THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
^ULUME III. _ LETO III.	CLEVELAND, 0., SOBOTA (SATURDAY) SEPT, 4th. 1920.	ŠT. 210 (NO.)
^gbCopy 3C	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
do
Poljaki se nočejo ustaviti na ruski meji.
Washington, 3. sept. — Polj-•'e obvestila ameriško vla-ne more ustaviti svojih ad na ruski meji, kot je a-iska vlada priporočala v ne-svoji noti na Poljake, "p S.'Ca no^a se deloma glasi: ^ , 0'Jska se ne bojuje proti emu narodu in ima naj-11 , enejš0 željo živeti v miro-nem in prijateljskem raz-,2° 3 svojimi sosedi. 0n 0(^a Poljska vlada ima čast j. Zoriti vlado Združenih dr-ii86 boljševiška vlada tu-jo1 spoštovala meje, katero je
( cila mirovna konferenca. ^1* diplomatični inter-(g 'J1 naših zaveznikov so rde-eneaima^e napredovale. za dobo 1^ ga meseca ter divjale po po-ja lna^' o katerem je priznano,
P0 Prebivalstvu poljske. liš. simpatetičnemu sta-;ioijU, Zavezn'kov pa je moral Van! ' .narod sam gledati ne-v obraz, in politični do-Pfvj1 So Pokazali, da se mora v Li Vrsti zanašati na svojo
'Ak V0j'a^^0 silo. tf^j. 0 vojaške operacije upo-T'fet)3^6,10 Povzetje korakov za C-nie ponovne invazije e' tedaj se nikakor ne molil gg^a^ nepristranskim, ako "letu-l 1° 2 ustvaritvijo u-vc>^, meja omejevati naše le v .e operacije, medtem ko e2ejo naših
(Ta ^o naših nasprotnikov, ha . 'jski izgovor bi bil čisto S%estu. Žalostno pri tem je da So p' da so pozabili omeniti, Padli	oni, ki so prvi na-
ke n usijo, in ne Rusija Polja-
•V"ured-)
ustvarja novo entente a'>h narodov za boj p proti Rusiji.
^8^'	— Ministrski
va, ^ n'k Millerand si prizade-Vodj evropskimi malimi 'Z2a '' .''i so postali samosvoji to. ^ 0'lne. zgradi novo enten-% naj bi služila za odporno Suroti revoluciji in boljše-
kHo
k,: Ust "Matin'
1^,° namreč naivno priznava
% list "Matin".
^Igjj ^ tega, da se pogaja z ^ in 0 g'ec*e defenzivne aljan-% ►,2 Madžarsko glede trgov-
Sr4"
•e," pravi ta list, "pa postavil Poljsko
'erand
Ve2nosti, da ji je poslal ig ,0^ generala Wrangla in ^ke, e^a tudi francoske čast-
^ ^6hoslovaškem je zasigu->(j0v: rancijo kontrolo nad %re lri1^ železnimi tovarnami, \k 80 izdelovale velikanske ^ 'alto ®^eKovalne topove in
Angleški delavci zahtevajo oprostitev irskega župana,
London, 3. sept. Poročila iz ječe, kjer je zaprt župan Mac Swiney, pravijo, da postaja vedno slabejši in da pada vedno v globokejšo nezavest.
Angleška delavska stranka je danes izdala manifest, v katerem se apelira za osvoboditev MacSwineyja, izjavljajoč, da to zahteva človekoljubje in politična razsodnost. Manifest je podpisan od predsednika Delavske stranke, Viljema Adamsona in tudi od drugih odličnih delavskih voditeljev. V manifestu je rečeno, daje postopanje vlade napram MacSwineyju omadeževalo ime Anglije pred vsem civiliziranim svetom, ter da bi njegova smrt v ječi izzvala velikanski izbruh jeze vsepovsod.
Srajca je rešila 40 mož na submarinu.
Vojaška diktatura v Galvestonu.
Sii^ttowitzc™ tovarne v Strjj , 'e2iji, Hitabankowe in-111 lou'1 ne naprave na Poljskem ^'Havtll0tivne in vagonske to-,^6 .n° tako je tudi dobil kon-
% v Romuniji. 5 stk , P^metom, ki se vrši A Mk\h rekah."
K^ai-av tudi pravi, da se je %ie a Prijavila, da je pri-"ti ba sodelovati v vojni
Ai/r ne bo resigniral. , 3^8tv' ' ®ePt- —' Zunanje mi-
'v f!, r^ignacijo ter jo izro-V^oV SVo-ie žene. Zunanje h,Vo Pravi, da je ranica jAilc 8Protha in da bo predli. %hStanu mršiti predsedni-?sti' v novembru.'Tod&
i . • novembru, Todk >4 ilt)K' 'So navzlic temu c a'bo 'Deschanel resig1-
niral tahoj, kakor hitro bo mednarodni položaj ugoden za izvolitev novega predsednika.
Varšava, 3. sept. — Tukajšnji listi pravijo, da ko je bila sovjetska vlada pred Varšavo poražena, je Trocki sporočil generalu Budeniju, poveljniku sov jetske kavalerije, da naj ali pride takoj na pomoč armadi na severu, ali pa naj ji pomaga s tem, da začne s pohodom na Lvov in ga zasede.
Po kratkem premiselku se je Budenij odločil napasti Lvov. Njegov namen je bil najprej zasesti mesto Lublin, in predreti poljsko armado in obenem udariti direktno na Lvov. Več dni je izgledalo kot da bo pri tem uspešen. Obkolil je že mesto Zambč, ko so Poljakom prišle na pomoč čete pod poveljstvom gen. Hallerja. V teku par ur se je vojna sreča obrnila. Poljska poročila trdijo, da je kavalerija generala Budenija popolnoma u-ničena.
London, 3. sept. — Brezžična brzojavka iz Moskve pravi, da je Trocki na svojem povratku iz Kavkazije formalno zanikal vest, da so čete generala Wrangla v južni Rusiji zasedle mesti Ekaterinedar in Novorosisk.
Priznava se baje, da so se donski in kubanski kozaki pridružili Wranglu in da so bili Rusi prisiljeni umakniti se iz Baku.
Poljaki vdrli v Litvijo.
Pariz, 3. sept. Poročila, ki jih je izdalo zunanje ministrstvo pravi, da Poljaki nadaljujejo s svojim napredovanjem v litvin-sko ozemlje. Poročila pravijo, da je litvinska vlada zelo raz-srjena nad zaSedenjem mesta Sejni, ki se nahaja vzhodno od Sevalki.
Ameriški Litvinci protestirajo.
Washington, 3. sept. — Zastopniki narodnega litvinskega koncila za državo New Jersey izjavljajo, da so na državnega tajnika Colby j a poslali protest proti poljski agresivnosti napram Litviniji.
— V pondelke ob 2:30 pop. in ob 7:30 zvečer bodeta v Moose dvorani na 1000 Walnut ave. govorila o ruskem položaju podpolkovnik B. R. Bek, vojaški svetovalec ruskega zastopnika v Ameriki in Isaac McBride, ameriški časnikar, ki se je pred kratkim vrnil iz potovanji po Rusiji. McBride je v 'ameriškem časopisju objavil več ja-ko izvrstnih razprav glede položaja v Rusiji, kakšnega kalibra pa je podpolkovnik Bek, naiti ni znano.
New York, 3. sept. — Kapitan in častniki parnika "Gen Goe-thals" so ob svojem prihodu semkaj podali živo sliko o čudoviti rešitvi moštva ameriškega submarina S—5, ki so se štirideset ur nahajali zaprti v submarinu pod morsko gladino.
