Let o V., štev. 82. V Celju, SoreR due 24. iulija 1923. FostDina pietana v gotoviDi. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglati ZR mm višine stclpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna Stevžllta stone 1 IMri. Kztaafa vsak torek, fcetrsek in sobofto« UrcdnlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1, |. pritličje. Teles. 65. UprotvnlStvo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Uradniški zakon. ,\\esece in mesece so z napetostjo čakali državni naineščenci, da se rcši uradniška pragma'Jka. Vprašanje,, ki je tako pereče in niijno, so radikali zavla- čevaii kolikor so mogli. Koneeno so za- eeli >: uradniškiui vprašanjem v zako- noJajnem odboru. Vsak daai sino čitali s> velikih debatali, ki so se vršile na posa- meznili s-cjah. vsak tian je prinestl cir- žaviiiin nameščeneem nova rtyzocara- nja, lako Ja kljnb bccii in revščini, ki ta- re naše urauništvo, inn s teni zakoiiom ii-e bo vcliko pomaga.no. Ko so dcmokrati glasovali za. oti- cirske place, so pristavili, da jc trcba cl- vilnoniii uradništvi dati enake prejeni- •kc. Kakor ie dobra in zadovoljna vojska velika pomoč državi, tako ic zadovoljno in izvrstno uradništvo najsigurnejše sredstvo za dobro drzavno upravo. Ra- dikali pa nočejo tega uvidcti. uradni.štvo «motiio zapostavljajo in povzroeajo ta- ko veliko nezadovoljnost pri državnih nameščencih. Po no vein vojnem zakonu dobi mlad poročnik po štirih letih 22.4hl) Din place, toliko kakor bo dosegel po uradniškčni zakonu profesor šele po 25tih letili. Major s l-> leti bo prejwnal 34.410 Din toliko kakor pre.dsedn.ik so- •dišča. vseučeliški profesor in načelnik niinistrstva- Narcdnik, ki ima Ijudsko- šolsko izobrazbo bo dobival 13.060 Din, "iegov bivši ueitelj bt; dosegel to «pl-aco šele po 10 letili. Da je to velika krivica za dobro. vestno in izobraženo ura-d- ništvo, razurne vsak pamcien člove-k \e- nasi radikalci ne. Na seji zakonodujiicga odbora 21- tm. je predlagal dein. poslanec Popovic da se z revizijo ukinjcnja mesta v dr- žavni siužbi ne smejo popalniti v r-oku treh let od dneva izvršcnc rcdukcije. Poslarrcc Gjorgjcvič (dem.) jc zaliteval, naj se plače nastavljencem s fakiiltet- UO' izobrazbo ipovečajo. Šc P-red< počet- kom sejc so se pogajali demokrati z radikali, a vsled svojeglavnosti radika- lov ni prišlo do sporaziuna, ker radiikal- ci niso hoteli priznati demokratskih predlogov niti glcdc revizij. niti glede staliiosti uracinikov, niti glcde plac. Na seji zakonodajnega odbora jc giovoril v imenu demokratskega kluba Ljuba Ha- vidovič, ki je povdarjal, da je vsled prehodnih naredb postal uradniški zakon zelo slab. Prehodue naredbe razvcljav- Jjaio zn tri leta popolnonia stalnost uradnikov. Upokojencem se bo godila uo tcm zakonn velika krivica. Že sedaj so živeli upokojenci zelo bedno in v poniaiukanjii^ z noviim zakonom m bo njihova eksistenca popolnoma uničens. Oni, ki so žrtvovali svoja najboliša le- ta državi, naj živijo še nadalie v bedl. Oovoril je tudi klcrikalni posl. Sušnik. ki se je strinjal z demokrati. Ker so ra- dikali vsemu ugovariald je vsa opozici'ja ^apustila dvorano. Vest, da so demo- kratski poslanci odšli z zakoaiodajnega odhora je povzročila v javnosti živalino Dre »ravanJe- z[asti iei izzva'l ogorčeiije iniikf Posl- ^imonoviča, da se penzl- 2?11 ^ da ničesar. Po vseh teh A>. konato/^^tvo odnovepza- ^&ar dobrega pncakovati. Politične vesti. Vpralanje glede i2roči(ve R^ in njesrovjh Poslancev se ho razpravljalo v torek. Kadrc bo aretiran. tafcoj ko bo predlog lmuniletnega odbora spreiet kar se bo zgodib v torek. Radič se na- haja na svojem posestvu. Politična situacija poostrena. Vslea zadnjiti dogodkov v za-konodajnoni oa- boru se je vsa politična situacija zelo Poostrila. Najbrže se bo opozicija tuai v. Plenumu vzdržala sodelovanja. Zacr- n.)e dni poskuša vlada dobiti stike s hr- vatskimi /ajedničarjj. da jih odirga od Radiča. Radikali stoic y opasiiosti, &i\ ostanejo v parlainentu brez kvornma. Cehi o niednarodiieni položaju. Or. ßenes je mionniral »Präger Tagblatt« o mednarodnem položaju. Anglija bo za- hteva'la od Nemčije. da opusti pasivni odpor, nakar bo Francija omilila vojaš- ko za-sedbo Poruhrja. Nemeija bo rabila po obuovitvi del,a ves premog za se. zi.to bo treba napravitj pogodbo glede razdelitve preinoga za reparaeijske Tn lastne svrhe. Ruihrski problenii in re- paraeijsko vprašanje morata biti rešena do koiica iiovcmbra. ker drugace grozi Ncmeiji in Evropi nova ncvarnost. "Na icveni bregu K'ena bo nstoJiovljcJia nova samiostojiia nerriška država- Gl,ede-,go- ypodarske obnovitve srednje. Evropc "no trcba inisliti tudi na madžarsko zimanje Ijosojilo. Angleski predlogi. Dne 20. tm. je iz- roOila Anglija odgovor Nomoijji ii> spre- nino pismo zaveznik'Oin in Ameriki. Po »Petit .Journahi« priznava Anglija nem- ski predlog, da naj se celokupno vpra- sanje izroči koinisiji strokovnjakov. kl na.i izrece mnenje glede financielnega vprasanja Neinčije. Angleška vlada po- zivlja Praricijo. naj nastopa v zascde- nern ozeiiiljn manj ostro. Polisha se iie udelcži koiiierence v Sinaji. Kakor se poroča. so Poljska nc ndeleži konference v Sinaji, pač pa bo