din tov. Francu Teršku za racionalizacijski predlog - rekonstrukcija dozirnih vencev, redukcijski stolpi. Odobrili so tudi izplačilo koristnega predloga tov. Branka Pustoslemška za reciklažo filtrata v nevtralizaciji v višini odškodnine izračunane po obračunu prihranka vštevši stroške investicije za obdobje 3 let, z garancijo, da bo naprava delovala tri leta, s tem pa pokriti investicijske stroške. Obravnavali so tudi inovacijski predlog tov. Branka Pustoslemška za pršišče hladilnega stolpa in tov. Skaleta s sodelavci za kalcit dopolnitev, vendar zaradi po-mankljive dokumentacije in proučitve navedene predloge niso konkretizirali. POVRAČILO ŠKODE Dne 1. in 2. junija je prišlo do okvar na ventilatorjih v TOZD Titan dioksid, zaradi katerih je prišla v ozračje žveplena kislina ki se je zaradi neugodnih vremenskih razmer spustila po bližnji okolici obrata. Kislina je na tem območju poškodovala avtomobile zaposlenih delavcev na parkirnem prostoru. Do poškodb je prišlo na parkiriščih Cinkarne, Javnih naprav, Železniške tovorne postaje, Interevrope in Carinarnice. Lastniki avtomobilov - oškodovanci so zahtevali povračilo škode. Cenilci Zavarovalne skupnosti »Triglav« so ocenili škodo na vseh prijavljenih primerih. Skupna škoda je znašala 445.818,00 din. Celotno škodo je finančna služba prijavila Zavarovalni skupnosti »Triglav« na podlagi police št. 0028222, - iz odgovornosti, kjer ima Cinkarna zavarovalne razlike glede poškodb stvari in oseb. Po gornji polici je odgovornost za poškodbe, stvari zavarovan vsak škodni primer do višine 90.000,00 din. Ker je prišlo do izpada v dveh dneh iz istega razloga, se vse poškodbe obravnavajo kot dva primera. Tako je Cinkarna iz naslova te police dobila izplačano din 180.000,00. Oškodovanci želijo imeti povrnjeno škodo, vendar odgovorne službe do sedaj niso pristopile k poravnavi škod, ker za to ni bilo zadosti denarja. Škoda in odškodninski zahtevki so bili namreč večji kot so jih cenili cenilci in se prizadeti s cenitvijo ne strinjajo. TOZD KEMIJA MOZIRJE POHVALA Delegati delavskega sveta so obravnavali poročilo o doseženih poslovnih rezultatih svojega TOZD in celotne DO. Pohvalno je, da so razpravljali tudi o zaostrojevanju likvidnosti v Jugoslaviji in zaskrbljujoči devizni situaciji zaradi rentabilnosti pri odvisnosti uvoza. TOZD TRANSPORT ZADOLŽITVE V BUKOVŽLAKU S prevzemom odgovornosti pri nalogah na deponiji in pregradi v Bukovžlaku, je vodstvo TOZD-a bilo dolžno organizirati stalno čuvajsko službo. Štirje delavci, ki opravljajo te naloge so izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Zaradi pomanjkanja zaprtega prostora ni možno vspostaviti redno interno telefonsko vezo. Zato so se obvezali, da bodo kupili Mobi-laro blok - bivalni contejner za ureditev delovnih pogojev delavcev na delovnih opravilih čuvaja pregrad in deponije v Bukovžlaku. Cena le-tega je 135.120,- din. Ker delo v TOZD-u pogojuje stalno terensko delo s pogostimi spremembami posameznih delokrogov, zlasti opravljanje oziroma nadzor posameznih del v Bukovžlaku (deponija, pregrada sadre, pregrada deponije trdnih odpadkov, stalno dežurstvo itd.), je bila nujna nabava dveh osebnih avtomobilov R-4 za navedene namene. NAKUP TOVORNEGA AVTOMOBILA Zaradivdotrajanosti starih vozil, ki so stalno v popravilu in povzročajo zastoje pri delu, so bili primorani nabaviti tovorni avto kiper 1314 K, koristne nosilnosti 7,5 ton, s kiper napravo za kipanje na tri strani, dizel motorjem moči 145 KS in petstopenskim menjalnikom v znesku 502.504,30 din. DAVEK ZA CESTE Po dogovoru med Občinsko komunalno skupnostjo in TOZD Transport so bili dolžni poravnati plačilo odškodnine za prekomerno obremenitev cestišč v znesku 150.000 din. SKLEPI Člani DS so potrdili kratkoročno posojilo TOZD Grafiki za potrebna likvidna obratna sredstva v znesku 2.000.000 din za dobo dveh mesecev in interno posojilo -kreditiranje TOZD Metalurgije za obratna sredstva v višini 3.500.000 din. Člani DS so sprejeli sklep, da se sklep prejšnje seje o upokojitvi direktorja TOZD podaljša do 31. decembra 1979. Za zagotovitev normalne proizvodnje v Titan dioksid bo TOZD Transport organiziral nujen prevoz materiala iz Dunaja v Cinkarno z vozilom TAM 2001 in voznikom Dragotom Zdovcem. Interevropa namreč nima na razpolago primernega vozila. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA BREZ RAZPRAVE Iz zapisnika delavskega sveta z dne 24. septembra 1979 so razvidni le sklepi o nakupu in odpisu OS, o potrditvi skrbnikov OS in načelnika NZ. DSSS ODNOSI V SAMSKEM DOMU V samskem domu Cinkarne, kjer stanuje okrog 215 delavcev, pogosto prihaja do kršenja Pravilnika in hišnega reda. Z novim pravilnikom, ki so ga sprejeli 1977, so bile odpravljene vse materialne kazni. Nekateri stanovalci sprejeta in dogovorjena določila iz pravilnika kršijo in negativno vplivajo na sostanovalce. Eden izmed nujnih ukrepov, ki so bili potrebni za ureditev reda, discipline in preprečevanje hujših kršitev hišnega reda v domu, je bil dopolnilo člena 25 Pravilnika Samskega doma. Stanovalci, ki bodo huje kršili hišni red, bodo morali plačati od tridnevne do mesečne polne stanarine ali vse do izključitve iz doma. Prav je, da se končno utrdijo medsebojni odnosi, ter da se ustvari dobro počutje stanovalcev, pa če tudi na tak način. GASILSKI AVTO Gasilska služba Cinkarne bo v kratkem dobila kombinirano gasilsko vozilo TAM 5500 DG, črpalke za vodo, sesalno cev in sesalno košaro. Ocenjena predračunska vrednost znaša skupaj 905.702 din. 70 % vrednosti gasilskega vozila pa bo plačala SIS za požarno varnost Celje. DOBRO POSLOVANJE Delegati DS so ocenili rezultate dela in poslovanje DSSS v I. polletju in ugotovili, da je poslovanje bilo sicer dobro, toda s takšno prakso je potrebno nadaljevati, SDS pa morajo probleme obravnavati sprotno. Predvsem pa delegati apelirajo na SDS, da dobro in široko razpravljajo o 9. mesečnih poslovnih rezultatih, ker se morajo zavedati, da bodo le-ti osnova za planiranje v prihodnjem letu oziroma v srednjeročnem planu. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE OBLJUBA Na seji DS je bila 6. točka dnevnega reda predlog makroorganizacije DO Cinkarne, vendar je vodja organizacijske službe le seznanil delegate kako daleč so prišli usklajevalci. Obljubil pa je, da bo 1 oktobra predlog pripravljen nacca. 