Moštvo rešilnega parnika je bilo zelo utrujeno od vsenočne-ga dela pri reševanju, toda bili so srečni, ker se jim je posrečilo rešiti življenje 40 mož, k| so se nahajali zaprti v submarinu.
Možje na parniku "Gen. Goe-thals" pravijo, da je bilo prvo znamenje, ki jih je opozorilo na stisko submarino, drog, na katerem je visela srajca.
Vsi rešeni častniki in mornarji se nahajajo sedaj na krovu bojne ladje "Ohio" in se nahajajo na poti v Delaware. Za njim vlečejo vojni rušilci poškodovani submarin, ki bi bil kmalu postal grob za štirideset mož. Kapitan pripoveduje zgodbo
o rešitvi.
Kapitan E. O. Swensen, ki je bil na tem potovanju prvikrat vrhovni poveljnik parnika "Goe-thals", pravi, da gre glavna zasluga za rešitev Viljemu G. Grace-ju, glavnemu inženirju na parniku, ki je s posebnimi pripravami delal skoro sedem ur, predno je izvrtal dovolj veliko luknjo v železne plošče, s katerimi je bil zavarovan submarin, da se je skozi njo lahko vzelo ponesrečeno moštvo submarina na krov parnika "Goethals". Kapitan pravi:
"Ob 5:20 včeraj popoldne smo bili 45 milj vzhodno od rtiča pri Delaware. Morje je bilo mirno in nebo čisto. Tedaj je straža na jamboru zapazila signale za pomoč približno sedem milj od pristanišča. To je bil parnik "Alanthus", ki je držal ponesrečeni submarin na površju. Odredil sem, da spremenimo našo smer. Ko smo prišli bližje smo videli, da ima parnik privezan submarin S—5 pri krmilu. Kakih 45 čevljev submarina je gledalo iz morja v navpični smeri. Iz našega parnika smo spustili čoln, na katerem so se nahajali naš glavnik strojnik, glavni častnik in operator brezžičnega brzojava, da od parnika "Alanthus" izvedo podrobnosti. Poveljnik parnika jih je informiral, da je prišel na lice mesta pred tremi urami, ki se je submarin S—5 potopil za 50 klafter v globočino v navpični smeri. Njegovo pozornost je vzbudil najprej drog, ki je štrlel iz male odprtine pri krmilu sugma-rina, na drogu pa je visela srajca, ki je bila zvezana z žico iz notranjosti submarina, tako da so mornarji v notranjosti lahko dajali signal za pomoč. Mo štvo je izdolblo v ponesrečeni parnik majhno luknjo, skozi katero se je skušalo dati moštvu v submarinu nekoliko zraka. Kot se izjavljajo rešenci, potom te priprave niso dobili dosti več zraka, toda navzlic temu jim je bilo to prizadevanje rešilnega moštva v veliko moralno tolažbo, kajti sedaj so vedeli, da niso več sami. ter da se jih skuša rešiti. Čoln, kateri je. odplul proti ponesrečenemu submarinu, se je nato vrnil nazaj k parniku "Goethals", in prvi inženir je tu dobil potrebno orodje, s katerim je napravil v okj^pu sub? marina dovolj veliko odprtino, da se je skozi njo cfvigpilo mp, štvo in častnike, ki so že zgubljali upanje, da jih kdo reši
Galveston, Tex., 3. sept. — Oni, ki radi zelo veliko govorijo o diktaturi pod Leninom in Trocki jem, so jo lahko ogledajo tudi v Združenih državah. Časnikarski poročevalec Jack Carber-ry poroča, da se je moral v mesto Galveston priplaziti pod žičnimi ograjami. Ta poročevalec piše:
"Na mojem potu v mesto me ni ustavil kak sovjetski uradnik, temveč ameriški general. To je bil brig, general Jakob F. Wolters, ki poveljuje narodni gardi države Texas. Wolter.-sova vojaška klika skuša ubiti svobodo časopisja z avtokratič-no vojaško taktiko, katera ima v svojem načrtu tudi take reči kot: pretepanje in skušan je od-vedbe časnikarskih poročevalcev lista "Houston Press."
Wolters je postal diktator v Galvestonu pred tremi meseci. Štrajk pristaniških delavcev je bil pretveza, pod katero je vojaška vlada dobila posest nad mestom.
Governerju Hobby ju je Wolters naznanil, da v mestu "vlada upor in nered" ter navedel tri slučaje, ki pa niso bili nobenega pomena, in v katerih je bila samo ena oseba malo poškodovana.
"V našem mestu je red in mir kot v vsakem drugem mestu države Texas," je izjavil na to župan Sappington. "Mi ne potrebujemo in ne želimo vojaških čfet."
Governor pa je poslušal le generala Woltersa. Kaj se je odigralo v mestu izza onega časa, sem zvedel od' mestnega prav nika Frank S. Andersona, policijskega načelnika Sedwicka in mestnega komisarja Robinsona v tajjiem pogovoru, medtem ko so me Woltersovi vojaki zaman iskali, da me aretirajo.
Jaz in še nekaj drugih časnikarskih poročevalcev smo se Woltersu zamerili, ker poročamo resnico.
Policijski načelnik Anderson pravi: "Milica je prišla, vsled stavke pristaniških delavcev. Mesto tega pa je popolnoma u-zurpirala mestno vlado, napravila svoje lastne zakone in skuša sedaj uničiti svobodo izražanja našega časopisja, najsvetejšo ustanovo, kar jih ima Amerika.
Resnični namen prihoda državne milice v mesto je, da se uniči unijsko delavstvo in ustanovi "odprto delavnico". V ta namen se rabi oboroženo silo. Ker so mestni komisarji temu nasprotovali, so nas vrgli iz u-radov. Wolters, ki je pijan svoje novodobljene moči, je odpustil vse policiste. Potem je pognal sodnike iz njih sodnih dvoran in nastavil vojaška sodišča, da sodijo civiliste. Porotne obravnave se zanikujejo. Nalaga se denarne kazni, ne da bi ee navedlo le formalno obdolžitev in denar obdrži vojaška uprava, ki dievno ,izdaja nove naredbe. Neki moški po imenu W. McMa-sters je skušal dobiti oprostitev na podlagi nedolžnosti. Wolters je isto odklonil. Potem je Masters apeliral na zvezno sodišče. Sodnik R. E. Foster v New Orle-ansu, ki je zaslišal ta slučaj pa je' odločil, da konstitucija ne garantu je pravice d0 porotne ob-i ravnave. S to odločitvijo je do-
Položaj v Mehiki.
Mexico City, 3. sept. — Prvi znak, da predsedniške volitve v Mehiki, ki se imajo vršiti v nedeljo, najbrže ne bodo potekle mirno, je videti v tem, da je mehikanska republikanska stran ka protestirala proti kandidaturi generala Obregona, zatrjujoč da se s tem krši ustavo.
Stranka, ki podpira Robles Domingueza proti Obregonu, je poslala provizoričnemu predsedniku, De La Huerti pismo, v katerem se zahteva, da se ne sprejme kandidature generala Obregona.
V pismu je rečeno, da konstitucija prepoveduje, da bi vodja kake vstaje postal mehikanski predsednik.
nevarnosti, ki pretijo deželi od znotraj in od zunaj," pravi pismo in ga poživlja, da "predsed-ništva ne izroči Obregonu, ki legalnim potom ne more postati predsednik."
Božanstvena Sara" na smrtni postelji.
strašne	ki bi bilai gotovd
nastppija v kratkemi ker se so bile pri nesfleči pokvarile1 tudi gracne naprave." '. > '
Pariz, 3. sept. — Sara Bernhardt, katero svet priznava kot največjo živečo igralko sedanjega časa, se nahaja v j ako kritičnem položaju. Ona bo 22. oktobra, ako preje ne umrje, stara že 76 let.