poljski poslanik v i^ukaresti ostal v sta]- nem kontaktu $ konferenco. V-prašanjje Poljske iti Male Antante se bo obrav- navalo na posebni konferenci. Nov puč na Grškem. Iz Ateii poro- t'ajo, da sc po vscj dižavi opaža živah- no gibanje, povzročeno od višjih čast- nikov. General Pangolos je skušal navi- dezno to gibanje zatreti. a sc mu ni po- srečilo. Admiral Hadžikiriakos se nalia- }:\ /. vsem brodovjem blizu Kretc, a sc ne ve, kaj tiainerava. Kako se bo kion- čal ta pnc se še ne ve, ker ni znano al! iinajo moiiarliisti ali republikanci v av- madi večino. //«aCiliio jnišljenje. »Lju-dski tcdnik« giasilo Jr. Lušleršiča značilno Kar«ktc- rizira cr. l/5rejca in Smodeja pi5e r,'.:n- reč* >'Pri seftavi Markovega protok^'j siv. v imemi SLS posrcdovala g. Bre,jc in Süiode.i. glaviia krivca izgube slo- venskega Korotanr« Nt čuda, če je tuJi Markov protokol po tern! Dr. Koroscc res Krasno izblr? svoje sotrnduike. Ni zadosti. da sta zaigrala Koroško, trelva je. da zaigrata ivO* ge celo Slovenijo po- prfcje :ie bo mini.« Dr. Šušteršič že do- bro j-.ozna- bivšc svoje zaveznike In priiate!;e Radlkaii \n Radl<5. Kakor poročajo listi, so radikaü ponudili r ok da nai v 24. urah odpotuje v inozemstvo. Zadnji rok poteČe danes. Tudi drugi pridejo na vrsto. Kakor porocajo listi je polcg izročitve Radiča imunitetni odbor razpravljal tudi o lz- ročitvah Pnšinjaka in Zebota. Kot odgo- v.>rna urednika »Straže« in »SIov. go- spodarda« sta marsikoga obrala z raz- nimi dopisi v teh dvch klerikalnih Iistili. Prav je, da se cukrat že zadostj pred sodnijo enemu ali drugemu, ki si radi lijihove imunitete ni mogel pomagati. Hrvati so ga siti pišc beograiski Preporod. »Ne sanio iiiteligenca in pre- cejšnji del hrvatske^a naroda, ainpak c«io sami Radičevi pristaši, scljaki. so ga siti. nvidevši njegovo brezplodno in skodljivo delo. Niti eno obljubo, kr jo je dal narodnim masam ni tepolnil ter .je svetoval narodu samo stvari zbog ka- terih je pri.šel v nasprotje z državnimi oblastmi, prcid katerimi je bil inanjsi od makovega zrna. Seljačke mase so ga sue in presite. Njegovo razdiramo delo jim je zoprno ^ato ga zapuščajo. Radic iai kompanija uvidevajo oslabljenje tcr se bojc zaslužene ka^ni in narodnega u- pora.* Radič v neprijateljski službi. »Pre- porod« pise: >Radič je dal izjavc nekim italijanskiiii lioviiiarjem, da je glavna naraka Italije, ker je neaktivna v inier- venciji glcde hrvatskga vprašanja. Ra- dio raziime. kajj hoče Italija, lioče. da čuva svoje meje, kakor čnva franci.ia nad (irško, tako bi moraJa čuvati Italiia nad Mrvatsko- Ali to ne diši nekoliko po veiei/daji? AH -Hrvat«: ^lz celoknpnega de'a minisirsiva voine in moniarice iu mini- strstva zuii. del se zdi, da se ona dva ne niihaiata v Beogradti, ampak v Parizu.« Celiske novice. Celjska krajevna organizacija JDS prireja redne politične sestankc vsako sredo ob lA9. uri zvečer v restavracijl Narodnega doma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja in okolice. Za članc ožjcga in širšega odbora pa Je posečanje tch p-olitičnih sestankov ob- vezno. Ker je na dncvnem rcdu nstano- vitcv podeželskih organizacij, se prosl polnoštevilne udeležbe. Dramatična šola celjskega mestne- ga gleda'lisca se začne v sredo dnc, 25. tin. v gledališčn točno ob 8K>. Ponovno se vIjiidn-0 vabijo vsi. kj žek vstopiti v ta tečaj iin ki žele soddovati v gledall- ščn, da se vpišcjo pri dnrštvenem bTa- gajnikn g. Huberdi (tv. Cioričar & Les- kovšek) all pa v sredo v gledališčn j)ri otvoritvi šole. Naznaiiilo. Dnišivo liišmh posest- nikov za Celje in okolico naznanja, cla je otvorilo v hiši g. Rebcka, Celje, Ma- riborska cesta št. I svojo pisarno in lio tanikaj začcnši od 15. 8. 1923 vsaki to- rek in četrtek izvzemši pra/.nikov od 9.r—11. ure dopoldne drnštveni tajnvk za informaeije v hišnih oziroina v stano- vanjski'h zadevah na razpolago. Eve.n- tualne dopise se naj naslovijo na: »Dni- štvo liišnili posestnikov za Celje in oko- lico v Celju. Mariborska ccsta št. I; vsakemn dopjsu se naj pritoži znanika za odgovor. — Odbor. Vojni invalidi. vdove in sirote. po- družnice Celje. Vsled sklepa koniLsije za Pregleil trafik, ki je bila scstavljcna pc> členn 15 zacasnega invalidskega zaJto- na (Služ. novine št. 294. z dne 31. 1?. 1921.) (Ur. list Pokraj. uprave za Slovc- i]'jo Pod št. 30. iz leta 1922) odnosiio pa § 47 pravilnika za izvrševanle citiranc- ga zakona (SI. Novine 151 A z due 11. 7. 1922) ( Ur. list pokr. upr. za Stov. pod št. 254.22.) se odpovejo vse trafike, kf se naliajajo v rokah nezaščitenih trafl- kantov. (neinvalidov) v korist vojaitin žrtvani. Vsled tega poziva podpksana podružnica, vse vojne invalide, vdove In sirote. ki rcflektkajo na kako izmed raz- pisanih trafik, koje so objavljcnc v Ur. listu pokr. upr. za Slov. št. (A z due 13. 7. 1923 in posebni izdaji »Vojiicga inva- Iiida« z d'ne 14. 7. 