10 str. BREZ KOMENTARJA Na delavskih svetih TOZD-ov je bil dostavljen dopis Iniciativnega odbora za ustanovitev društva DIATI v Cinkarni, v katerem prosijo za denarno pomoč. DS TOZD Kemija je potrdil 4.500,00 din, DS TOZD Kemija Mozirje 800,00 din, DS TOZD Grafika 5.000,00 din, DS TOZD Ti02 500000 din in TOZD Vzdrževanje in energetika 8.200,00 din. ŠE O SANACIJI Dne 10. septembra 1979 je bila sklicana seja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije. Obravnavali so odstop direktorja delovne organizacije tovariša dipl. oec. Krivec Bernarda. Ta točka dnevnega reda pa je močno povezana z razreševanjem težav iz programa ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne. Zaradi številnih ovir in težav, na katere je tov. Krivec naletel pri nalogi izvesti program sanacije, ne ne more več prevzemati odgovornosti za njegovo realizacijo. Tako je navedel v odpovedi na delovno mesto delavskemu svetu delovne organizacije. Navedel je tudi, da je kot direktor Cinkarne posebej opozoril izvršni svet SRS, da nadaljne odlaganje izgradnje »S« kisline predstavlja ogromno škodo in da Cinkarna ne more za to prevzemati odgovornosti in prav tako ne direktor le-te. Program sanacije se izvaja, toda pomanjkanje finančnih sredstev zelo oteško-ča nadaljne delo. Delovna organizacija je morala do sedaj vložiti v sanacijo že 7 milijard starih din, medtem ko družbena pomoč še ni dokončno rešena. Člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tovarni so prepričani, da je direktor Krivec poskušal narediti vse, kar je v njegovih močeh za izboljšanje situacije, katera pesti Cinkarno Celje. Na seji politične koordinacije Cinkarne, dne 23. oktobra so bili mnenja, da bo po odhodu direktorja, nujno ustanoviti kolegijski poslovodni organ. NHS POGOUDR Center za organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov dobiva v naši tovarni vse večjo vlogo, predvsem z uveljavljanjem računalniške obdelave. Organizacijska služba in center avtomatske obdelave podatkov je služba, katere osnovna naloga je, da organizira poslovanje in medsebojno komuniciranje med posameznimi deli podjetja in TOZD s tem, da upošteva racionalnost poslovanja, ter da s čim cenejšimi stroški pri poslovanju doseže največje učinke. V okviru te službe je oddelek AOP z računalnikom, ki tudi pripomore k racionalnejšemu, hitrejšemu in točnejšemu zbiranju in posredovanju določenih poslovnih informacij. Obiskala sem Miloša Ranta, ki je vodja centra za organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov, kajti ravno prejšnji mesec se mu je izteklo 20 let dela v našem kolektivu. Iskreno mu čestitamo! Preden se je zaposlil v Cinkarni je delal v Železarni llijaš pri Sarajevu kot metalurški inženir v Topilnici antimona v Zajači pri Ložnici. S starši je živel v Celju, med vojno pa so bili izseljeni v MILOŠ RANT Ljubljano. Z željo po vrnitvi se je zaposlil v Cinkarni. Najprej je delal v razvojnem oddelku, pozneje pa kot obratovodja valjarne in ostalih metalurških predelovalnih obratov. Leta 1970 se je posvetil organizacijski službi. Cinkarnar: Zakaj ste se kot metalurški inženir odločili za organizacijo? Rant: Čeprav to delovno mesto ni vezano na moj študij, mislim, da dolgoletna praksa pripomore k poglobljenosti v problematiko organizacije in računalništva. Tudi osnovni študij mi je dal določene osnove za to delo, ker sem pred vključitvijo na to delo že prej prihajal do problem-mov, ki so bili vezani na organizacijo. Cinkarnar: Kaj pomeni voditi tako pomembno službo ki je začela od nič z lastnimi močmi in kakšne težave ima vaše delo? Rant: Delo vodja celotnega sektorja z organizacijo in AOP je v sodelovanju z ostalimi sektorji in direktorji TOZD-ov. Je tako rekoč štabna služba direktorja delovne organizacije, saj le-ta daje usmeritve sektorjev. Delo organizacijske službe je vezano na oblikovanje delitve osebnih dohodkov in predvsem v uvajanju računalniške obdelave. V okviru celotnega kolektiva pride do neusklajenih želja in neenotnih stremljenj. Te težave se odražajo pri našem delu, zato prihaja do različnih pogledov znotraj službe kot odsev različnih pogledov v Cinkarni kot celoti. Na koncu koncev pa so vsi cinkarnarji, zato moramo najti skupno pot do rešitve. Navadno se največkrat ustavi pri vprašanju OD. Jaz gledam na to takole: Če primerjamo OD v delovnih organizacijah so za enaka dela v drugih DO različni. Vprašanja OD in zadovoljstvo je zelo relativno in zavisi od trenutnih razmer v različnih delih podjetja. Občasno prihaja tudi do nezadovoljstva z OD posameznikov. Cinkarnar: Ali bodo delavci v priho-nosti morda z novo vsebino organiziranosti, ali če hočete v prihodnjosti dvajsetih ali več let, vsi končno zadovoljni z OD? Rant: Po izkušnjah sodeč, mislim, kar je človeško, da ne bo nikoli popolnega zadovoljstva glede prejemanja OD. Absolutnega merila ni in nihče ne more zatrditi, da bo kakršnakoli sprememba pripeljala do popolnega zadovoljstva. Sprijazniti se moramo, da bomo še poslušali kritike. KAKO SE PODPISUJEMO Ali ste vedeli, da se pravilno podpišemo tako, da napišemo najprej ime in nato priimek! Če tega niste vedeli, pa v bodoče, predno se podpišete, premislite, kajti podpis, ki se začne s priimkom, je strogo uradniški. Tako vsaj trdijo poznavalci našega jezika in n|im že moramo verjeti. Torej, ko se boste podpisali, najprej IME, nato pa PRIIMEK. dopisujte v svoj Časopis DOBITNIKI STANOVANJ Uarnnst delavcev in nesreče pri delu ■ V mesecu avgustu je bilo 9 nesreč pri delu in 6 nesreč na poti na delo in z dela, v mesecu septembru pa 10 nesreč pri delu. Vsi ponesrečenci imajo skupaj 166 izgubljenih delovnih dni. Prišlo je do nesreče v keramiki. Ko je kurjač hotel prižgati levi gorilec peči za žganje dimnih tuljav, je prišlo do eksplozije mešanice generatorskega plina in zraka v peči. Delavec je stal pred vrati peči v oddaljenosti cca 3 m (z ilovico naj bi zamazal reže vloženih opek v vratno odprtino. Pritisk eksplozije ga je vrgel po tleh ter poškodoval po oprsju. Vzrok za nesrečo je krivda druge osebe. V elektro delavnici se je pri zbijanju ležaja z osi odlomil delec kladiva in delavcu poškodoval roko. Nesreči je botrovalo neustrezno ročno orodje. Elevatorski trak za ilmeniz v črnem delu proizvodnji Ti02, se je zagozdil in izklopil. Delavec je skozi čistilno odprtino z gre-bljico čistil trak. Pri tem je ugotovil, da je trak zagozden s koščkom lesa. Ko je hotel z desno roko odgozditi trak, je zagozden les popustil in trak se je zaradi teže korcev polnih skodel ilmenita - pomaknil in mu stisnil dlan. Ponesrečenec ni računal na premaknitev traku. Do nesreče je prišlo v obratu PTFE (predelovanja umetnih mas). Pri menjavi zavore na ekstruderju je zaradi zatajitve regulatorja temperature prišlo do pregretja Hostaflona. Pri tem je brizgnila vroča masa in opekla delavca po obrazu in rokah. Zgornji dve nesreči pri delu nam dokazujeta, da vzroki le-teh nastanejo tudi pri motnjah rednega tehnološkega procesa. V pražarni pirita se je ustavilo mešalo v spodnji kadi. Delavec ga je hotel pognati z ročico (zaganjač). Motor se je ponovno vklopil in delavca je ročica udarila v nogo. Vzrok je iskati pri nepravilnem načinu dela. Pri valjanju cinkove pločevine v valjarni so delavcu spodrsnile klešče, s katerimi je hotel potisniti paket preko valjev. Pri tem je dobil opekline po sprednjem delu telesa. Če bi delavec uporabil predpisana osebna zaščitna sredstva, do nesreče ne bi prišlo. Omenil sem nekaj nesreč pri delu, ki dokazujejo, da je pri našem delu vsak dan še veliko nepoučenosti in neprevidnosti. Zavedati