Kralj George in Viktor Emanuel sta poslala "božanstveni Sari" svoje brzojavke, v kateri izražata svoje simpatije, in ves svet z napetostjo pričakuje, kako se bo obrnilo njeno stanje.
Kari jera te čudovite igralke se lahko razdeli v šest posameznih delov. Njena zlata doba se "Poznane so vam 'je pričela morda, ko je bila sta-r& 12 let, ko je stopila v avgu-stmski samostan v Grand-Camp pri Versaillesu. Kot veliko deklet te starosti, si je v svoji mladi glavi domišljala, da postane nuna. Toda njeni stariši so bili proti temu. Dali s>o jo v igralski konzervatorij, da "ji izbi je jo to misel iz glave. Prj prvi igralski skušnji je deklami-rala dogodko "o dveh zlatih golobih". To je bil začetek njene zlate dobe in njena slava se je širila od onega dne, dokler ni dosegla zadnjega kotička na svetu. Pozneje je bila odlikovana v tragičnem igranju, v tretjem pa v komediji.
Ko ji je bilo sedemnajst let,i je postala članica igralske družbe Comedie Francaise. Tu je prvič pokazal (i .vojn veliko zmož nost poglobitve v svojo stvar in kari j era ji je bila zasigurana.
Toda že v zgodnji dobi je pokazala svoj velik temperament. Pustila je "Comedie", ko se je skregala in stepla z eno važnejših igralk ter pobegnila na špansko. Kmalu nato je nastopila v Odeon gledališču, kjer je kmalu postala slavna.
V	tem času se je tudi zgodilo, da je porodila sina, katerega oče ni bil nikdar poznan. Ona sama je pozneje izjavila: Bila sem mati s sedemnajstimi leti in stara mati z dvainštirideseti-mi. Jaz samo obžalujem matere, ki čakajo do petindvajsetega leta, predno postanejo matere. One se oropajo največjega veselja v življenju in so stare, še predno otroci dorastejo."
Leta 1882 se je poročila z Jacquesom Domain, ki je bil svoječasno v diplomatiški službi na Grškem. Toda edina možitev Sare je bila malo srečna in javnost ni bila dosti prenese-čena, ko sta se po preteku par mesecev že ločila.
Ko je leta 1871—72 prišla vojna z Nemčijo in so bila vsa gledališča zaprta, je poslala svojega sina iz mesta in je u-stanovila armadno bolnišnico v gledališču Odeon. Vodila je ne samo vse delo bolnišnice, temveč bila tudi aktivna kot bolniška strežnica.
Potem pa je prišla železna doba njenega življenja. Doba, v kateri je producirala svoja najboljša dela, ko je potovala po vsem svetu ter s svojimi igralnimi zmožnostmi pridobila ime največje igralke na svetu. Postala je uradnica francoske akademije, ravnateljica svojega lastnega gledališča, profesorica na konzervatoriju. V teh časih je bilo, ko je vštvarila svoje slavne vloge kot so: Jean d'Arc, Frou-Frou, Floria Tosca, La Feme X in La Dame aux Camelias.
V	svoji srebrni dobi ni zgubila ta ^čudovita igralka še nič na svoji živahnosti in delavnosti. Velikokrat se je poročale), da se umakne iz odra, toda umetnost
bila vojaška vlada neomejeno moč. Proti vsemu temu pa se je slišal samo en glas in to je bil list "Houston Press." Woltersa je resnica jako bodla v oči, in imel je govor pred neko organizacijo, v kateri je na najpo-dlejši način napadal urednika tega lista. Potem je apeliral na trgovce, da prenehajo oglašati v tem listu, toda njegov apel je ostal brezuspešen. Potem je razpošiljal napade na list, ki so bili pisani na uradnem papirju toter podpisom "Po ukazu generala Wolters."
Pozneje je neki major obrcal in pretepel poročevalca lista, John Regana. Prihodnje dejanje Woltersa je bilo naj nizkotne j še izmed vseh. Trije njegovi vojaki so se v noči in v civilni obleki vtihotapili v Houston, ki se nahaja 50 mil izven vojaške zone in so skusili pod plaščem noči s silo odvesti urednika Sandersa. Nakana pa se je ponesrečila. Sedaj je vse časopisje v Texas vstalo kot en mož proti vojaški tiraniji. Toda Wolters še vedno pravi, da bo že še obračunal s Sandersom. On je podal izjavo, rekoč, da ima pravico aretirati vsakega za kršenje vsakega zakona, katerega sam napravi. Ako se mu to posreči, tedaj bo raztegnil svojo moč nad državo, v kateri živi pet miljonov ljudi. On bo v stanu kaznovati svoje sovražnike v soglasju s svojimi zakoni, katerih sodnik je samo on in nihče drugi.
Apeliralo se je že na predsednika Wilsona in vojnega tajnika. Eden teh brzojavov nosi podpise 10.000 delavcev in žensk Houstona. Wolters vsak dan grozi, da bo zatrl "Houston Press", ki izhaja v Galvestonu, toda do sedaj se že ni drznil grožnje izvesti.
Neki prostak mi je rekel: — "Kar nas je prostakov smo vsi za "Houston Press", ki pove resnico, in z izjemo oficirjev, ki imajo dobre plače, so vsi vojaki v kampi navdušeni za urednika Sandersa."
Cox — Harding.
Marion, 3. sept. V svojem govoru, ki ga danes tukaj ob-državal senator Harding, je izjavil, la je v prilog farmerskim zadružnim zvezam, za distribucijo farmerskih pridelkov, da se producente in konzumente spravi v ožjo stiko. (Pomniti je treba, da je to izjavil pred komitejem, ki je zastopal ameriške farmerske organizacije. Se bo že opravičil pred svojimi ve-lebizniškimi interesi za to svojo taktično indiskretnost. — Op. ured.)
Na vlaku z gov. Coxem, 3. sept. — Gov. Cox je v svojem govoru v Toledi, kjer se je vlak nekoliko ustavil, imel govor, v katerem je zopet priporočal ligo narodov kot edino rešitev mednarodnih .problemov. Z ozi-rom na Hardingov predlog, da se zopet oživi mednarodni tribunal v Haagu, je izjavil, da je ono žfL/nrtvo, odkar se je pričela vojna in da je svojo nezmožnost dokazalo v letu 1014, ko ni bilo v,stanu preprečiti vojne.
PRMOGARJI SO SE OBRNILI NA WILSONA ZA VEČJO PLAČO.
Scranton, Pa., 3. sept. — Organizacija "United Mine Workers of America" je danes poslala na Wilsona brzojavko, v kateri se ga prosi, da posreduje v prilog takojšne otvoritve pogajanj med dekvci in lastniki pre-mogorovov, da se pogajajo za višje zvišanje plače, kot pa jim jo je prisodila komisija, katero je on nastavil.
Delavski department je danes podvzel korake, da če mogoče pregovori "uporne" premo-garje, da se vrnejo na delo. Odredilo se je, da se trije .vladni posredovalci, katere se smatra najzmožnejšimi takoj podajo na lice mesta in skušajo priti s pre-mogarji do sporazuma.
njena je še vedno živela in ljudje so jo hoteli še vedno gledati. Ko je leta 1914 igrala v Liege, si je izvila svojo desno nogo, na kateri je že dalj časa bolehala. Posledica tega je bila, da so ji v njenem enoinsedemdesetem letu morali odrezati desno nogo nad kolenom.
"Delo je moje življenje," je dejala "božastvena Sara" po prestani operaciji. "Kakor hitro bom opremljena z umetno nogo, se vrnem nazaj na oder." In storila je, kakor je rekla.