1923, št. 13, naj sc zgla- se do konca tega meseca v pisarnii pod- pLsane podružnice v Celju, Ozka nlica št. 8 ob uradnih dnevrb t. j. pondeljkih, sredah in sobotah. kjer dobe potrebna pojasnila. OpozaTJa se, da se inorajo vse tozadevne prošnje vlagati potpm podpl- sane podnižnice. —¦ Udrnzoiijc vojnih invalidov, kraljcvine SHS »Podruznica Celje«. Hudičev graben. Prejeli smo: Ker je v Hudičcvem grabnu še precej ¦vode in še več hlodovja, sv^tujem prav resi>o v»sem obiskovalcem Celjske koče In Svcrinc. naj opustijo obisk H. gr. do prihodnje sponiladi, ko se bode cela na- prava popravila in prenovila. Klini In vrvi so neporabliivi iu lioditi po gladki splavni napravi je pa nevarno. Eden si je to nedeljo izvinil roko. Zat« raje nc lioditi skozi, ker užitka itak nima nikdo, ker se mora dostikrat iti po vseh stirili. ce pa malo izpodrsne, je ckwek takoj \ vodi. Loncarsko obrt od g. Mihaeia Altzieblcrja je prevzel to dni g. Roman Florian. UpoUojena je trajno poštarica Ma- rija Sorsakova \' Ceijn. Mcito venca na grob uiurlega gosp. Pacchiaffo v Celju sta darovala brata Knez /laiarja in dragnljarja. v Gaberju prostovoiJMemn gasilneinii drnštvu Ga- berje znesek po J00 Din. za katero svoto se dnistvo najprisrOnejše zalivaljuje. Meslni občirtski svet itma svojo redno sejo nocoj v pondeljek 23. tm., na- kar nastopi daljša počitniška pavza. Odborniško mesto je odlozll, y celj- skeni občinskem svetn radi zaposlenostl g. hotelir Bernardi, na njegovo mesto j© pofklican obc. svetnik Sinodiš (JDS), re- vizor Zfrhužnc zveze. Upn»vno sodišče je že začelo s svo- jimposlovanjem. Vendar ni nastopilo svoio službo še vse novoimenovano osobje^ Za dne 8. 7. 1923 naineravana in vsled cpidemiie prepovodami toraboia, se vrši d.ie 12. 8. 1923 pred gasilnim do- mom v Oabcrju. Ker ie mnogo lepi'h do- bitkov se pripo.roča. da se kupnjejo že sedaj tomholske karte, katere Se dobijo po trafikah iP gostilnah. v mestu in Ga- l>crjn. Popravek. V inseratu g. Karol Pal- ka v štcv. 79. in 80. se je vrfriila pomota. V stavku: V zal*ogi bodern imel vedno največjo izbiro vseh vrst nioškega ka- kor tii-clir ženskega perila po event, na- ročilii. Spnščena je bila v tem stavku beseda oerila. Prosvcta. Josip Stritar: Izbrani spisi za mia- dino. PrirediUi Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Sa5a Santel. V Ljiibljani 1923. Izdala, natisnila in zalo- žila Učiteljska tiskarna. Str. LXX. + 411. Cena elegant no vezani knjigi 60 Din. V znani Erjavec-Fleretovi zbirki »Slovenskj pesniki in pi'satelji«, ki jo izdaja podjetna Učitcljska tiskarna, je izšel sedaj za Levstikoin Erjaveem In \raljavcem tndi Nestor našili živočih pi- sateljev, to je Josip Stritar. Pisati o sa- in em Stritarju in n.j.egovein deJn bi bilo danes že odveč, saj ga inenda ni šolar- čka, ki bi ne poznal tega imena, zato je bilo vsekakor nmestno, da je izšel že sedaj tudi v mladinski izdaji Po kateri bodo pa gotovo radi segli tudi najširSI krogi odraslega občinstva. ker so nje- govi spisi že davno posli. Tudi Stritar je do vseh podrobnosti urejen po vzorcu prejšnjih zvezkov te elegantne edicije ter obsega obširen življenjcpis z ooeno Stritarjevega dcla, pesmi za niladino, razne pesmi, basni, prizore in igrokaze. •Povesti, poučne spise ter podroben tol- mac. Ta-ko je pokazan Stritar z vseh vi- dikov svojega obšiniega udejstvovanja po najbolj posrečenih produktih z dotiC- ni'h polj. Mož stoji pred nami v celoö, zato pa tudi v vsej svoji mogočnosti in to je tudi uajvečja zasluga obeh pri- rediteljev, kojih inetoda je znana in pi»e- izkušena žc ,po dosdanjih njunih izdajah naših klasikov. Kakor vsi dosedanji zvezki, je tudi Stritar bogato ihistri- ran in sicer po Saši Šantki, ki ga pozna slovensko občinstvo že dolgo kot enega najboliših naSih ilustratorjev. Glede na vse to knjigo natopleje priporočamo saj je cena pri njenr razkošni opremi in veliki obsežnosti več kot nizka. Prihod- njj zvezki tc najlepše zbirke današnjega St-ar NOVA D O B A « Stev. 32. našega -kiijiževiiega trga, na katero bo lahko jxmosen vcs narod, ko bo dokon- čana, bodo obscgali Simona .Jenka (ki ie žc v tisku), nadaijc A. M. Slum-ska. J. Kersnika in lv. Tavčarja. Sienkiewicz H. Z ognjem hi mečem. Zgodovinski Toinan. Poslovcnil dr. R. Mo'e. s>. snopič. Iz-dala Tiskovna zadru- ga v Ljubljani. Ccna posamezneinti sno- ¦piču s poštuino vred Din 9. Prav^kar je izše! 9. snopic Sitnkiewiczeyih roma- nov. ki je začela izdajati Tiskovna za- druga v Ljubljuni z rornanom Z ognjein in rnečein. Zadnji snopič izidc v krat- kem. CUDEŽI STRELE. Neki. angleski list jc zbral endue u- ein-kc. ki jih v nekaterih slučajih povzro- či strela. Neka sospa jc med uevihto dvigiiila'roko, da bi zaprla okno. V tein trenutkii je udarila strela, gospej se sl- cer ni nie pripctilo, a ko sc je od strahu zavedla. je opazila. da ji ie na roki izgi- nila zlata zapestnica. Nekega moža jje strela zvila v klopčič. Eno uogo je imel Dopoliroma zvito z roko, drugo nogo pa .ie imel zavito okoli vratu. Ko se je po- iniri! strähn, so Se udje polagoma zopet raztcgnili. V Norwichu je udarila strela v poveznien k-ozarec. v dnti je naredila palec veliko luknjo, a kozarca ni pre- maknila. Stcklo je bi 1 o tako lepo izre- zano kakor z dia man torn. V nekeni dru- tfeim shičaju je udarila strela v uro. v kateri je pomaknila kazalec za štiri nrc naprej, a ura .ie ostala na prejšnjeni mc- stu. Zdi se. da sc strela tudi mašeujc. V ncki vasi v južni Afriki so bili zbra- ni Ijudje v šotoru. ko se je začelo bliskati in