bi se morali, da nam takšne in drugačne nesreče prinesejo zastoje v proizvodnji, kar ima navsezadnje za posledico nižji dohodek delovne organizacije- Šimun Pinjušič Začaran krog stanovanj DENAR ZA STANOVANJA V Celju je problematika stanovanj kljub veliki gradnji že nekaj let zelo pereča. Problem nastaja pri združevanju sredstev, katera moramo v skladu z družbenim dogovorom 30% odvajati Samoupravni stanovanjski skupnosti od 6 % sredstev, ki jih združujemo od osebnega dohodka posameznika za stanovanjsko gradnjo. V občini imajo namen še pospešiti stanovanjsko gradnjo, da bi tako vsi naročniki prišli do družbenih stanovanj po enotnih kriterijih. Iz sredstev, ki prihajajo na Samoupravno stanovanjsko skupnost lahko delovna organizacija dobi kredit za nakup stanovanj glede na višino složenih sredstev pri Ljubljanski banki. Delovna organizacija naroča stanovanja po razpisu za prodajo stanovanj v družbeni lasti. Za naročenih 26 stanovanj iz petega natečaja v letu 1978 so Cinkarni odobrili 10.200.000,00 din. Cena enega kvadratnega metra je poskočila od 8.260,00 na 11.000,00 din. V šestem natečaju je na razpolago 416 stanovanj. Cinkarna jih je naročila 32. Ker je LB odobrila le 7. 000. 000 , 00 din kredita namesto 12.000.000,00 din, ni še znano, kje bomo našli manjkajoča denarna sredstva za cca dvajset naročenih stanovanj. Stanovanja iz šestega natečaja bodo na Otoku v lamelah 1, 2 in 3, v Miklošičevi ulici in v lameli Nova vas. Garsonjer ne bo. POTREBE SE VEČAJO V Cinkarni je stanovanjska problematika mnogo bolj kritična, kot jo poznamo. Na prioritetni listi prosilcev stanovanj, ki je bila sprejeta 21. aprila 1978 je bilo 107 prosilcev. Do danes je iz te liste rešenih 38 stanovanjskih potreb, v letošnjem letu je predvideno, da jih bo rešenih še 15, kolikor bodo stanovanja iz petega natečaja že gotova. Ostalo bo 44 nerešenih prosilcev (nekateri so zapustili podjetje ali rešili problem na drug način). V letu 1978 stanovanjska komisija ni izdelala nove prioritetne liste , ker bi se po mnenju članov zaradi nerešenih primerov samo povečalo število prosilcev. Izdelana je že nova prioritetna lista po kriterijih samoupravnega sporazuma o stanovanjskih vprašanjih, ki še ni potrjen, šteje pa 95 novih in skupno 139 prosilcev. Nerešenih prošenj za zamenjavo stanovanj je ostalo 6, novih kandidatov pa je 18. Končno in uradno število bo znano v prioritetni listi, ki bo začela veljati po sprejetju tega sporazuma. Problem bodočega reševanja stanovanjskih problemov bo odvisen od našega gospodarjenja, kar pogojuje razpoložljiva finančna sredstva za nakup družbenih stanovanj in za kredite namenjene gradnji stanovanj v lasti občanov. Interes za najemanje kreditov za gradnjo je iz leta v leto večji. Samo v letu 1979 je bilo 120 kandidatov, sredstev zanje pa je bilo daleč premalo. Delovna organizacija nima naenkrat toliko sredstev, zato daje prosilcem kredit večkrat v manjšem znesku. S tem zadovolji veliko število prosilcev, saj bi v nasprotnem primeru rešili le eno tretjino prošenj. V letošnjem letu je dobilo stanovanja 24 delavcev, in sicer: Bukovec Silvester enosobno, rabljeno; Baltič Milenko enosobno s souporabo WC, rabljeno; Bračko Viktor dvosobno, novo - zamenjava; Brkič Rajko dvosobno, rabljeno; Cunjak Raden-ko dvosobno, rabljeno; Cafuta Andrej dvoinpolsobno, rabljeno; Jakše Stane dvoinpolsobno, rabljeno - kadrovsko ;Kve-sič Ivica enosobno, rabljeno; Kukovič Branko dvošobno, rabljeno - zamenjava; Milisavič Rajko, enosobno, rabljeno;Mar-janovič Slavko dvosobno, novo; Meljnik Emil enosobno, rabljeno; Nikolič Maks trosobno, novo; Palir Danica dvosobno, rabljeno; Pajk Marija dvoinpolsobno, novo; Radič Lazar dvosobno, rabljeno; Radej Marica dvoinpolsobno, novo - zamenjava; Ramšak Matjaž dvosobno, rabljeno - kadrovsko; Ružič Željko enosobno, novo; Strašek Klara dvosobno, rabljeno - zamenjava; Šorn Alojzija garsonjera, rabljeno; Tunjič Blažko dvosobno, rabljeno; Tepeš Milan dvoinpolsobno, novo (zaradi eksplozije); Zdolšek Karel dvosobno, novo. Temeljni cilj za uresničevanje stanovanjskih vprašanj je zagotoviti hitrejše reševanje z združevanjem sredstev na osnovi objektivnih osnov in meril za pridobitev stanovanja ali stanovanjskega kredita. Zato bi morali vsi prispevati pri reševanju stanovanjskega vprašanja lastna sredstva, upoštevaje možnosti posameznika. Malo višja poštevanka Pred nekaj leti so delegati jugoslovanskih sindikatov ob obisku neke tovarne na Finskem dobili od gostiteljev naslednja pojasnila: »To je komercialni oddelek tam je računovodstvo, tu pa je biro za vse« Jugoslovani so takoj vprašali :»Kakšen biro za vse?« Odgovorili so jim, da so to službo delavci tako popularno sami poimenovali. Zaposleni, ki delajo v tej službi - ob drugih obveznostih - opravijo za delavce vsa pota v mestu od pridobivanja različnih potrdil in dokumentov do vplačila članarine za združenje ribičev. Na vprašanje, koliko delavci plačajo za take usluge, so jim gostitelji povedali: »Nič. Uprava je izračunala, da izostajanje delavcev z dela stane desetkrat več od plačila nekaj uradnikov.« Čisti računi-in ljudje so zadovoljni. Na kratko: kapitalisti so vse dobro izračunali, in ugotovili, kaj se jim bolj izplača. Ve pa se, da znajo dobro računati. Ali ne bi mogli tudi pri nas pristojni razmisliti, kadar govorimo o tem, čigave so pravne službe v naših organizacijah združenega dela, da ne bodo samo zastopniki na sodiščih, ampak tudi dragoceni pomočniki, da bi delavci brez izgube delovnega časa in raznih šikan ter glavobolov prišli do vseh »papirjev«, ki se jih ob raznih priložnostih zahteva, žal, preveč. Časopis sindikatov Yu »Rad«, 15. 6. 1979 H Lepe ti je Zagorje zelene Tako nekako se začenja znana zagorska pesem, ki med drugim opeva lepote hrvaškega Zagorja. Proti tej čudoviti pokrajini je v četrtek, dne 20. septembra peljalo devet avtobusov preko 400 upokojenih cinkarnarjev in njihovih družinskih članov. Dan je bil resnično lep, kar je vplivalo tudi na razpoloženje vseh udeležencev, ko so se zjutraj zbirali pred celjskim gledališčem. Prijateljski stiski rok nekdanjih sodelavcev in delovnih tovarišev so zgovorno pričali o njihovi medsebojni navezanosti, ki izhaja še iz časov, ko so trdo delali v topilnici, mrtvi pražarni in drugih obratih, kjer so bili nekoč zelo težki delovni pogoji. Mnogi izmed njih so bili upokojeni pred petnajstimi in več leti, toda kljub temu so še vedno čili in vedrega razpoloženja. Sedeži v avtobusih so bili hitro zasedeni in kolona je krenila sončnemu jutru nasproti. Izletniki so občudovali prelepo, valovito pokrajino, kjer se razprostirajo polja vinogradi in gozdovi, ki pripravljajo paleto pestrih jesenskih barv, na katere se rado ozre sleherno oko. V vseh avtobusih je bilo veselo. Nekdanji cinkarnarji so obujali spomine na težke, pa tudi lepe čase skupnega dela v eni izmed najstarejših delovnih organizacij v Celju. Čas je hitro mineval in že so prišli do prve