Leta 1916 je prišla v Ameriko ter je dvakrat igrala tudi v Clevelandu. Vrnila se je nato v Francijo in prirejala predstave za vojake na fronti. Ona je poznana tudi kot slikarica in ki-parica ter je z uspehom razstavljala svoja dela v pariškem salonu. Zadnje čase se je bavila tudi s pisanjem in ravno pred par tedni je izdala knjigo, v kateri v obliki povesti opisuje svoje lastno življenje.
— "Zgodaj danes zjutraj je
nastal v kavarni na vzhodni 41. cesti in Payne ave. v tamkajšnji kaWirni prepir in pretep. Padlo je več strelov in dva moška sta ranjena. Oba se nahajata V bolnišnici. Ime enega je Geo. Doran, drugega, ki je .menda 1 smrtrio nevarno ranjen pa, Charles Fisher. Prepir se ye'zaqel, ko' je lastnik Kelly poz-hirtir Obiskovalcem ni maral več točiti in jim je rekel, da naj Odidejo.
— Jutri popoldne priredi društvo Z. M. B. svoj piknik na Ka-stečevi farmi v Euclid, O. To društvo je $ned nami j ako priljubljeno in njegove prireditve so navadno j ako zabavne. Pravijo, da imajo tudi jutri za nas pripravljena raznovrstna presenečenja, katerih gotovo ne smemo zamuditi, posebno še ko gre sezona proti koncu.
tt V pondeljek na postavni praznik "Labor-day" naš list ne bo izšel, kar naj naročniki blagohotno vpoštevajo.
STRAN 2.
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bnssines Place of the Corooration._ _ 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ....,.......................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala ca
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O.. SOBOTA (SATURDAY) SEPT, 4th, 1920
io4
"ENAKOPRAVNUST"
SEPTEMBER, 4th,: 1920.
OB TEDNU.
Že zopet divja boj med premogarji in premogarski-mi baroni. Človek, ki pozna velikansko prosperiteto, katero so si ustvarili premogarski mogotci za časa vojne, se čudi, da se ravno oni najhuje zoperstavljajo vsakemu izboljšanju materijalnega položaja svojih delavcev. Premislite, Wilsonova premogovna komisija, je odločila, da dobijo izuceni premogarji pičlih 17 odstotkov zvišanja, ko so življenske potrebščine v zadnjem letu poskočile za najmanj 100 odstotkov. Potem pa se še nekateri čudijo, ko premogarji ne marajo sprejeti odločitve komisije. Wilson se je tudi pokazal v jako slabi luči, ko je na brzojavko neke premogarske podružnice v Pennsylvaniji, v kateri so se premogarji pritožili nad nezadostnim zvišanjem, ostro odgovoril, da ako mislijo groziti s stavko, je vlada pripravljena na boj z njimi. Taki rezki odgovori niso le brezprimerno okrutni, temveč kažejo, da je Wilson v resnici bolan na živcih, kajti drugače bi ne pošiljal takih odgovorov tik pred volitvami, pri kateri imajo demokra-tje že itak dovolj malo prilike za zmago.
Med tem, ko gledamo na razvoj vojn na Irskem, na .Poljskem, v Mali Aziji, Mezapotamiji in drugod, bi bilo dobro, da pri tem ne pozabimo, da tudi pri nas ne gre vse tako kot bi moralo iti. Tam v zapadni Virginiji se namreč tudi vrši civilna vojna, ki obsega osem do deset okrajev omenjene države. Ni še dolgo tega, ko so brzojavke od tamkaj naznanjale, da se je med štrajkarji in kompa-nijskimi biriči vršila triurna bitka. Vzrok te civilne vojne tiči v tem, ker hočejo premogarski baroni delavcem vzeti njih pravico, ki jim je zasigurana v ustavi Zedinje-nih držav, da se namreč smejo svobodno organizirati, u-živati svobodo govora in zborovanja. Kompanije so najele svoje biriče, da prisilijo delavce, da se uklonijo njih despotizmu. Ustava je na preizkušnji. Premogarji ne zahtevajo ničesar drugega kot pravice, ki jim jih garantira konstitucija. Nastavljanje privatnih biričev je najjasnejša kršitev proti redu in disciplini.
ji modri možje dokazujejo, da je kršila vse božje in človeške zakone, ko se je zaljubila v princa, po katerega žilah se pretaka modra kri. Karol bo morda pozabil svojo plebejsko ženo — vladarji take stvari precej radi pozabijo — ako pa se pri tem stre srce navadnega dekleta, kaj to! Samo da se reši starodavni običaj, ki zahteva, da morajo prihajati vladarji iz višjega razreda, da prepričajo ljudske mase, da so jih zmožni vladati. — Ob tej priliki je dobro, da se spomnimo, kaj je rekel župan iz Milwaukee, ko so hoteli, da ob priliki obiska belgijskega kralja Alberta istega uradnim potom sprejme v mesto. Njegov odgovor je bil: "Jaz zastopam navadne ljudi. K vra-
gu s kralji!"
VA'VSu^.v'">'

Hladna jesen je med nami. Dan se krajša, noč daljša. — Ali vam ni nekam tesno pri srcu, ko temna noč z vsakim dnem hitreje in uspešneje premaguje vsega dobrega, kar je na svetu — solnce. Radi bi, vsi da bi bilo večno poletje; samo lepih in dobrih časov si želimo in vsi se bojimo noči. Toda naraven zakon je tak in nihče se mu ne more ustavljati. Toda eno pravico imamo vsi, katere nam nihče ne vzame, da namreč skrbimo, da solnce vsega dobrega in plemenitega nikdar ne ugasne v naših srcih. Solnce dobrote in pravičnosti, katero lahko prižigamo v našem srcu, je večno in ne ugasne ga nam noben naraven zakon.
Ampak Lojze mora imeti svoj majhen špas. V včerajšnji izdaji "Klepetave kontre" sta ta vražji Kristan in Jugoslovansko republičansko združenje spet prodala Trst in primorske Slovence. Dozdaj smo mislili, da je na svetu samo en Trst, pa smo se morali zmotiti, kajti kdor čita duševne blodnje našega premilega Lojzeta, mora dobiti vtis, da se ta kupčija napravi vsak teden najmanj enkrat. — Lojze, Lojze, nikdar se vendar tako saja-mensko ne smeši. Vsak špas je dober, samo enkrat, pa magari da je še tako duhovit.
V par zadnjih izdajah smo nekoliko posvetili v preteklost našega kolega preko ceste, smatrajoč to za našo žurnalistično dolžnost napram onim našim naročnikom in prijateljem, ki še niso tako dolgo med nami, da bi poznali vse podrobnosti naše domače politike. Svoje preteklosti pa se naš kolega boji kot hudič križa, da se izrazimo po domače. Revež je ves iz sebe ter samo kriči: Ka-nalje, kanalje ... oh, te kanalje, kakšni so — kot ose.
DOPIS.
Pred kratkim je potoval po Ameriki romunski prestolonaslednik Karol. Tudi Cleveland je "počastil" s svojo navzočnostjo. Karol se nahaja na potovanju okoli sveta, da pozabi svojo ženo, ki je bila predno jo je poročil čisto "navadna'' punca. Ona živi sedaj v Romuniji, kjer
Pa za naše blagostanje se jako zanima. Tvrdka "Jugoslav Foreign Exchange", ki je že par mesecev zasebna last, ne pa last korporacije "Ameriške TiskoVne družbe", kot si domišlja naš mili kolega, ni slučajno v svojem oglasu izpremenila svojih valutnih cen. Pa mislite, kdo je to prvi opazil? Nihče drugi kot Lojze, kar je ponoven dokaz njegovega nesebičnega dela za našo stvar. Kadar bo njegova "Klepetava kontra" falirala, mu bomo za vse njegove zasluge, ki si jih je stekel za naše podjetje, morda še dali kakšen "džab", kajti kot je sam nedavno konštati-ral v svojem listu, eno metlo še vedno premoremo. Toda, dovolj za danes, ker že vidimo, kako mu gre na jok. — Tovariš Jaka, glej, da se ne "fenta", ker njegove duše ne maramo imeti na naši vesti, ker je — preumazana.