grmeti. Kden od lnoškMi je vstal. vzel lovski rog" ter začel pred kooo nanj tro- biti, češ. da se strele ne hoji. naenkrat udari .strela in ga nbije. Drugi So ostali vsi nepoškodovani. Dva deeka sta Sla na breg Misisipija, da bii iitopiki v reki psa- Med ncvihto ju jc ubila strela, meu- tern ko so našli psa živega, sedece.ua ob njunih telesih. V nekcm kraju na An- glcškem je udarila strcla v jablano. Ko je kinct zjutraj vstal, jc našcl v njegovo veliko zaeudeiije polovico Jabolk peee- •Mili. katere je .pov/il za zajuterk. Zejo zanimiv ,je sledeči slučaj. Neki slepec se je oprijel konja. da bi ga .povcdel med nevihto dorraov. Strela je udarila v sku- pino, konj je bii mrtev in slep, slepec pa zdrav in kar je uajbolj čiidno. je spre- srledal. Dr. MILKO HRA$OVEC: Po bližnjicah iz Celja v Kranj. (Dalje.) Po kratkeni počitkii, ki je t raj a I Ie nekaj irr, smo ob 1.. po polnoči vstali. Ziinaj je plaval be|i mesec nad spe- eo pokrajino. Posten mraz niiiii je but nil \- obraz. ko smo iz'prijaznega. zavetišča odsli v Z in ho noč. Pot po skoraj ncprodirnih gozdo- vili. v meseeni razsvetliavi. ie neizbris- no v naših spmninrh. Kot pripovedka iz »Tisoč in cue noci«, kot pravliica davnih dni. plava spomin v mojih mislili. Po neznani poti hodimo, po neznanih kraji'h v veličast- nih prizorih narave. Nepozabna slika jc pojemanje svetlobe lime ter bled] ju- tranji svit lnladega dneva. Sreča je,. da seče gozdno pokrajino zacetkoma Ie ena cesta, ter orijentacije vsled te^a nismo zgubdli. Ljudi seveda ni bilo nikjer videt!. Pri poipolni dnevni svetlobi smo stoplli na z jfozdovi obrasb planoto Pesek. Dvven kraj, prelepo pripraven za kako alpsko letovišče. Po ve.cnrni hoji našli smo v zarezi pod RoR'lo pastirje in kosce. ki so spraviinli in kosili sladko gorsko travo; Radevolje mi uam pois.'./a-li pot ki bi nas naj vedia v dolino. Srečavali smo mno:a sva mfslila. da se je siromaku zmešalo. Ker pa smo dostojiii ijudjc, smo se uljudno zahvalili in uadaljcvaH not Nervoznost pa Je kljub jutranjemii liladu in krasni okolici narašeala; kajti po božji in človesk.i nii- sli in volji bi moral biti v eiii uri vlak J^e v Mislinju, ter vzeti tudi nas scboj, ki smo bili .še dve uri od posiaje oddaljeul visoko v planini. Pa je knialu soluce po- sijalo in vroče živce ohladilo, ko smo z,a ostrini ovinkom soteske zaglcdali eel kolodvor elektrieue ozkotirne železniee. Ura je bila osem zjutraj, iipši kra- •ki pa vsled šesturne hojc preocj utruje- ni. Zinagosiavni smo -posedli po pečinah ob potoku, ter čakali elektrike. ki se Je v obliki stroja tudi kmalu prikazala in nas v hitrem tempu odpeljala navzdol. Za prebivalstvo in delavstvo sotes- ke je železnica pravi blagoslov poseb- no. kcr jih prevaža brezplačno. 5 miniit prcd odhodom vlaka pridr- veli1 smo na misUnjski kolodvor. Savo in Janez sta se s ccpini lotila siromaka - blagajnika postaje, ki jc tc- ina do zob oboroženima jimakoma v potu svojega obraza razlagal, da urad- nibke legitimacije, ki sta jih istoeasno molela uradniku pöd nos, ter rentačila rovtarske besede. za državno železui- eo ne veljajo. Trušč in prepir je naraseal in bati Se je bilo. da se dve struji državnili na- lneščenccv resno pograbite. Mene je grizel strah, .ker scin videl celo stvar v razpravi pred zeleno mizo, ter niseni mogel utešiti svojc jnridične radovecl- nosii. all sc bodo st ranke pred sodiščern udarile po avstrijskem zakonu zaseb- no, ali po srbskem javno. Cclo zadevo jc rešil rezek pisk vlaka,. ki je petellna odgnal od blagajne, meni za 6 kraljevih dinarjev pripo.mogel do voznega lista, uradniiva pa v uradncm »rudecem« sija- ju spravil na zrak. Veselo smo drdrali proti postaji Šo- stanju. kK'v smo hoieli izstopiti. ter se dostojno pripraviti za nadaljn.W Potnvn- nje. Dobro je bilo, da vožnja ni .;..,».:. predoJffu. kajti Savo je postajal ie ne- znosno prozaičen. govoril Ie o nekem CerovSku. o golažii. pivu, žeinljali. lepl natakarici ltd. Midva sva ga pobožuo poslušala. icr razumcla Ie toliko, da prieakuje nekaj ueznansko in nepopisno prijetnega. Pa ga je Bog res uslisal, požeruha! Ob 10. smo široko in košato sedeii na kraju, ki ga je prcje prijateli popisal ter uživaii s poluimi požirki vse, kar sc nam je nudilo. Ni cudno. da se je to de- lovanje raztegnil.o skoro do 12. ko smo znotraj hladni. zunaj razgrcti in p.ečeni kot ktihani raki. stopili pod razbelicno solncc šaleSke doline. Kot grešniki svojc grehc, potili smo smrtne srage zavžite pijače. Soluce se nam je režalo brez sra- iiiu, ter se pas'o po naših znojnih tele- sih. V dolini bclih vod, kamor smo za- vili. zapeljal nos je kmalu gorski poto- eek. da smo se v istem malo ohladili. ftlizu vitkega stolpa cerkvice sv. Florjana, patrona gasilcev, smo \ hlad- ni senci polcgü in zadremali. F^azun male zabavc z velikim mc- sa.rskim psom, ki ga je iPrijatelj Janez vsled napada Tiani. kar s cepinom na- skočil ter za las ubil psa, mesarskega vajenca in teleta, ki je šlo zadnjo pot v zelodee soštanjskih krasotic, smo 2 uri dobro poeivali. Na to smo nadaljevalii pot ter v '2 urali pri'sli v visoko zarez-o med goro Sv. Križa in Beiiii Vod. Tu smo zavili levo, prišli za goro sv, Križa ter sc pri