postojanke, do gradu Trakoščan, ki ga upravičeno imenujejo spomenik kulturi in naravi. Po enem izmed izročil je na tem mestu že v času Rimljanov bila obrambna utrdba. V pisanih zgodovinskih dokumentih je grad omenjen v 14. stoletju, ko ga je celjskemu grofu Hermanu podaril njegov zet kralj Sigmund. V svoji zgodovini je grad zamenjal številne lastnike. nazadnje je bil v posesti družine Draškovič, ki je z njim gospodarila skoraj štiristo let. Grad je z arhitektonskega vidika sila zanimiva zgradba, ki v svoji notranjosti hrani številne kulturne in zgodovinske znamenitosti. Izletniki so si z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete v dvoranah iz katerih so si skušali predstavljati življenje stanovalcev gradu v prejšnjih stoletjih. Grad obdaja gozd -park, ki je znamenit po raznovrstnosti gozdnega drevja, pod gradom pa se razprostira okoli dva kilometra dolgo umetno jezero. Nekateri so menili, da je bil čas za ogled gradu in lepe okolice odmerjen preskromno, večina nekdanjih cinkarnarjev pa je pričakovala, da bodo uslužbenci NEKDANJI CINKARNARJI PRED SPOMENIKOM VELIKEMU BORCU ZA STARO PRAVDO »VODA JE ZELO TOPLA«, SO DEJALI TISTI POPOTNIKI, KI SO SE ODLOČILI ZA KOPANJE mnogi pravočasno ujeli javna prevozna sredstva,s katerimi bi se na to odpeljali proti domu. Slovo je bilo prisrčno, polno zahvale delovni organizaciji in sindikatu, ki sta organizirala ta izlet. Mnogi udeleženci so dejali, da so ponosni na svoje delo v »TO POT SMO PA VSI KOSILI V ENI DVORANI«, SO MENILI NEKATERI muzeja opravili tudi vodniško funkcijo, ne pa da bodo obiskovalce le nemo opazovali. Po ogledu muzeja so si obiskovalci »privezali dušico« v bližnjem istoimensk-skem hotelu. Zabrneli so motorji in kolona je krenila proti Donji Stubici k spomeniku, kateri je posvečen velikemu kmečkemu uporu iz leta 1573 in njegovemu voditelju Matiji Gubcu. Spomenik je delo znanega akademskega kiparja Avgusta Auguštinčiča. V neposredni bližini pa je grad Oršič, v katerem je muzej kmečkih uporov. Dan se je prevesil čez poldne, ko so se avtobusi ustavili pred hotelom Matija Gubec v Stubičkih toplicah, kjer je, že malce utrujene popotnike čakalo v veliki restavracijski dvorani izdatno kosilo. Nekdanje sodelavce je pozdravil predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov Cinkarne Janko Rebov. Dobro voljo in prijetno počutje je še podkrepil zabavnoglasbeni ansambel, ki je gostom igral in pel zagorske pesmi, naš stari znanec Poldek pa je s svojimi domiselnimi šalami navdušil slehernega v dvorani. Po kosilu so se nekateri odločili za kopanje v lepem zdraviliškem bazenu, mnogi pa so se zavrteli ob veselih zvokih. Žal je čas neusmiljeni priganjač; ko je bilo razpoloženje na višku, so se izletniki morali odpraviti proti Celju, da bi POLDEK JE SPET NAVDUŠIL Izlet aktiva žena IZLETNIKI SO SE IZKAZALI TUDI PRED MIKROFONOM taki delovni organizaciji, ki ne pozabi I svojih nekdanjih sodelavcev, ampak jim j omogoči vsako leto tako prijetno srečanje. ! Delovnemu kolektivu Cinkarne pa želijo, da bi začrtane naloge čim uspešneje uresničil. slike in tekst Zlatko Šentjurc OBVESTILO UPOKOJENCEM Izlet upokojencev je kot vedno do sedaj, tudi letos dobro uspel. Prav zato pa na naslov sindikata oziroma vseh zaposlenih v Cinkarni, ki letno za izlet ali srečanje namenijo kar lepo vsoto sredstev, še vedno prihajajo pismene zahvale. Eno od pisem se začne s stavkom: »Dnevi tečejo - spomini ostanejo«, drugo zopet pripoveduje o tem, kako so si stari delovni tovariši znova segli v roke srečni, da se zopet vidijo, tako zdravi, da so šli lahko na pot. Vsem, ki ste poslali pismene zahvale se v imenu delavcev Cinkarne zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo po svojih močeh še v bodoče trudili, da bi omogočili vsakoletno srečanje upokojencev. Tisti pa, ki niste mogli z nami in ste morda bolni, pišite nam, tudi vas bi radi obiskali in se z vami pogovorili. Konferenca osnovnih organizacij sindikata Cinkarne PISMO UPOKOJENCA Čeprav sem že več kot tri leta v pokoju, mi misli kar naprej uhajajo med prijatelje in sodelavce celjske Cinkarne. Večkrat poslušam novice iz Slovenije in Celja. Zelo sem vesel, ko dobim glasilo Cinkar-nar, saj me obdaja prijeten občutek, da i name niso pozabili, čeprav živim več kot ' 100 km stran. Najlepše se zahvaljujem za pošiljanje glasila Cinkarnar in vabila za izlet, saj sem tako v stiku s kolektivom in seznanjen z uspehi in prizadevanji delovne organizacije, v kateri sem delal več kot 16 let. Lepo pozdravljam vse svoje sodelavce ter jim želim obilo delovnih uspehov in zdravja. Ljudevit Galunič ' Vojnovec Hrvaško Zagorje Žene naše delovne organizacije smo se odločile, da gremo 22. septembra na izlet in obiščemo Klopinsko jezero v Avstriji. Končno je prišel težko pričakovani dan. Ko sem prišla na zbirno mesto pred Vrtnico, sem ugotovila, da sem prišla med zadnjimi. Večina žensk je bila že tam, kljub slabemu in meglenemu jutru. Tudi prvi avtobus je že pripreljal. Moram povedati, da nas je bilo kar za tri avtobuse. Ubogi šoferji! Z nekaj zamude, kar je normalno za cinkarnarje, smo se odpravile proti Gorenjski. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, seveda za soboto, so žene bile kar dobro razpoložene. Predvsem nas je v dobro voljo spravila Magda Mlinarič. Tudi šofer ni zaostajal za njo. Ves čas nas je spremljala megla in vse smo bile vesele, saj smo bile prepričane, da bo kmalu posijalo sonce. Toda, sledilo je razočaranje. Na Brniku je začelo močno deževati zato, ker nismo poslale prošnje za lepo vreme pravočasno na sam vrh ali pa zato, ker se nas je peljalo toliko žena. Stari pregovor namreč pravi: Babnice se zbirajo, dež bo! Kljub slabemu vremenu smo se srečno pripeljale do Predvora. (Če še niste bili tam, vam priporočam, da si za sindikalni izlet izberete prav Predvor). Ker smo bile še zelo zgodne, verjetno so se nas šoferji zbali in so zato pritiskali na plin do konca da bi prišli čimprej na varno, smo morale na naš zajtrk še čakati. Medtem so se nekatere sprehodile ob jezeru, ki se bohoti pred hotelom Bor, druge pa smo si ogledale predvorski grad, ki ga zob časa še ni začel. Ne vem ali nas je sestradal zdrav gorenjski zrak (mi smo navajeni samo na našega) ali pa je bila hrana tako okusna, da smo zmazale vse, kar nam je bilo dano. Dobro nahranjene smo se odpravile dalje. V avtobusih je dobra volja vedno bolj naraščala. Tudi dež, ki nas je ves čas spremljal, kot da bi ga kdo naprosil, ni mogel skaliti naše dobre volje. Avtobusi so se vzpenjali vedno više, zato smo vedeli, da se bližamo Jezerskemu in s tem tudi mejnemu prehodu. Ženske so hitro skrile denar, da bi ga cariniki ne zaplenili. Mejni prehod. Ko je vstopil carinik, so se nekatere začele precej potiti. Vendar pa vse se je končalo srečno. Carinik ni imel toliko časa da bi lahko pragledal vsa skrita mesta, ki si jih izmislijo ženske. Tudi, če ne bi bilo mejnega prehoda, bi ugotovile, da smo na avstrijskem