West Park, Ohio.
Še malo časa in poslovili se bomo od letošnjega poletja, čeravno nas ni solnce ogrevalo kakor druga leta. Zato je naš tukajšnji ženski klub že na delu, da nas razveseli še enkrat predno zgubimo senco z dreves, na dan 6. septembra ali na Labor day. Priredile bodo namreč veliko veselico v prid tukajšnjemu Domu na dobro znanemu vrtu rojaka Jurcata na stop 12, kjer je bila svoječasno gostilna pod imenom Raic. Zadaj se nahaja krasen vrt s prijazno senco in na razpolago bo tudi zelo prostorna dvorana, kjer lahko pleše nad 50 parov. To celo posestvo je kupil naš rojak Frank Jurca. Pred 6 ali 7 leti je imel gostilno v Clevelandu na 55. cesti.
Za našo naselbino je to že precejšen napredek, kajti preje res nismo imeli niti enega pripravnega prostora na razpolago bodisi za kako veselico ali za razna zborovanja. Sedaj smo pa preskrbljeni in zahvala gre rojaku F. Jurcatu, ki nam je dal prostor na razpolago brezplačno, in upam, da bomo, tudi mi znali cenit pregovor "roka roko u-mije." Zato rojake iz Clevelan-da in okolice uljudno vabimo, da nas posetijo omenjenega dne, da se še enkrat skupaj snidemo
vtej sezoni.
Ker je imelo pri zadnjem pikniku več rojakov precej teškoč pri vožnji, kajti kare so vedno tako prenapolnjene, bi priporočal vsem tistim, ki se vozijo čez Public Square, da vzamejo karo Lorain 117.. Peljite se dokler kara vozi. Potem dobite omnibus, ki vozi, sedaj dnevno vsakih 20 minut in pripelje vas na mesto. Slučajno da omnibusa ni ravno na mestu morate nekoliko počakati. Tudi z avtomobili je sedaj krasen sprehod čez Edgewater park in po Settlement Rd., ki je vseskozi lepo tlakovana.
Tukajšnji Ženski Klub se lepo razvija in zadnji uspeh piknika nam je pokazal, koliko se lahko doseže tam, kjer vlada sloga. Tudi za to prireditev se nam obeta, da nas iznenadijo. Zato pridite in se prepričajte, kajti prireditev je v korist našega Doma, katerega si želimo vsi videti kaj skoraj.
» Jože Janežič.
AD VALOREM!
Kaj boš z naprednjaki, Lojze, bratil se in njim kadil!
Mar i stopi v naše vrste, mož med možmi ti boš bil!
Tudi Jaka naj primaha jo steboj v tabor naš;
on je stara dika naša, med svojci svoj, ne tujec baš.
Pust' Sokole ter zatrobi nam v zaviti čukarsk rog! "Velja-li, Lojze? Udari! Dobro! Zbogom zdaj sokolski krog!
Garda naša je številna;
slavno njeno je ime.
Tud' naša moč ni malo silna, kar sveti otac dobre ve.
Sloven'j o rona naša banda, ki modro vlada tam ljudem: s hinavstvom, zlobnostjo, —
nasiljem,
drži za vrat, tišči jih k tlem.
Zato pa, Lojze, dvigni šilce, in tud' ti, Jaka, trči žnjim! Bodočnost slavna vaju čaka, in slaven bo ha vas spomin!
"Živeli, bratci moji vredni! Saj z dušo bil sem vedno vaš, kar spričal rad bo drug moj dedni,
tu: slavni Jaka — dika naš!
"Slamopuk".
USPEH JE SLADAK.
Vi veste kaj je rekla veverica o orehu: "Lupina je grenka, toda oreh je sladak." Stara prislovica, toda vedno nova. Tri-nerjevo ameriško grenko vino ima vedno grenak okus, toda u-speh je jako sladak. Odstrani iz telesa vso nečisto snov, ohrani vaše odvajalne organe čiste in vam daje zdrav apetit. Vi se izvrstno počutite od jutra do večera. Ti sladki uspehi so naredili Trinerjevo ameriško grenko vino tako popularno, da je treba vsako leto povečati izdeloval-nico. Pravkar smo položili v tovarno dva nova tanka, katerih vsak drži 25.000 galonov, dobili smo nove stroje za labeliranje in napolnjevanje steklenic, in produciranje se je jako zbol j šalo. Samo poglavitno geslo ostane isto: ''Za naše odjemalce je dobro samo najboljše." Kadar pridete k vašemu lekarnarju ali prodajalcu zdravil, zahtevajte, da dobite pristno Trinerjevo vino, in zavrnite vse ponaredbe. Vaš lekarnar ima tudi Trinerjev Angelica bitters, Trinerjev po-mirjevalec kaši j a, Trinerjev Liniment, in drugo v zalogi. — Joseph Triner Co., 1333-45 So. Afbland Ave., Chicago, Hi.
Marijina kiparja.
Spisal Ksaver Meško.
( D al j e)
Kakor bi se bila .nenadoffl
izluščila iz trdega marmorja sta se trudila z njim duša in ^ ka, da mu vdihneta umetni: življenje, da ga preobrazita f Madonno ali nimfo, ali kakor o je v trenutku oživela tam v ^ tu, kjer stoji nema in mrtva, vendar tako zgovorno mu g0'0"' reča, kadarkoli se ozre na je sredi dela hipoma stala Pr Domenikom principessa Kolo®' bina — "Madonnina", kakor je božajoče in laskaje klical kdaj, v življenja najlepših dneh. Ravno taka je stop pred njega, kakršno je videl prvem srečanju na knežjem tu: vitka, srednje velika, toča v najlepši sedemnajsti
krasoti. In prav kakor ta t mrtvi kamen je bila izpočet1 marmor, ki mu je moral men njegove ljubezni šele vd niti življenje. Počasi, P0 kakor bi se proti volji, s' silo braneča življenja, oživljala zbujala marmornata ststua je dramilo, oživljalo, v rjuk se vnemalo njeno ponosno s A prišla je ura, ko ni mogla nositi sladke skrivnosti, ne dušiti in krotiti tajnega na srca — buknil jena dan kor nenadoma švigne skozi » ho ogromen požar, ki je že go tlel pod streho, a ga je ® ^ ha dušila, mu branila iz*10 ^ razmah, ga zakrivala in .skr' la do zadnjega . . .
Glej iz kipa pred njim-iz Madonne v kotu — a'1.
Nadaljevanje na 3. stra^
Skušnjave Tomaža Krmežljavčlca.
ncnje po polnoletnosti je bila posledica dolgega in resnega pogovora, ki ga je Tomaž imel z Boltežarjem že koj prvo leto, ko je začel službovati v katoliškem zavodu.
"Oče, zdaj je pa že čas; da enkrat izvem, kdo je pravzaprav moj oče."
. Tako je začel Tomaž tisti pomembni razgovor. Boltežar je bil ticer vedno nekoliko natrkan, ali na to vprašanje si je bil že pred leti pripravil tako dober odgovor, da ga Tomaž ni spravil v zadrego.