leseni uti obrnili desno po vozni ce- sti v dolmico z gorskim potoekom. Tarn smo zapustili pot. ki vodi čez Kramarco v Crno. in krenili levo zelo strmo po travnikih, gozdovih in pašnikih mimo lepih, pa od Suse skoraj ovclih polj, do spodnjega in nato do gorhjega Brložnika (Mazi.ia). Ta gostoljubni. velik in snažen k met ski dom smo že opetovano z dru- ffili gora opazovali. Mazijevo posestvo k zil-dnje in naj- višje pod ogromnim masivom Smre- kovca. Tik pod gozdovi, v sredini leprii polj. ob izbomem vodnjaku, je postav- lien dom. Izpred hise je veliko uvorišee, od- koder smo zveeer jasno videli luciee na- šega Celja. Vs;ikemu izmed nas so glasno In poIuglaMio uhajali spomini tja. ter vsak- do se je spominjal ednega ali drugega svojih znanih in dragih. Na ta način smo zvedeli edeu od drugega mnogo tajnostt. Oster in mrzel zrak pregnat nas je v liišo, kjcr smo ob odprtem ox- njišču prijelno govoriii z domačiui. Ve- sclje je bilo uajti v tent samotnem kraju tako izobi-iižene. zavedne in gostoliuniic Jjudi. K'j-r .ie drug dan čakala na nas huda tura. spravili smo se v -odkazano nam l)ienočišče. Kar veseli sino bili, :ko smo vstopili v lepo sobo in videli 2 snažni, beH po- st elji. Ker pa nas je nesreča hi sreča zdru- ži!a tiL in ker ni bilo mogoče radi ob- like postelj, istih postaviti skupaj, skTe- ni'li smo, da naj žreb odloči onega, ki bo soal sam. Z vočino glasov smo povcriii Savo, da pripravi potrebno za srečka- uje! Oa bi ga nikoli- ne bili! Uspch je bil namrec ta. da je njemu v roki ostala najdaljša palciea. najini krajši pa ste bili nakaznici za skupno lcžišče. Sava je prijazno voščil lahko noc ter se va- Ijal v postel.ii kot peteliin po svojem perju. Midva pa sva legla tako. da je eden drugeinu tišeal noge pod nos. Da pravc- ga spanja ni bilo in da je eden. ko sc Jc obrnil, prebit'dil tudi drugega, o tern m treba dalje govoriti. Zaklcla pa sva. da bo driigie Savo tisti,, ki' bo zakoiisko ali nezakonsko po- stelj užival tako, kot sva jo tokrat mi- dva pod Smrekovcem. Ko je zamigljala zvezda jutraJijiea smo prijatelja. ki_ je v grcsnih sanjali javkal prijaz'uc ljubezenske pogovorc koma.i zbudila, ter ga preprieala o straS- ni resnici, da ni pri svoji ljubici temveC pod Smrekovcem. ki ga hočemo kar na- skoeiti. Koncno se jc udal in uama pomoül .požirek žganja. ki nas .i«- /opel sprijaz- nil in združil. Ob .). zjutraj smo odkorakali iz prt- jazne Mazijcve domaeije ter po dv.eur- ni hoji dospeli na blizu 1600 m visok \ rh Smrekovca. ivec. katerega vrh'je siroKa . rjiikov, jc malo zinnia in nia-io obiskana gora. In vendar ie SmrckovCc eden najlepših slovenskih vrhov z nepo- pisno lepo okolico in .prekrasiirm raz- glcdom. Kar onemeli smo, ko smo sto- pili na vrh in se razglcdali po okolic!. Posebno Saviujske planine. Peca In Urška (iora so tik pred nanij goreli v ji'trapjem solucu. 7.i\\. da ju bil pogled \ uižiiio me- glen. Nebo se je rndeeilo in težki oblaki so plavali-z juga. kar ni kazalo dobrega vremena. Veudar pa smo dolgo, dolgo uživali car oben razgled! !z Smrekovca hoteli smo kar po grebenih, po katerih je tekla nekdanja štajersko - koroška nieja. priti >na Ra- duho in od tod v Solčavo. Oko je kazalo.. da je tura izvedJiiva in tudi karte niso kazale prevelikih" vl- sinskiii razlik. V smcri na Raduho je rxv, vesclo pn- fekala. Prava promenada. x\um> rcvua ie pot iz Smrekovca po grebenih. Po sočnih pasnikih, ki se nienjaio z zelenimi gozdovi. hodimo ter glcda,mo levo na Stajersko. desno na Koroško, pred nami pa niasivc savhijskih planin. Mimo kamna in travnika hodimo ter ne Srečamo živc duše. Nebo se Je med tem stcmnilo. ter goste kaplje de- žja so padale. Misliti je bilo treba na kak-sno pribežališče, dobro vedöc, da ploba v tlaninah v par trenotkih pre- moči tudi najboljse hribovsko blagu kot ga nosirno mi na sebi. Iz grebena smo šii kakih 150 m navzdol. ter naäli na pol, podrto stajo, kamor smo stopili, ko je sv. Peter oa- prl vse neibeske zatvornice. Strehc ni bilo več cele. kot za kaki 2—3 m"; Pod to smo Cepeli menda dve ure ter se greli ¦ob ognju; ki smo ga zakurili. Ko je dez odnehal nadaljevali sm{> pot. pa moral j se dyakrat vedrrti. Zadnji naliv nas je zaIotil Že tik ob Radnhi. kier smo vedrili na gozdnem preseku v Pa- stirski koCi. 'fa je bib polna dcklet iz Ljubnega, ki so tu gori nabirale brus- nice. Tega žlalitnega sadii. ie tu gorl povsod -preobilo dosti. Vrslcd slabega vremena, ter deloma v;!ed tega. ker smo zasli, nismo priSB na vrh Raduiic, tcRiveč smo preaJi ta o- gronini skalnati rnasi v vtšini kakih 1400 metrov. Oc> je siccr pre;;chal, ol>dala nas pa- :e gostu megla. Vendar srno naisli pot do kmeta Ra- dii-šnika. od tn na Belšaka, ter stopili po zelo strmi soteski tik pred Iffb na vor- no ccsio Luce - Solcava. Po rratkem |.loeitki: ob Saviuji ocf- korakali smo v Solčavo. ter dospeH tja ob f>. :K)pok1nc. (Dalje prih.) Dncvna kronika. Kraljevii dvojica ua italijanski mejl Due 20. tm. sta kralj in kraljica napravi- la izlet do italiianske meje. Prebivalstvo jih je povsod navdušeno pozdravljalo- Zlasti velike manifestacije so se vršile v Bohinjski Bistrici. ZvcCer sta se vrnf- la na Bled. Zborovanje slovenskih in hrvat- skih