Koroškem, ker so se že začeli pojavljati dvojezični napisi. Kar malce neprijetno mi je bilo, ko sem pomislila na naše Slovence, ki živijo tukaj. Priznati pa moram, da mi je sama pokrajina bila zelo všeč, saj me je močno spominjala na našo lepo Gorenjsko. Ker smo bile s časom na tesnem in smo se bale, da nam bodo zaprli trgovine, smo se ustavile kar v Železni kapli. Čeprav male trgovine, so bile kar dobro založene. Večina žensk*se nas je odpravilo v trgovino z živili. Saj veste, kako je. Smo večina gospodinje in temu primerno smo se morale tudi oskrbeti. Nekaj me je prijetno presenetilo. Vsi v tej trgovini so se z nami pogovarjali slovensko. Kupovale smo lahko z našimi dinarji, kar v drugih trgovinah ni bilo mogoče. Ko smo se po dveh urah zopet dobile v avtobusih, vse premrzle in natovorjene, smo ugotovile, da so trgovci bili verjetno z nami tako prijazni, ker so nas krepko oželi. Takoj sem imela v mislih našo akcijo NNNP. Najprej so se.»eznani kraji vrstili mimo nas s t^kobržino, kot če bi gledali kakšen film v hitrem posnetku. Po nekaj minutah vožnje se je pred nami pokazalo Klopinsko jezero v vsej svoji lepoti. Pogled je bil res čudovit. Ob jezeru pa so se ponosno dvigali lepi hoteli. Bilo je kaj videti. Žal nam je dež onemogočil ogled tega resnično lepega kraja. Vseeno pa smo se odpravile toliko do jezera, da nas je lahko naš šofer slikal. Šle smo tudi v hotel, da bi se lahko odžejale pa smo bile zelo razočarane, ker za dinarje nismo ničesar dobile. Tudi govoriti ni hotel nihče slovensko. Vsa lepota, ki nas je še pred tem tako očarala, je zaradi tega dobila priokus grenkobe. Malce me je zbodlo pri srcu, ko sem pomislila, da so to vendar naši ljudje. Ko nas je že pošteno zeblo, smo se odločile, da se odpravimo proti meji. Nazaj se nismo vračale po isti poti, temveč smo se odpeljale do Pliberka in nato do obmejnega prehoda. Tu pa se je začelo pravo »cvikanje«. Vse smo skušale avstrijske dobrote čimbolj skriti. Ko je vstopil carinik, so marsikatere roke postale potne in tudi meni je srce začelo močneje utripati. Zraven carinika je prišel mlad miličnik. Sreča, da je bil carinik prava dušica in nam je verjel na besedice, da nimamo nič za cariniti. Miličnik pa se je le hotel malo izkazati, zato je zahteval osebne izkaznice. Mogoče pa mu je bila katera od nas všeč, pa je hotel zvedeti za njen naslov. Kakorkoli že, vse se je srečno končalo. Carinik pa je dobil za nagrado našo značko. Končno Jugoslavija. Zdelo se mi je, da smo vse lažje zadihale, ko smo prišle na našo stran. Ustavile smo se v Prevaljah kjer smo imele večerjo. Bile smo že pošteno lačne. Osebje restavracije Merx se je zelo potrudilo in s postrežbo šmo bile zadovoljne. Dobre volje in precej utrujene smo prepevale vse do Celja. Vera Zupanc IŠČE IN IŠČE, TODA NE NAJDE PRISPEVKOV ZA MCC DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V četrtek 4. oktobra 1979 je bila problemska konferenca o zdravstvenem varstvu v DO, katere so se udeležili Franc Ribič - predsednik republiškega odbora sindikatov Kemije, Melita Kolar -predsednik konference RO ZSS Kemije, Igor Ponikvar - predsednik občinskega sindikalnega sveta ter Franc Lipovec -zdravnik v ambulanti Cinkarne. Govorili so o tem, kaj smo v Cinkarni doslej naredili za življenjske in delovne pogoje naših delavcev. Nakazali- so probleme periodičnih pregledov v ambulanti, zlasti zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Toda ta težava bo v kratkem odpravljena ker dobimo še enega zdravnika. Poudarili so, da morajo sindikat in druge DPO zdravstvu posvetiti vso pozornost in skrb ter da morajo predvsem drobne človeške potrebe radikalneje uresničevati. Razpravljali so tudi o težavah pri zaposlovanju invalidov, katerih ima Celje okrog 2.000, o pomanjkanju delovne sile v DO, delovnih pogojih in nesrečah pri delu. Naša prva skrb je, da ustvarimo takšne delovne pogoje, da bomo obdržali delavca zdravega. Spregovorili so tudi o alkoholizmu na delovnem mestu ter poudarili, da se mora povsod pristopiti k odpravljanju pijančevanja v poslovnih krogih, ker ima to za posledico pijančevanje tudi na delovnih mestih. Morali bi se zavedati, da preprečevanje pijančevanja ne more izriniti prijateljske odnose. Kdaj in kdo je opravičen do kilometrine V prvem polletju 1979 je bilo z lastnimi vozili za službena potovanja prevoženih 156.967 km, kar je za 29.916 km več, kot so v istem času prevozili službeni osebni avtomobili. Člani delavskega sveta delovne organizacije so zato na zadnji seji sprejeli sklep, da se za udeležbo na seminarjih, posvetovanjih, zasedanjih SIS in raznih združenjih, udeležencem priznavajo le stroški prevoza z javnimi prometnimi sredstvi (avtobus, vlak in to samo v primeru, kadar teh stroškov ne povrne organizator). V primerih, ko je službeno potovanje opravljeno z lastnim vozilom, je nadomestilo za kilometrino možno le, če je bil v sekretarijat dostavljen podpisan zahtevek za službeno potovanje in to pred pričetkom potovanja. V nasprotnem primeru se delavcu priznajo le stroški javnega prevoza. To je potrebno zaradi polne in racionalne zaposlitve službenih vozil in združavanj službenih potovanj za iste relacije. Sklenili so tudi, da je potrebno v večji meri koristiti javna prometna sredstva, kot sta vlak in avtobus, posebno še na relacijah, kjer je teh prevozov dovolj (npr. Ljubljana, Maribor). Nadomestilo za prevoz na delo in iz dela z lastnimi avtomobili iz področij, kjer ne vozijo javna prometna sredstva, se v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD in skupno porabo priznana le v višini, ki velja za javno prevozno sredstvo Menili so, da je potrebno maksimalno omejiti odhode na letališča s službenimi vozili, zato predlagajo, da se v teh primerih uporabi lastno vozilo potnika, kar pa ne velja za potovanja v inozemstvo, temveč predvsem za potovanja v Beograd NEVSAKDANJE VABILO Začeli smo z nič in v kratkem času ustanovili skupino; najprej smo jih vlekli na vaje z roko, kasneje so sami radi prišli. Dobili smo prva vabila za nastope. Veseli li smo se vsake ure, ko smo se dobili skupaj in zaplesali ob zvokih harmonike. Dragan Filipovič LitoDon TOZD Kemija Morda bi se tudi v naši delovni organizaciji našlo nekaj ljubiteljev folklore ali glasbe. Morda pišete poezijo ali prozo, morda bi nastopili v recitatorski skupini. Pobudo za omenjene zvrsti kulturnega udejstvovanja je dal delavec Dragan Filipovič,ki vabi vse interesente na ustanovni sestanek sekcije za kulturno udejstvovanje dne 8. novembra 1979 ob 14,00 uri v šolskem centru, Cinkarne Celje. Pomoč ob potresu Po sklepu izvršnega odbora Konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne se je z izdajo Informatorja št. 8. dne 19. aprila 1979 začela akcija zbiranja pomoči v obveznicah in gotovini za pomoč prizadetim po potresu v črnogorskem primorju. V omenjeni akciji je sodelovalo 134 darovalcev. Skupno se je zbralo 51.737,15 din vrednosti v obveznicah z anuitetami in 3.255,75 