"Pred bogom in pred ljudmi sem jaz tvoj oče," je odgovoril Boltežar ''in dokler ne boš star štiindvajset let, sem jaz po cerkvenih in cesarskih postavah zate odgovoren in imam nad teboj očetovsko oblast."
Tomaža ta odgovor nikakor ni zadovoljil.
"Kadar ste pijani, pa zmerom pravite, da niste moj oče."
"Kaj to! Kdaj je pa pijan človek še kaj pametnega povedal!" )
"Nič se ne umikajte. Kol ikra t ste že rekli, da imam dvaintrideset očetov."
"Ne bodi siten, Tomaž," se je razvnel Boltežar. "Župnik Bradavica so-me pred velikim altar jem zaprisegli, da bom molčal dokler ne boš štiriindvajset let star. Ce bi pa jaz prej umrl — pa poglej v mojo skrinjo; tam boš dobil vsa pisanja in rečem ti, nekaj so vredna."
Tomaž se je v^sedel na Boltežarjevo vedno zaklenjeno-skrinjo in se jezil na svojega nominalnega očeta in na župnika Bradavico. O stvari sami je bil že nekoliko bolje podučen, kakor je mislil Boltežar. Kadar
ni bil z Natalijo skregan, je ta na njegovo željo Boltežar j a in svojega lastnega očeta previdno izpraševala glede Tomaževe rodbinske skrivnosti. Od nje je Tomaž izvedel, da velja v Ameriki bivajoči župnik Šte-balar za njegovega pravega očeta, da pa so tudi različni drugi duhovniki pošiljali njegovi materi pisma in denar.
Tomažu pa to ni zadostovalo. Ljubil je jasnost v vseh razmerah in zlasti se mu je mudilo, dobiti pisma, ki jih hrani njegov nominelni oče, zakaj domneval je, da bi se dala s temi pismi napraviti prav čedna kupčija.
"Kadar ste pijani, niste tako zapeti, ampak še tujim ljudem pripovedujete mojo skrivnost," je zopet začel Tomaž.
"Kar kdo v pijanosti reče, nič ne velja," se je odrezal Boltežar. "Ce pa misliš, da v pijanosti ne znam molčati, pa takrat vprašuj in poslušaj."
Po tej izjavi je Boltežar Krmežljavček vzel svo.i klobuk in je šel v krčmo svojega prijatelja Luke Ma-garca, misleč, da mu bo Tomaž sledil in dal za pijačo.
Toda ta dan se Boltežar j a špekulacija ni obnesla. Tomaž je bil preveč slabovoljen. Jezilo ga je, da mu Boltežar ne da pisem, dobljenih v zapuščeni njegove matere in še bolj ga je jezilo, da mu je Natalija zopet enkrat postala nezvesta.
"Dober sem ji le takrat, če nima nobenega drugega," se je jezil sam nad seboj. "Sam zlodej vedi, ka-"ko je to, da ima tako oblast nad menoj. Naj še toli-krat sklenem, da je več ne pogledam — pa mi le s prstom pomiga in sem že spet pri njej. Punic imam kolikor jih hočem, a Natalije ne mprem pozabiti. In nič mi ne dovoli; še poljubiti se ne da rada. Ali pa pravi: vse ti dovolim, pa vsega ne."
Kadar je bil Tomaž z Natalijo skregan, tedaj se je najraje tolažil pri gospe Inez Zeleznikovi,. ki mu je vse dovolila, kar je želel, ki ni od njega ničesar drugega zahtevala, kakor malo ljubezni in mu to vračala s prav lepjmi darili. Tomaž je pa gospo Inez tudi za-'
raditega kultiviral, ker mu je vse povedala, kar je o dogodkih v katoliški stranki izvedela od svojega moža. Dobre informacije je znal Tomaž ceniti po zasluženju in jih s pridom izrabljati . Z njimi si je gradil svojo prihodnjost zlasti odkar mu je tipkarica gospodična Filipina razodela še vse tiste skrivnosti katoliškega gospodarskega zavoda, ki jih Tomaž sam ni mogel izslediti.
Tudi na dan 'svojega pomembnega razgovora Boltežarjem se je šel Tomaž popoldne tolažil k gospe Ines, kajti nedelja je bila posvečena njej. Sprejela ga je z odprtimi rokami in ga potolažila tako, da je postal prav potreben nekaj čašic konjaka. Med tem, ko je šla gospa Ines po konjak, pa ^o se čuii na hodniku trdi koraki in zaslišal se je globoki in bobneči bas gospoda Antona Železnika.
Tomažu je zastala kri. Železnik je prišel dosti prej domov, kakor je bila sicer njegova navada in ni prišel sam. Tomaž ni mogel iz sobe. Dogovorjeno je pa bilo že davno z gospo Ines, da se v slučaju presenečenja skrije v omari, ki je bila nalašč zaradi tega slučaja popolnoma prazna in se je dala od znotraj zakleniti. Tomaž je imel toliko prisotnosti duha, da je vzel svoj klobuk in je skočil v omaro. Trenotek pozneje sta vstopila gospod Železnik in njegov spremljevalec.
"Sedite, prijatelj, sedite," je dejal Železnik, "moja žena je najbrže v drugi sobi; dovolite, da jo pokličem."
"Ali — prosim — zaradi mene ni treba milostive nadlegovati."
Ko je Tomaž zaslišal ta glas, se je stresel; spoznal je glas svojega ravnatelja.
V tem je prišla gospa Ines s konjakom. Izvrstno kapljico, namenjeno Tomažu, je srkal ravnatelj in* jimakal zadovoljno.
"Gospoda se imata gotovo v kuppčijskih zadevah pogovoriti," je menila gospa Ines in se plašno ozirala na omaro, v kater; je bil skrit Tomaž. "Nečem motiti."
Cez trenotek sta bila ravnatelj in Železnik sama.
Dnevnik Enakopravnost
Z I C A
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje doio ceno mesto liki tale gram.
Pila sta konjak in se menila na dolgo in na ^ ^ kupčijah, kako se spravi pokvarjena moka pri ^ ^ mih v denar in o provizijah. Tomaža je to nimalo in poslušal je z veliko pozornostjo.	„ 'f
"Zdaj pa še nekaj zaupnega in diskretn^^jjj dejal Železnik, ko je bil pogovor o kupčiji in P1"0^ končan. "Obračam se do Vas kot do starega V telja."	^
"Ce vam morem kako uslugo izkazati, sen1 z veseljem na razpolaganje."	, f
"Hvala, gospod ravnatelj! Torej poslušaite'. ^ zadnjih tednih sem dobil več brezimnih pisem« j naznanjajo, da me moja žena goljufa."
"O — o — o— !" se je začudil ravnatelj- / "Nič hudega," je menil Železnik ravnodu^1' ^ / "Veste, gospod ravnatelj — med nama poved# ■,]»• jaz to vem že davno. Glejte, prijatelj, jaz vek, ki je mnogo videl in je mnogo doživel. ^ ^ svet in poznam ljudi. Po pravici vam povem: J8 K' postal v zakonu še-le tisti dan popolnoma si'eLe ^ me je žena prvič goljufala. Prej so bili ve(^U|jlil/r prepiri v hiši, vedno kake sitnosti in neprestan^ j# sumnosti. Kar življenja sem bil že sit. Zda.'
žena napram meni jako pozorna in vedno pri'3 ^ zdaj skrbi, da je hrana vedno izborna in da J® ' /
Seveda je zdaj tu
pop"
vse tako, kakor jtiz želim.
vsake njene ljubosumnosti in sem jaz deležen V svobode. Res, prav zadovoljen in srečen sem- f
Ravnatelj je naglo izpraznil čašico kon.i'1^'^ ^ znalo se mu je na obrazu, da ga je Železnik"^^' zofija presenetila in da ni vstani dosti nag'0 svoje misli.