zgodovinarjev v Varaždinu. V sredo seje otvorila zgodovinska rasta- va v Varaždinu, istoČasno se je vršilo zborovanje članov zgodovinskih dru- Stev iz Maribora, Celja !n Ptuja ter hrvatskih zgodovinarjev. ŠtevSlna je bila udeležba iz Ptuja, Iz Ljubljane so bili navzoči muzejski ravnatelj dr. Mantaani, državni konservator dr. Ste- le in slovenski numizmatik Ružička. Na sestanku je poročal dr. Kovačič iz Maribora o potrebi naprave pra- historične karte za biv5o Spodnjo Sta- jersko. Dr. Mantuani je predloži! re- solucijo o nujni potrebi zakona za o- hranitev prahistoričnih najdišč. Dr. Žontar iz Celja je poročal o naših arhivih, ki so izven države ter obvez- nih izvodih tiskovin. ki so večinoma v Gradcu. Poročal je nadalje o inte- resni razdelitvi za izkopavanje starin po zgodovinskih društvih ter se je do- segel med društvi sporazum, da lahko izkopavajo vsa društva povsod, izko- pine pa pripadajo druStvu po določe- ni lokalni pristojnosti. 0 mariborski »Štndijski knjižnici« se je izrazila po- treba podržavljenja. Dr. Stele je go- govoril o zasčiti spcmenikov v naših krajih, ki ginevajo ter razpadajo. Dr. Kotnik je razpravljal o narodopisju, ki je za SavinskG dolino in kraje ob Kolpi še malo obdelano. S ism rete- ratom je bilo zborovanje zakijučeno. Prihod vlakov na kolodvore. Da bi se preprečile železniške nesreče na kolodvorih in v njih bližini, je izda! minister saobračaja naredbo, da stnejo voziti viaki na postaje Ie z brzino deset kilometrov. Slovenski kapuebi Izgnani Iz Gorlce. Siovenski kapucini, ki so de- lovali v Gorici od leta 1906 rnorajo zapustiti Gorico, ker |e Vatikan pri- klopil samostan ber.eSki provineiji in je bila opcija slovenskih kapucinov zavrnjena. Čln blazneža. V pondeljek je spremlja! v Celovcu strežnlk Schapeck blazneža Janeza Lipovnik v blaznico, da bi komisija ugotovila njegovo du- ševno stanje. Naenkrat je Lipovnik potegni! nož in zabodei strežnika v vrat ter mu prerezal žilo, kar je po- vzročilo smrt. General VHla umorjen General Villa je bil umorjen od svojega taj- nika, katerega so pristaši Villa tudi umorili. Vzrok umora je bila nezado- noljnost delavcev, ki niso dobili svojih mezd. Prišlo je med pristaši Villa in pristaši tajnika do pretepa, v katerem je bilo 100 oseb ubitih ali ranjenih. Mllosrčni skladatelj. Skladatelj Gretry je bil zelo rnilosrčen do bera- čev, kar je imel pri sebi, vse je dal, zato so ga berači vedno oblegali. Ko so ga vprašali, če mu je to kaj ne- prtjetno, je odgovoril : «Če vidim ka- kega berača, se mi zdi, da sliSim na- pačen glas in jaz storim, kar je v moji moči, da popravim to disharmonijo.« Zagonetna smrt. Nedavno je div- jala nevihta nad Londonom 5est ur. V iem času se je pripetilo več smrtnih slučajev. Pri vseh so ugotovili srčno kap. Mrtveci so čez nekaj časa postali rujavi. Znanstveniki pripisujejo smrt elektriki, ki je bila za časa nevihte v ozračju. Odreiba za privatne radlopo- staje. PoStni minister je izdal naredbo za privatne radiopostaje. Po tej na- redbi smeio imeti privatne radiopo- staje samo sprejemnika ne pa oddaj- nika. Prva privatna radiopostaja se je ustanovüa na Bledu. ¦*<-.-. S2. N OVA D 0 B A « ?tran •¦». Hove takse za poštna predala. poštr.o in brzojavno ministrstvo je po- viSa:o s 15. julijem pristojbine za poStra predala. Za požtno predalo se plača mesto štiri 10 dinarjev. s klju- čem pa mesto pet 15 dinarjev. Nov rekord. Živimo v dobi re- kordov, med ljudmi je nastala splošna manis. da iSčejo raznih rekordov. V teh vrcčih pasjih dneh se je domislil nek; rrancoz in je dosegel rekord žvi- 2gan;:a. Žvižgal je neprestano osem ur najiepSe operete in valčke pred mnopcStevilnim občinstvom. Smrtno ponesrečll. Posestnik Bo- let iz Šmartna ob Dreti je pelja! z voli vo* <1 kolesa. ki hi iih götovo zdrobila. ' Fran Arko t. Na Vrliniki je innrl Fran Arko. bivši deželnt poslanec po- stojnski. Pokojnik. ki je bil zelo kuncvli- faiime-ga značaja in miroljubeiu ie bil prvoboriteli nacionalnega i» napredne- ga pokreta na Notranjskem. Ustan-ovil je tndi napred.io. politično-gospodarsko Klasilo «Notranjec«. Bil je clan vseh na- Todnih društev. Sokola, Utalnice itcl. Kliiib njCKovi ljudskoSolski predizobraz- bi je bil ivao-bražcn mož, ki si je s pritl- nostjo dopolnil svojc obsir.no znanje tn- ko. da je v debatah često prekosil stro- kovniakc. Slava odličnenni notranjskc- ;iui narodnjaku! Smrtoiiosni P» nc-loffic-na in nemo go 5a, kakor je jasno, s? nagih ljndi ne izvoliajo. Nek, oiicir tnjskc legije je potrdil to trditcv, ki se zamore v nasih eiviliziranili krajili tc/ko dokazati. »Nahajal seni se v Ma- rokii.« pise ofieir, »ko je bila strata od dveh nagili Arabcev po noči iMiiorjena. V svojem sotoru sen ime| dva čtiječa psa, ki i>a v kritični noči liksta ničjajala, kakor tudi drugi psi ne.