din v gotovini. V TOZD Grafika se je zbralo 20.024,10 din vrednosti v obveznicah in 100,00 din v gotovini, TOZD Titan dioksid 14.237,55 din in 1.355,75 din v gotovini, TOZD Transport 5.349,65 din in 250,00 din v gotovini, TOZD Metalurgija 4.226,80 din in 1.250,00 din v gotovini, TOZD Kemija 4.335,20 din v obveznicah, DSSS 2.244,00 din in 300,00 din v gotovini, ter TOZD Vzdrževanje in energetika 1.673,15 din v vrednosti obveznic. Zaradi večjega števila sovlagateljev, ki so prispevali od 50,00 do 500,00 din, objavljamo le imena tistih, ki so darovali višje vsote: Stanko Jurše 837,45 din, Mihael Burnik 512,90 din, Konrad Štorman 1.138,95 din, Jožica Vinter 761,30 din, Dunja Cvek 1.134,35 din, Minka Florjane 761,30 din, Anica Justin 531,25 din, Branko Cmok 716,85 din, Pavel Čalasan 805,75 din, Rudi Fajs 666,20 din, Franc Kolar 554,00 din, Mirko Polutnik 570,90 din, Marija Marin 664,75 din, in 100,00 din v gotovini, Krsto Mrdjenovič 1.619,45 din, Milašin Milovanovič 1.444,25 din, in 55,75 din v gotovini, Vlado Zelenovič 1.820,10 din, Jurij Skale 794,90 din, Mihael Sevšek 558,20 din, Anton Kos 729,45 din, Franc Kodrič 558,20 din, Branko Pustoslemšek 831,05 din, Alojz Virant 748,80 din, Ivan Antlej 633,00 din, Hermina Strašek 1.39585 din, Trivo Damjanovič 510,45 din, Anton Zorko 3.648,05 din, Marko Tukarič 9.390,30 Nada Mirkovič 569,75 Vera Vrbnjak 729,65 din, Ramo Selimovič 698,00 din, Franjo Vidmar 710,40 din in Živko Jankovič 1.266,30 din. -o- Od tu in tam Cinkarna prehaja z delom svoje proizvodnje na uporabo zemeljskega plina. Tako se bo zmanjšala uporaba mazuta ter ukinila uporaba premoga za proizvodnjo generatorskega plina. Da bi odpravili pomanjkanje potrebnih količin plina in ustanovili potrebne rezerve, se pristopa k izgradnji potrebnih rezervoarskih zmogljivosti za plinsko zmes propan - butan -zrak, ki je sibstitut zemeljskega plina. Etapa se deli v dve fazi. Do konca novembra 1979 mora Cinkarna zagotoviti plačilo I. faze v višini 468.000 din in takoj predložiti ustrezno garancijo. TOZD Titan dioksid bo participiral izgradnjo rezervoarja plinskih zmogljivosti v enakem procentu kot participacijo pri odvzemu zemeljskega plina - 50 % zneska, ki pripada OZD Cinkarni. Iz zapisnika DS TOZD TiO> dne 21. septembra 1979 NNNP 79: resno in zavzeto Obramba domovine in varovanje pridobitev naše socialistične revolucije je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. V soboto, dne 29. in v nedeljo 30. septembra je v vsej naši republiki potekal zaključni del akcije NNNP '79, ki naj bi pokazal pripravljenost sodelovanja slehernega občana v delovni organizaciji, ali v krajevni skupnosti pri krepitvi družbene samozaščite in obrambnega sistema v naši samoupravni socialistični skupnosti. V naši delovni organizaciji je potekala akcija ob domnevi, da so bili pri letalskem napadu z rušilnimi in zažigalnimi bombami močno poškodovani nekateri pomembni obrati v novem in starem delu Cinkarne. Že pred napadom so bile kmalu po alarmu aktivirane: enota prve pomoči, gasilska četa, tehniško reševalna enota Analiza nastale situacije je pokazala, da se je v poškodovanih objektih razširil požar, ki je ogrožal še druge objekte. Dva gasilska voda sta odhitela na kraj požara, da bi ga pogasila, istočasno pa sta morala zavarovati sosednje objekte, da še ogenj ne bi zajel njih. Istočasno je odšla na delo enota prve pomoči, in sicer k vsem obratom, kjer so bili domnevni ponesrečenci, da bi jim nudila prepotrebno prvo pomoč. Zaradi tega, ker so bili nekateri obrati delno porušeni, je bila možnost, da so pod ruševinami poškodovani delavci. Tehnično reševalna četa se je sistematsko lotila iskanja in je vse ponesrečence rešila ispod ruševin. Vsem enotam so pridno pomagali pripadniki splošne enote. Pripadniki vseh enot so se nalog lotili resno in zavzeto, s polno mero odgovornosti. Čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno. Po uspešno zaključeni vaji je bil pred gasilskim domom miting. PO ZAKLJUČKU AKCIJE JE NA MITINGU SPREGOVORIL GLAVNI DIREKTOR CINKARNE PRIPADNIKOM VSEH ENOT JE IZREKEL PRIZNANJE ČLANI TEHNIČNO REŠEVALNE ENOTE POSKUŠAJO Z GEOFONOM UGOTOVITI, ALI SO POD RUŠEVINAMI RANJENCI GASILCI SO HITRO PRIŠLI TER POŽAR POGASILI Nasmejmo se KER JE BIL MOST POŠKODOVAN JE BILO TREBA ZGRADITI ZASILNEGA EN DAN ZA TRIM V septembru je bilo tekmovanje TOZD-ov v TRIM-u v Logarski dolini. Stopetdeset udeležencev se je pomerilo v številnih nalogah: preskoku čez ovire, metu pikade vodenju žoge med koli, vožnji samokolnice okoli zastavice, metu žoge v lutko, pitju ore prekladanju polen, metu žoge v koš, sestavljanju napisa TRIM, teku v vreči, metu kopja v cilj, streljanju v predmet, suhem slalomu, udarcu žoge s peto v gol, serviranju badminton žogice v cilj in metu obroča na kol. Ekipa matalurgije je bila najboljša, za njo Kemija, Grafika z dvema ekipama, Vzdrževanje, Metalurgija z drugo ekipo, Transport, Titan dioksid in nazadnje DSSS OBVESTILO Šahovska sekcija Cinkarne Celje in pripravljalni odbor za praznovanje 30-let-nice obstoja šahovske sekcije CC, obveščata vse ljubitelje šaha in ostale cinkar-narje na naslednja jubilejna tekmovanja: PRVENSTVO CINKARNE ZA POSAMEZNIKE ZA LETO 1979 Tekmovanje bo od 15. do 18. novembra 1979 v Logarski dolini. Zbor vseh nastopajočih bo 15. novembra 1979 ob 17.uri v našem domu. Prijave in informacije glede tekmovanja sprejema tov. Pohote Ivan tel. št. 534 do 12. novembra. BRZOTURNIR POSAMEZNIKOV CINKARNE CELJE Tekmovanje bo 20. novembra 1979 ob 16. uri v sindikalni dvorani tovarne. MOŠTVENI BRZOTURNIR S SODELOVANJEM ZUNANJIH EKIP Tekmovanje bo v soboto 24 novembra 1979 ob 9. uri v sindikalni dvorani tovarne. SVEČANA SEJA OB PRAZNOVANJU 30 -LETNICE OBSTOJA ŠAHOVSKE SEKCIJE CINKARNE CELJE Na seji bo poročilo o delovanju sekcije za preteklih 30 let, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj zaslužnim članom. Seja bo 24. novembra 1979 s pričetkom ob 18. uri v prostorih Hotela Celeia. Vabimo vse prijatelje šaha, da se tekmovanja ob 30 letnici udeležijo v čim večjem številu. KEI ANDREJA ZAGORIČNIK JE USPEŠNO IN SPRETNO VODILA ŽOGO MED KOLI Transporterji so imeli velike možnosti za boljšo uvrstitev, ker so v vlečenju vrvi vse premagali. Od strelcev pa so se najbolje odrezali Rečnik, Umek in Krajnc. ZA EKIPO METALURGIJE JE PRVI DVE NALOGI USPEŠNO OPRAVILA DANIELA PODLESNIK \ i t 3 s J i (joos C?fly£ i: ° NEPODPISANIH PRISPEVKOV NE OBJAVLJAMO UREDNIŠTVO Cinkarnarja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem delavcem TOZD Kemije Mozirje za opravljeni prevoz. Upokojenec Alojz Klosternik IZOSTANKI Z DELA IN PREKO REDNEGA DELOVNEGA ČASA Delavec je lahko odsoten s svojega delovnega mesta. Nastali izostanki z dela so lahko ali po svoji volji in želji delavca zaradi višje sile ali zaradi bolezni. V eni izmed prejšnih številk Cinkarnarja smo v prispevku Kaj je to osebni dohodek razložili pridobitev osebnih dohodkov, danes pa smo vam