"Hm -i- da veste — hm — ne vem —/.
vasi nazori zde malo čudni," je končno zjecjj'1' j/ — ne zamerite, gospod Železnik, ampak j^2 ^ .^oi' koliko drugačnega mnenja. Vidite, če bi n10'1.1 žena goljufala, jaz bi to drugače ^odil kakor ^^ vidite, če žena mene goljufa, me velja to čast da. Če pa ,Uu njd goljufam, me velja to-kvoi-M

SEPTEMBER, 4th, 1920.
ENAKOPRAVNOST
STRAN
DENAR V JUGOSLAVIJO
Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno od prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo
PAROBRODNE LISTKE
na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Cotnikom
POTOVALNE LISTINE
kot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi
JAVNE NOTARSKE
P.osle vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa notrebna dovo-timja za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo flenar na
HRANILNO VLOGO
plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
Nemeth. State BanJk
10 E. 22nd St.
John Nemeth pres.
New York, N. Y.
I ■
i E
i
E
I
E
i B
I
TELEFON: Main 1441	Central 8821—W. !
Mihael C. Cerrezin
hrvaško-slovenski odvetnik
414 Engineers Bldg.
«^;Clair Ave. & Ontario St.	blizu Public Square. \
(Nadaljevanje iz 2. strani strmi vanj dybje pekočih zvezd, proti katerim so zvezde, sevajoče v najlepši poletni noči s te-mnomodrega nebesnega obličja sem doli na Apenine, le slabotno sevajoče kresnice proti ognju z vso močjo plamenečega julijskega solnca?
"Kolombina, Madonnina mia, Kolombina mia!"
Lahek, božajoč dih vetra za-veje skozi okno — glej, ali ni z božajoča, od vznemirjenja trepetajočo roko zganil njenih svilnatih kodrov, vijočih se kakor blesteča gloriola ob nje belem, belem čelu.
Dleto in kladivo zdrsneta Do-meniku iz rok. K oknu mora stopiti, tako vroče mu postaja v glavi, tako tesno in nemirno v prsih. Srce mu utripa, da čuti telesno bolest.
Stoječ ob oknu strmi v raj pod seboj. A vidi ga le kakor v rožnati megli. Ne, niti ne vidi ga. Ne mara ga videti. Saj nima pomena zanj. Zakaj duša se. vrača s tihimi, skoraj boječimi koraki v eden prve ljubezni,

DOLŽNOST NAPRAM SAMIM SEBI
Rojstvo, poroka, in pričetek prve hranilne vloge, so najvažnejši dogodki vašega življenja. Pričetek hranilne vloge je dolg, katerega dolgujete sami sebi; kajti pomeni uspeh in bodočnost — in ne propad in obup.
Mi vam nudimo vse prednosti, da pričnete sistematično hraniti; $1. bo pravilno pričel.
vsa se pptaplia v globočino njenih skrvinošti in sladkosti. In db teh izginja v 'nič svet' m vsa njegova krasota.
Toda kaj udari nenadoma s stisnjeno pestjo ob okno ? Zakaj odstopi čestokrat s tako plašno naglico od okna, kakor :da je zagledal zunaj zle,prikazni? Z drhtečo roko pograbi dleto in kladivo za vihti s tako srdito silo, kakor bi se moral braniti cele množice sovražnih napadalcev ... Gotovo je spet zaslišal — po dobrih petindvajsetih letih — tiste zle, tiste grde beisede, ki mu vsakikrat stisnejo srce kakor z železnimi kleščami in mu pljusknejo vso kri v lica, besede: "Ti sin bera-skega cerkvenika zapeljuješ mojo sestro ?"
"Nikoli je nisem omadeževal z nelepo mislijo, principe Angelo. Prečista, presveta mi je."
"Že tvoj pogled jo omadežuje, plebejski pes.!"
In ko je izdrl od srda zdivjani mladi Colonna — nikoli si nista mogla postati prav prijatelja, dasi je Domeniko to srčno želel — meč, kaj je mogel tedaj on, istotako vročekrven, na smrt užaljen po takih psovkah, za to, da ni hladno premislil in mirno pretehtal: "Njen brat je! Ista ponosna, plamteča kri valovi v njegovih žilah, kakor v moji Kolombini." In je bila res samo njegova krivda, da je potegnil meč tudi on, in se je po kratki borbi Angelo Colonna zgrudil z zevajočo rano na tla?
Še isti večer je bežal Domeniko, v berača preoblečen, iz Rima.
ženite vaš prihranjen drobiž
v liberty bell home ban-
^ in ga vložite tukaj po 4% presti, katere prištejemo vsa-
ke
Pol leta.
The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO.
St. Clair Ave. & E. 62nd St"
BOLNIKI PRI DITE K MENI.
Z zastarelimi, nervoznimi in kompliciranimi boleznimi", ki zahtevajo pozornost zdravnika.
Iščite pomoč, kjer jo je najti.
Pomoč, ki vas zna privesti na pot k zdravju.
Natančna in resnična preiskava vam bo odkrila vaše resnično fizično stanje in vas lahko privede na pot k zdravju, mogoče vam celo prihrani trpinčenje in negotovost operacij. Mnogoletna izkušnja, najnovejša zdravljenja, z zdravili in elektriko'. Moderna oprema. Vse najboljše za bolnike.
Mnogo visečih zastarelih bolezni.
— piknik!
— PIKNIK
— piknik
priredi
JUGOSLOVANSKI ŽENSKI KLUB
V WEST PARK, O.
na Delavski dan, v pondeljek 6, sept.
na vrtu Frank Jurcata na stop 12, preje G. P. Reitz VSPORED:
1.	Domača godba pod vodstvom W. Hojer, ml j.
2.	Licitacija lepih dobitkov.
3.	Kolo sreče.
4.	Na ražnu pečeni janci.
Ker je splošen dobiček namenjen v korist bodočega Jug. Del. Nar. Doma v West Parku, je občinstvo najvljudneje vabljeno, da se vdeleži te veselice. Ker se letošnja sezona bliža koncu imate še enkrat priliko razveseliti se v prosti naravi in v slučaju slabega vremena imamo na razpolago veliko plesno dvorano na vrtu. S pristno pijačo in jedili bo dobro preskrbljeno. Za obilo vdeležbo se priporoča
JUGOSLOVANSKI ŽENSKI KLUB.
PREMOŽENJE NAD
Vložite denar po
pri
Slovenskem StavMnskem & Posojilnem Društvu
6313 ST. CLAIM AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah.
Društvo Z. M. B
— priredi —
VELIK piknik
NA KASTELČEVIH FARMAH V NEDELJO, DNE 5. SEPT. '20.
^eseiica se prične ob 9. uri dopoldne. Program je tako upeljan, da bo taka zabava, kot je še ni bilo na Kastelčevih farmah na
programu.
vrsti je Baseball, ki se prieneob 9. uri, popoldne pa dirke za fante
in dekleta, pečeni janjci, jedila in pijače ter vsega druzega v izobilju. VSI DOBRODOŠLI. —
i a
V lAUUlij U. T Ol
L™_
ODBOR Z. M. B.
V domovino, proti vroče ljubljeni Firenci, se je napotil . . .
S toplim plamenom plovejo Domeniku oči čez solnčno To-ekano sinjo dalj, kadar mu duša iznova preživlja tiste čase.