« Ofieir jc pri- poinnil, da ta dogodek dokazuie, da psi nagega eloveka ne izvohajo. Trgovskim agenturain in komisij- skiin trgovinam v okrajju trgovske in obrtuiške zbornicc v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vabl s torn vsc tvrdke spredaj nave dene stro- ke, da ji blagovolijo javiti prectmete rs katcrimi se bavijo najkasncjc do due 25. jnlija tl. Te podatke potrebujc zbornica za svoj seznam i-mportnih in eksportinh tvrdk \ okraiii trgovske in obrtniškc zbornicj v Ljubljani. ki ua bo izdala 2e za letosnji III. Ijubljanski velesemcnj In v katcri namerava nvrstiti tudi trgov- ske ¦agen.ture in komisijske trgovine - navedbo njih obratnega prdmeta. Avstrijiski orožniki arctirali naSe ljndi. Kakor |)oroea «Tabor«, so v nede- Ijo aretirali avstrijsUi orožnJki posestni- ka Ivana Olcško iz Libelie in ga od-vc- li v Pliberk. 20. tm. pa dva Ringova sl- iia. ki sta .iXKspravljala žito na oeetovf njivi y Avstriji. čeprav sta imela prav- novdjavno legkimacijo. Nase obl-astl naj bi nastopiie proti takini arctacijain in iikinilc niali obniejni protnet. flidroelektricna cenlrala za Zagreb. Vprasanje liidraelektriaie ccmralc. ki bi imela velik gospodarski. kitlturni m politieni pomen za mesto Zagreb strrpa zopet v osprcdje. Due 11. in 16. mm. so sc vrsilc tozadi-'vnc konterence v Kr- škem in Brcžicali kjer so sc si>orazumeJi gledc- konccsije. katero bo zaeetkom prihodi.ijega nicseca dobila zagrebska niestna obcina- Aprila 1924 se bo prT- eelo. Od jeza pri Krskem bo pelja I kann! k ceaitrali od koder bo odvodni kanal clr- ža! v Krko. Kanal bi bil ipripraven tuai za plovbo. Podietie bo izvršila incstim obcina kolikor mngoče z domačini kap!- taloin. Čebele St) ga napadle. V neki nižje- avstrijski vasi sta zlagala voznik in nj€'go\r sin z voza drva. Cebele v bliz" nje.m cebclnjakii so se vsled tega tako razburile. da so napadle voznika in žl- vali. fin koiii je ostal na lien mesta nir- tcv, drugi ie težko ranjen. voznika sra sicer zbezala. a ie mhijši vsic.i r;ni v sniiini nevarnosti. Samomor. Na zagrebškum ceiitral- nem pokopaljseu sc je obesil siS letni de- lavcc Andirija Oalinec. Vzrok samomo- ra so bile razdrapano radbinskc razmc- re. Nov petrolejski vreloc v Crui gori. V Crni gori blizn Niksiea so odkrili vre- lec. iz katerega teoe petrolejn podobna lekoeina. Prebivalstvo meša to tekoelno z vodo in jo rabi za razsvetljavo. Najdeii ntopljenec. Pred par dnevi sta Podponienika Vlada Mičie in Brani- slav Pecie potegnila iz Donavc v spocl- njem deln Bcograda trnplo nepoznanega moža, starega okoli 35 let. Kdo je utop- Ijenec se še ni dognalo. V vodi jc niora! ležati kaka dva dni. Smrt vsled solnčaricc. V Subotici so našli mrtvega na njegovc.ni posestvn Vinka Kupioaka. Zdravniki so ugotovili. da jc iimrl vsled solnearicc. Ob priliki kongresa Jugoslovanske- ga učiteljstva v Ljubljani bo izšel »U- čiteljski tovariš« v posebni pozdravnl hi kongresni slavnostni izdaji. ki jo prejmejo vsi ndeleženci kongresa in bo tudi obeinstvu v tobakarnah in "potom koliportaže na nlici na prodaj. Posebno opozarjamo naše hidustrijske, trgovske in obrtne kroge na to, radi izredne pri- like za oglašanje, ker se bo list razsirll s tema izdajama v vsc dele naše države. Spomenica kongresa Jugoslov. u- öUeljstva v Ljubljani. Ob priliki kongre- sa jngoslov. učit. v Ljubljani, due 5.. fi. in 7. avgusui izide posebna sporninska knjižica. ki bo lJosvečcna neodreSenemu ozemljii in v kateri bo spored vseli pri- reditev. Spomcnico prejmejo vsi ndelc- žcnei kongresa. Priložen bo tudi naert Ljubliane. 2alostnu srnri deklice. 17 let la Ana Paicr iz Jagodnja'ka pri Osijeku sc je pcljala na lo» skem vozn. Po naklj.ie.m jc prij-la v dotiko z lovsko puško, ki sc je sprožila. Krcjgla je zadela dcklicj v tiebuli. Na.imanišc zrt:čno letalo na svetu. V prisotnosti itaujar.skega ministrske- ga pre-dsednika Mu'Sollinija so poskušali na Ccntocellu pii Rimu najmanjše zrač- no letalo, ki je zek) lahko in hna samo en motor 3 kon.jskih sil. kakor se jili navadno rabi pri niotonnih koksili. Po- leti so sc izvršili zelo povoljno. Otrok utonil. V torek je trileino u'e- ic Miliacia I.'arga v Temerinu v vodi u- tonilo. Ko so š!i stariši v vinograd,- je dete šc spalo. Cez dve uri pa sc je vr- nila mati, da bi ga zbudila, pa je nasla postelj ])razno. VrnivšL sc v vinograd. je opazila. da je otroik v ipotoku utouil. Uboj na progi Beograd • Zeniun.. Na progi, ki vodi iz Beiograda N' Zemun v bližini Savskega mosta, so nasli 45 let starega beograjskega trgovca Cedoinila iiarkiča v nezavesti. Na glavi ima liu- de poskodbe. j)ri njem niso našli nobc- nih vrednostnili stvari niti denarja. Prcpcljali so ga v bolnico. Vclikosi in vrednost nasih gozdov. V ecu naši državi je 30% zemlju pokrltc z gozdovi. Po pokrajinah so gozdi raz- dcljeni: Severna Srbija 1.517.000 ha, .hižna Srbija 570.000 ha, Crna gora 200.000 ha, Hrvatska in Slavonija 1 mi- li.jon 493.260 liav Bosna in Hercegov'- na 1,552.320 ha, Dalmacija 378.300 ha. Slovenija 710.140 ha. Vojvodina 260.220 ha. skupno 6,681.240 ha, Vsi gozdi .prcd- stavljajo vrednost 60 milijard dinarjev. Veliko neurje v Dravski dolini. Mi- nulo sredo je razsajalo na Spodnjem Stajerskem veliko neurje, villa se je ve- lika i)Joha. nato je začela padati toea. v nekatenh krajih debela kakor oreh. Prizadetc so zelo obeine Limbuš, Pc- kre. Bistrica in Ruše v Dravski dolini. Z\U\i\ polja so skoraj popolnoina unicc- na. Najhuje so prizadeti vinogradi v o- kolici Limbusa in Peker. V Poljskavi je udariJa strela v kozolcc. ki sc je užgaf in je pogorelo vse tarn shranjeno sc- iio. Tako hirdegn neiirja n;i.isl.in'iši Ijit- clje ne .pomnijo. Strela ubila konja. \ sreuo med nc urjem jc strela udarila v Pustcmpolju v M'ospodarsko poslopje Franccta Stvar- nika, mu ubila kouja in upepeiibi <.