pripravili razlago o izostankih, z namenom, da vam bo služil kot pripomoček za boljše razumevanje organizacije poslovanja. Odsotnost po delavčevi volji je takrat, kadar potrebuje prosti dan za ureditev svojih družinskih ali osebnih obveznosti, opravil (npr.: ob poroki, smrti sorodnika, rojstvu otroka, selitvi in krvodajalski akciji). Ta odsotnost je plačana glede na Pravilnik o delovnih razmerjih, kjer smo se delavci dogovorili za pogoje in koliko lahko znaša ta odsotnost. Za vse ostale potrebe, ki se delavcu izkažejo (npr. opravek na uradu), mora koristiti redni letni dopust. Odsotnost po volji in želji delavca (sem spada tudi študijski dopust) se obračunavajo in izplačujejo samo v višini osnovne vrednosti dela in delovnih nalog brez norm. Izjema pri tem je udeležba pri delovnih akcijah, ko dobi delavec izplačan poprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev. Isto velja za ostale odsotnosti kot so politična šola, seminarji in ko je delavec klican zaradi vojaških obveznosti. Če delavec odide na redni letni dopust, dobi nadomestilo v višini poprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred nastopom na dopust, v kar so vključeni vsi njegovi prejemki iz naslova osebnega dohodka. Za nadomestila za zvezne in republiške praznike dobi delavec osebni dohodek le v višini osnovne vrednosti dela in nalog. K odsotnosti zaradi višje sile sodijo pozivi vojaških organov, civilne zaščite in ostali pozivi organov, ki so namenjeni širšim družbenim interesom. Odsotnost je tudi pripor ali preiskovalni zapor. Ta odsotnost je tudi plačana. NADURE Če delavec dela iznad rednega delovnega časa določeno število ur, mu za ta čas pripada redni osebni dohodek in nadomestilo v višini 50 % od osnove in 50 % od variabilnega dela. 78. člen Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev se glasi: delo preko polnega delovnega časa lahko traja na dan največ 4 ure, če je to nujno potrebno, vendar največ 12 ur na teden. DODATKI Nadure pa niso, če delavec dela v redni delovni izmeni na državni ali republiški praznik ali v nedeljo. To so posebni pogoji dela, za katere dobi delavec dodatek v v višini 50 %. V takem primeru je dela prost drug dan v tednu. Nočno delo je eden od težjih pogojev dela. Zato dobi delavec nočni dodatek v višini 40 % od osebnega dohodka glede na osnovo in variabilni del. Popoldanske izmene so uvedene zaradi pomanjkanja delavcev za takšna dela. Popoldanski dodatek znaša 10 % od osnove. Igra z življenjem sodelavca Včasih tudi zbadanje sočloveka, čeprav v obliki humorja, ki si ga lahko izmislijo le ljudje, lahko povzroči za posledico žrtev Ni bilo zgolj naključje, da je prišlo na delu v cinkovem prahu do nesreče delavca. Popoldanska izmena delavcev je pod stopnice obesila lutko, ki je nazorno prikazovala človeka v naravni velikosti. Delavec v nočni izmeni je šel po podestu kote 3 in ko je opazil lutko, se je ustrašil, spodrsnilo mu je in padel je na betonska tla. Ponesrečenec je imel veliko srečo, da se je le poškodoval. Posledice padca pa bi lahko terjale človeško življenje. Nimamo namena na tem mestu analizirati krivce. Omemba tega primera ima edini namen opozoriti pristojne dejavnike, na kaj vse moramo vsak čas misliti in biti pozorni, kar nam je dosedaj očitno »ušlo« Toda krivci so in vprašamo se ali niso potrebni najstrožje kazni? Ali smo res že tako daleč ssvojo zavestjo, da se zadovoljujemo s formalnostjo takšnih dogodkov, nič pa ne naredimo, da bi z dobrim dosegli red in disciplino na delovnem mestu? In ali nismo sokrivci takšnemu stanju, pa ne le v obratu cinkov prah, tudi mi vsi? NOVO S POLIC STROKOVNE KNJIŽNICE CINKARNE CELJE - april - maj 1. Kotnik J.: SLOVENSKO-ITALIJANSKI slovar 2. Bajc A. :ITALIJANSKO-SLOVENSKI slovar 3. Stankovič: MEDICINA RADA 4. ULMANSS ENCYKLOPADIE DER TECHNISCHEN CHEMIE Bd. L6 5. Keler: ELEKTROMONTERSKI PRIROČ- NIK 6. Grad: VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI slovar 7. Filipovič-Sabioncello: LABORATO- RIJSKIPRIRUČ- 8. NIK 1/1 I/2 9. SLOVAR TUJK 10. Popič: NAUČNO TEHNIČKI ENGL.-SRPSKOH. rečnik PRIROČNIKI: 1. Bakija: KONTROLA KVALITETE 2. Deppert: PNEUMATSKO UPRAVLJA- NJE 3. STATUT skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji s pojasnili 4. Jerovšek: UČINKOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA 5. DRUŽBENOPOLITIČNI vidiki uresničevanja kadrovske politike in naloge kadrovskih služb 6. KOMUNICIRANJE in odločanje v delegatskem sistemu 7. TEMELJI samoupravnega sistema informiranja 8. ZAKON o splošnem upravnem postopku 9. Hren: INVESTICIJSKA GRADITEV 10.Turk: UVOD V EKONOMIKO TOZD Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti dei je 1,38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt.) točk za norme X Is« s| š a. 2 d Skupni faktor 100 Splošna uprava 1,24 1,24 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1,21 0.11 1,32 102 Center za org. in AOP 1.24 1.24 103 Fin. računov, sektor 1,24 1,24 104 Kadrovski sektor 1.24 1.24 105 Samski dom 1,24 1.24 106 Splošni sektor 1,24 1.24 107 Družbena prehrana 1,24 1.24 108 Pralnica in šivalnica 1,21 0,05 1,26 109 Zunanja trgovina 1,24 1,24 110 Počitniške kapacitete 1,24 1,24 111 Osebni avtomobili 1,24 1,24 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,18 0,09 1,27 215 Skupne službe metalurgije 1.18 0,10 1,28 216 Keramika 0 86 0,77 1.63 217 Sušilnica terosulfata 1,05 0,07 1.12 218 Žveplena kislina PIK 1,03 0,09 1,12 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1,01 0.09 1,10 220 Pražarna terosulfata 1.05 0.09 1.14 221 Zvepl. kislina iz terosulfata 1,05 0.11 1,16 222 Cinkov prah 0,95 0.02 0,97 223 Sekundarna proizv. cinka 1,05 0,04 0,10 1,19 224 Baterijske čašice 1,04 0.12 1,16 225 Zičarna 1,02 0.09 1.11 226 Zlebarna 1,04 0.07 1,11 227 Valjarna 1,01 0,40 1.41 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,22 0,02 1,24 331 Barvila Celje 1,17 1,17 332 Soli in pigmenti 1.11 1,11 333 Litopon 1,17 0,01 1.18 334 Cinkovo belilo 0,92 0.66 1.58 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,12 1,12 336 Rastni substrati 0,85 0.47 1.32 338 Gradbena lepila 0.97 0,44 1,41 339 Betonski elementi 0,97 0,37 1.34 340 Zašč. sred. - modra galica 1,11 1.11 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1.11 0,07 1,18 442 Barve in premazi 1,03 0,33 1,36 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,22 1,22 546 Tiskarna 1,22 1,22 547 Tiskarske plošče 1,23 1,23 548 Preparati za grafiko 1,22 1,22 549 Tiskarske barve 1.21 1.21 550 Razvoj grafike 1,22 1,22 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1,03 0,02 0,10 1,15 657 Strojno vzdrževanje 1,02 0,31 0.07 1,40 658 Elektro vzdrževanje 1,02 0.16 0.10 1,28 659 Vzdrževanje ARM 1,02 0,09 0,09 1,20 660 Gradbeno vzdrževanje 1,01 0.16 0.11 1.28 662 Energetika skupne službe 1,03 0 10 1.13 663 Kotlarna št. 1 1,00 0,32 0.10 1.42 664 Predelava PTFE 1,00 0.48 1,48 666 Plinarna 1,03 0,10 1.13 668 Transformatorske postaje 1,00 0,13 0,10 1,23 670 