<-n trgovske, folske to> uradnßks ttskavlne, knjigt, etnlke ltd. do najamet- ntJSega barvnega tlska. Nßßolje arejena KNJIOOVEZNICA Izvfšuje httro in solUino knjlgoveSka Ma od naj- prfprosteße do najflnejie --------izpeljave -------- fisLa/"/za CEL1E Sir an 4, »NOVA DOBA« Štev. h-2. Pes je imel prav. PreU štirimi letl so našli v Tujim redarja (irfeslecherja ubitega. DiHiajska policija je takoj isfca- la irbijalca. Policijski pes > Relli«, kate- rega je vodil koinisar s scboj, je prise] na prav« sled in »ripellaj Polieij. agen- tie v neko torso., kjer je stanovalo pet mladih Ijjudi, ki so bill znani tatovi. Pes je začel tarn Imdo lajati na Antoiia Klau- sa- Ali sodnija je koiieeno izpustila vsc iri po sedeimiieseciis preiskavi, ker nl bilo nikakili do'kazov. na Rellijevo laja- n.ie pa sc sodiiijja ni mogla opreti. Sedaj po štirili Mill pa .je bil Klaus ziiova are- tiran in je priznal svoj zloein. Trda glava. Nedalee od Reno Se fc- ustavil sredi ceste avtomobil T. W. Forbes;;. Stopi! je pred njega, da bi zno- va pognal motor. Tistj tremitek j)a k nek drug avtornobil pridrvcl in se zalc- td naravnost v njegov avtoinobi'l. For- besov avtomobil je scveda bil pognan nri sunkii naprej, a na poti mu je bila <;Iav;i sklonjencga niožaikarja. In ta jila- va je zadela v radiator in ^a je prebila. Ko so poteni ^ledali bojišče, so videli na nenialo zaeudenje. da Forbes, ki Jo s svojo jclavo prebil radiator, ni bil prav nie poškodovau. doeim so bili trije vlso- košolei na drii^em avtomobilu ranjenii, 'j\.\cn eelo prece.i rcsno. flaz^las. Občina sv. Pavel pri Preboldu odda yostilno in mesarijo v najem za dobo treh let v zakup s 1. februarjem 1924 z enonadstropno hiSo, vrtom, mesnico, ledenico, hlevi ? itd. Gostilna je tik fame cerkve, ob ' okrajni cesti, v živahnem in promet- \ nem kraju, pol lire od kolodvora, z električno razsvetljavo. Ofertalne po- nudbe sprejemajo se do 15. avgusta 1923. Natančnejši pogoji se zvedo vsak pondeljek in četrtek pri Županstvu. 3-3 Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simiiic. Izclaja in tiska: Zvezua tiskarna v Celiu. Objjava. Na objavo g. kapetana Petroniie Dj. Dimitrijevica odgovarjam, da ni- mam nikakih dolgov. — Naj plača on svoje dolgove, pa bo prav. Tudi naj objavi, kam je spravii moje premo- 2en|e v treh mesecih po poroki v znesku 50.000 č. k. G. kapetan si pred- stavlja ločitev na ta način, da se z objavo v časopisih otrese žene, katero je spravii v nesrečo. Bo že moral na- stopiti drugo pot. — Gospa Marija DIMITRIJEV1Č, Zvezna tiskarna vCelju razpisuje mesio faktorja. Tehriično usposobljeni refLektanti naj viožijo svoje prošnje z navedbo dose- danjega službovanja in zahtevkov na predsedstvo Zvezne tiskarne v Celju najkasneje do 1. avgusta t. 1. Iščem za šestošoica stanovanjB in hrano pri izobraženi družini. Naslov na dr. Hudelist, Brežice. 3—3 Prodam oli zamenjam vinogrsdsho posestvo s krasno južno lego, gozdom, njivami in sadnim drevjem, skupno 9 oralo-v, pol lire od Celja. Poizve se Benjamin Ipavčeva ulica 12, I. nadstr. 1 Trg. pomocnih mešane stroke, dober prodajalec in iz- ložbenik-, se sprejme. Prednost ima ma- nufakturist, ki je vojaščine prost. K!un Janko, trgovina z mešanim blagom, Slovenjgradec. 3—3 Učenca zdravega in krepkega, iz boljše poštene hiše sprejme v trgovino mešanega bla- ga tvrdka Ad. Sulzer v Letušu, Sav. 3—3 dolina. Hišnika biti mora nad 35 let star, samec, ves- ten in pošten, sprejmem. Stalna služba. Prednost imajo mizarskega dela vajeni. Naslov v upravi. 3—3 Stenotipiska hitra, perfektna v slovenskem in nem- škem jeziku, se išče. Pismene ponudbe pod,»Condui(« na upravo. 1 Ogiaševalec glasovirjev! G. F. Jurasek \z Ljubliane je zopet v Celju in okolir.i ! Ne zamudite prilike in ga naročite, da vam uglasi in po- pravi glasovir. Natančne naslove za mesto Celje in okolico spreiema iz priiaznosti tvrdka Goričar & Leskošek podružnica, Glavni trg, Celje. 3—1 Slaro lilo železo tcupujejo po najvišjih cenah Strojne tome in iivarne d. d. ? Ljubljani. 2-2 1084 Nosite Biiiiiiiiiii Üi Boljše in ocnejše fpotplateli ElflSUcnAkoja, |§ URftDNO l>REDf>ISANE VSTOPNICE za razne veselice, gleäaL predsfave, koncerfe in driage prlreditve se dobe v vsaRl muožlni bloK <1OO list.) paginlran Pf^ po 4 DIM ^W v Zvezni tiskami v Celju IRazširjaiie ftNovo Dobo ! Upravlfeljsfvo tovarne VILJEIW PRYIM da 2000 K nagpade tistemu, ki izsledi krivce, kateri so odnesli v noči od 21. do 22. tm. iz tovarne dva jermena po ca. 20 m dolga in dva dm široka. Iščem mesta kot prus sobQrica ali nataharica v hotelu ali kako boljšo gostilno. Na- slov v upravi lista. 2—1 Vajenci za kljucawnifcarstvo se sprej- mejo za industrijsko podjetje v Celju. VpraSanja na upravo tega lista. 3—1 Proda se posestvo čez 9 oralov zemlje, od Celja 5 km oddaljeno, na lepem mestu, na rav- nini. Naslov v upravi lista. 2—1 Eno ali dve sobi (eno event, nemeblirano) se išče za takoj. Naslov v upravi lista. fölcLcL v&ofoo enaka