Galvana 1.00 0,35 1,35 672 Embalaža 673 Predelava gume 1,00 0,32 1,32 674 Predelava umetnih mat. 1,00 0,69 1.69 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,28 0,04 1,32 776 Železniški promet 0,97 0,17 0,01 1,15 777 Interni ostali promet 1,03 0.64 1,67 778 Avtocisterne za kislino 0,95 1,38 2,33 779 Nakladanje in razkladanje 0,97 0,47 0.01 1,45 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1,24 1,24 991 Skupne službe tit. dioksida 1,17 1.17 992 Investicijska služba 1,17 1.17 993 Priprava vode tit. diok. 1.17 1.17 994 Kotlarna tit. dioksida 1.17 1.17 995 Transformat. postaje tit. dioksid 1.17 1.17 996 Nevtralizacija 1,17 1.17 998 Površinska obd. tit. diok 1,17 0.22 1,39 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1,17 1,17 m UTRINKI S POTI Piše: Janez Bizjak Vzpon na Matterhorn v Švici je vedno veljal za velik podvig. Kmalu po vojni je odpotovala skupina najboljših slovenskih alpinistov v Francijo. Svojo pot na MT Blanc so imenovali ekspedicija v Centralne Alpe. Po tridesetih letih je vzponov toliko, da jih je težko registrirati, saj tisoči prihajajo od vseh koncev sveta, da ga vsaj enkrat v življenju vidijo in občudujejo. Med njimi ni nikogar, ki si ne bi želel priti na vrh mogočne piramide. Toda samo najboljšim in najvstraj-nejšim planincem uspe doseči vrh. Matterhorn je najlepši, a najbolj nepopostljiv ko zahtava svoj davek. Število žrtev raste iz leta v leto, vendar hrepenenja ne zaustavi. Tura, ki so jo opravili planinci Cinkarne je visoko nad poprečjem, ne le v slovenskem, ampak v celotnem alpskem merilu. Kamorkoli smo prišli zvečer in vprašali za prenočišče, so se zgrozili. Kam bo šlo dvajset ljudi? Pa menda ne na vrh? Navajeni so na naveze po tri ljudi, največ štiri; skupine, kot je bila naša dvajsetorica so zelo redke. Mislim, da je le štirim največjim planinskim društvom v Sloveniji doslej uspelo z gorskimi vodniki varno popeljati toliko planincev naenkrat na Monte Rosso in dan zatem še na Matterhorn. Udeleženci vzponov Potovanje v Švico je bilo zelo naporno. Vozili smo se skozi Benetke in Milano. Le redki so videli, kje se vozimo, saj je večina v avtobusu spala. Mimo jezera Lago Maggiore smo kmalu dosegli pre- Postaja Rattenhoden V ozadju Monta Rossa in Lyskam laz Simplon. Švica nas je pozdravila s svežim jutrom. Vožnja po cesti navzdol v kanton Vallis je zelo slikovita. Cesta je skoraj vsa na stebrih in ponekod pokrita z galerijami, ki jo ščitijo proti plazovom. Prvo mesto v dolini se imenuje Brig. Od tu ni daleč do Vispa, kjer se cesta odcepi za Zermatt. Cesta se zaključi na ogromnem parkirišču v vasi Tasch, od koder je mogoče priti v Zermatt, le peš ali z električnim vlakom. Po Zermattskih ulicah vozijo le konjske kočije, električni dostavni avtomobilčki, kakšno kolo, sicer pa pešačijo dolge procesije turistov, zvečer pa še trop ovac z zvonci kot atrakcija. Zgodaj popoldne smo se peljali z zobato železnico do postaje Roterboden. Pred nami je bila lepa triurna hoja do Monterosahiitte. Nekateri so prvič hodili po ledeniku ter prvič prestopili višinsko mejo 3000 metrov. Koča je bila nabito polna. Komaj smo dobili nekaj prostora za mizo od tistih, ki so šli že spat. Za prenočišče je sprva slabo kazalo, ker nas je bilo preveč. Prespali smo v veliki spalnici. V Centralnih Alpah se vstaja zgodaj zjutraj. Oskrbnikova naloga je, da prebudi planince in jih do poltreh požene iz koče. Tudi mi smo morali pokonci. Uvrstili smo se v dolgo kolono drug za drugim. Svetili smo si s čelnimi svetilkami, zato je bil pogled nazaj na dolgo vrsto premikajočih se lučk zelo lep. Ledena pobočja proti vrhu Monte Rose se vlečejo v nedogled. To je dolga veriga optičnih prevar, ko človek misli, da je greben blizu in pot položna, pa postane zelo strma in greben vedno bolj daleč. Monte Rossa je ime gorske skupine, ki jo sestavlja več vrhov in leži na švicarsko italijanski meji. Najvišji vrh tega pogorja se imenuje Dofonrspitze in je tudi najvišja gora v Švici. Nekateri ga imenujejo kar po gorovju Monte Rossa. Vspon s švicarske strani je nekoliko lažji. Za to pot smo se odločili tudi mi. Sončna pripeka in višina nad 4000 m sta pripomogli, da se je nekaj udeležencev vrnilo v dolino. Ostali smo šli po grebenu na vrh. Strmine so se lesketale v trdem ledu, potrebna je bila velika previdnost kot pri vzponu in še bolj pri sestopu. Plezali smo s kuclja na kucelj, malo gor, malo dol. Na obeh straneh je zijala globina. Bal sem se, da ne bodo vsi zmogli, saj niso imeli izkušenj v plezanju in hoji po ledeni strmini. Nekaterim drugim planincem je bilo prenevarno, zato so se vračali. Na vrhu ob kupu Madone in ob križu ni dosti prostora. Razporedili smo se po skalah nižje in čakali, da so se drugi planinci vračali. To čakanje je zelo zamudno, plezanje navzdol pa še bolj počasno kot navzgor. Vračali smo se zadnji, zato smo prišli do koče že v trdi temi. (Nadaljevanje prihodnjič) Planinci, kot vedno, veseli in polni moči so se ob zaključku sezone srečali v petek 26. 10. 1979 v Logarski dolini. Predstavniki planinskih sekcij Cinkarne, Metke in Železarne so svečano podpisali listino o pobratenju. Na zboru so razrešili odbor planinske sekcije in izvolili novega. Za predsednika so izvolili Adija Vrečarja in podpredsednika Slavka Cankarja. Tudi tajnica Marija Pečn-nik bo še naprej skrbno urejala planinsko dokumentacijo. Dežavale so pohvale, pozdravi in priznanja. Vsi so bili zadovoljni in ganjeni ob prelepih spominih gorskih poti, ki sta jih ob zaključku prikazovala Cankar in Cie. PURPEN - NAŠ NOVI PROIZVOD V TOZD Kemija Mozirje izdelujejo enokomponentno poliuretansko peno PURPEN, katera se v večini uporablja v gradbeništvu. Z njo enostavno in hitro vgrajujemo okvirje vrat in oken, zapiramo fuge pri montažni izgradnji med posameznimi elementi, odprtine pri raznih instalacijah, izoliramo vlago ter dosegamo odlično zvočno in toplotno izolacijo. Z njo lahko zaščitimo tudi sobe na podstrešjih pred vetrom in mrazom. Od kar so začeli proizvajati PURPEN je viden velik porast proizvodnje iz meseca v mesec, saj je proizvod za široko tržišče. PURPEN embalirajo v dozah. Iz ene doze dobimo 0,025 m3 pene ali od 65 do 70 m dolg trak 2 cm. Vsebina doze se po nanosu v času treh ur poveča volumen na 25 do 30 litrov pene. Slika nazorno prikazuje novi izdelek in način uporabe. »CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Calja, mataluriko kemična Industrija, Calja. Naklada 2500 Izvodov. Vsi člani dalovna organizacija Cinkarna In upokojancl dobivajo glasilo brazplačno. Izhaja masačno. Uraja uradnički odbor. Glavni In odgovorni uradnik: Mira Goranftak, oblikovanje Marjan Bukovec. Naslov: Uradniitvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Calja, Kldrlčava 19, talafon 24000 Intarna 651. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnanju Sakratariata za informiranja v izvrinem svatu skupAčina SRS Ja glasilo oproAčano plačevanja davka (At. 421-1/72 z dna 5.4.1974).