S toplim plamenom zro in hrepene oči Enziju doli v blagoslov Ijeno Toskano, kadar razmišlja o usodi maestrovi, o njegovi domovini, o njegovem pregnanstvu. Zakaj oba čutita, maestro živo in bolno, Enzio le napol jasno, z nekakim mladostno radovednim zanosom: "Domovina, domovina, mati! Kadar nas zapusti ves svet, kadar nas varaj6 vsi upi, :se zatečemo k tebi, mati! Blagor mu, kdor more mirno leči v tvoje naročje! Blagor mu, kdor se sme odpočiti na tvojem srcu, mati!"
A duša Domenikova drhti v bridkosti: on si ni smel odpočiti pri materi, v rodnem mestu.
Predobro je poznal moč knežje hiša Colonnov, predobro je .poznal vsemogočno in težko roko Rima, užaljenega v čustvu variha pravičnosti; zato se v Firencah ni čutil varnega. Bežal je v gorovje. Skril se je med volkove in pastirje na Apeninih da zakrije pozabnost nesrečni čin njegove mlade, prekipeče krvi in užaljenega ponosa.
Ko je prišel gori v gorovje — je Enzio slišal večkrat pripovedovati — se je izpočetka ljudi ogibal. Občeval je le s pastirji. A tudi s temi le toliko, da je dobival od njih mleka, sira in kruha.
Polagoma pa se je približal ljudem, se sprijaznil z njimi. Tedaj jim je razodel svojo umet nost. Izdeloval jim je za skromno plačilo razpela, madonne, kipe sv. Franšička Asiškega, so-he "svetnika", sv. Antona Pa-dovanskega, kar je pač kdo po-želel od njega.
Dasi so gorski prebivalci slabo razumevali umetnost, so vendar spoznavali krasoto teh del, čutili v njih roko in duha pravega umetnika.
Najbolj so občudovali mado-ne, ki so skoraj vse kazale isti nežni, še napol otroški izraz lica, tako Čudežno sladak, da se ga človek ni mogel nagledati, ne se ga naužiti.
Zato so dali tujcu ime "Marijin kipar."
To ime mu je sledilo, ko se je j čez nekaj let preselil globlje do-jli proti Firenci. Sem je prišel ' pozneje z njim Enzio.
(Dalje prihodnjič.); , i ,
katere se je zanemarilo ali nepravilno zdravilo, ali ki niso bile odstranjene radi manj spretnih rok, mnogokrat ozdravim jaz. Oglasite se pri meni.
Dal vam bom resnično mnenje o vašem položaju in tudi, kaj mi je mogoče" storiti za vas. Zdravljenje vaše bolezni je potem odvisno od vas samih.
Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni kot so:
Krvni neredi Kožne bolezni Ledvične nadloge Želodčne nadloge Revmatizem Srčna slabost Nervozna slabost Nervozna neprebava Črevesne Le Jezni Nervozna onemoglost Bolečine v hrbtu Izpahke po obrazu MOJ USPEH
H DANDANES KUPI 5 ali 10 CENTOV g	ZELO MALO
Tako in slično misli marsikdo izmed nas. Enakih HI misli pa niso obiskovalci trgovine
|	ANTON OGRIN
■	760 EAST IB2ND STREET
jH kajti pri njemu se jim nudi na stotine raznih malih E' hišnih predmetov po
g 5 in 10 centov m tudi več,
H	katerih resnična vrednost je še dvakrat toliko. Zaloga
HI	je tudi dobro založena z vso kuhinjsko in namizno po-
m	spdo in v tej izbirki bodo našle slovenske gospodinje ono
HI	kar so vedno želele, našle bodo trpežno blago po primer-
B	nih cenah.
■	Pridite! — Oglejte si! — In kupili boste!
Pri zdravljenju novih in zastarelih bolezni je radi mojega natančnega prfeučevanja teh bolezni. Temu pri-števši, so moji uradi opremljeni z modernimi napravami, električnimi, vibralnimi in mehaničnimi, in pri tem se ne gleda na stroške, ako je v korist bolnikov. Ako se posvetujete z menoj boste lahko hitro zvedeli, ste li ali niste predolgo čakali, da je postala vaša bolezen neozdravljiva. Potem ako se vas lahko ozdravi, vas znanost in spretnost zopet naredi močne, zdrave in zadovoljne.
DR.KENEAIY
647 Euclid ave., Cleveland, O
II. nadstr. REPUBLIC BLDG
Vrata zapadno od Star gledališča Vrata vzhodno od Bond's Clothing Store.
Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer Ob nedeljah: Od 10. dop. do 2. pop.
l. A. STARCE. Oph. D.
SLOVENSKI DOKTOR OPHTALMOLOG1JE Očesne bolezni, nervoznost in druge bolezn?, ki jih povzročijo defektivne oči je naša posebnost.
6127 ST. CLAIR AVE.	Cleveland, Ohio.
Uradne ure: 10-12, 2-4 pop. 6-8 zv. Ob nedeljah in sredah
od 10-12 dop.
M DAIIY BE1WUM CUVEtAND & BUFFALO
mm
3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 '
The Great Ship "SEEANDBEE" — "CiTY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
CLEVELAND — Daily. May 1 st to Nov. loth —BUFFALO
Leave Cleveland - 9:00 P. M. ) Eastern j Leave Buffalo - 9:00 P. M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M. 5 Standard Time ( Arrive Cleveland 7:30 A. M. Connections at Buffalo for Niagara Falls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets reading between Cleveland and Buffalo arc good for transportation on our steamers. Ask your ticket agent or American Express Agent for tickets via C. & B. Line. Mew Tourist Automabile Rate—$10.00 Round Trip, with 2 days roturti limit, for cars not exceeding 127 in. wheelbase.
Beautifully colored sectional puzzle chart of The Great Ship "SEL'ANDBEE" sent on receipt oC five cents. Also ask for our 24-page pictorial and descriptive booklet free.
The Cleveland & Buffalo Transit Company
Cleveland, Ohio The Greet Ship « S E E A N D BEE•
—the largest end moat costly,
passenger Steamer on inland'
wslere of the world. Sleeping capacity, 1500 paasengere.


a
NES YORK DRY GilliO to
je stara zanesljiva tvrdka, ki da garancijo za najboljše možno delo. Čistijo in likajo se vsa moška, ženska in otročja oblačila. Svili se posveča največja pozornost. Barva se obleke v različnih barvah, ako blago ni ugodno za barvanje se odjemalcem odsvetuje.
Izdelujemo vsa popravila na j. oblekah, kakor nove podloge in vse, kar napravi vsako moško in žensko obleko zopet trpežno. Kadar vam obleka prav ne prist o j a, vam jo predelamo pravilno, za kar damo popolno garancijo.
Mi ne letamo za delom od hiše do hiše. Pridemo po delo le, če šmo poklicani. Pokličite nas po telefonu ali pa nas drugače obvestite in mi' se zglasimo pri vas.1
SMUK & MARN
LASTNIKA.
6220 St. Clair Ave.
Princeton 1944 W.	(x)
n
SELITVENO OBVESTILO!
DR. ŽUPNIK
je preselil svoj urad iz, 6127 St. Clair Ave. na
6131 St. Clair Ave.,
vcgal E. 62. ceste nad novo banko.
Vzhod iz 62. ceste.
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali vežbancev, temveč sam osebno skrbi za svoje obiskovalce. Je že nad sedem let v tej okolici in ima na tisoče zadovoljnih obiskovalcev.
URADNE URE: .Od 8:30 dop. do 8:30 zvečer.
Ob nedeljah od 8:30 do 12.
OKO
FRANČIŠKA MILNAR, 1756 E. 43rd St.
Zdolaj podpisana se zahvalim
slovenskemu zdravniku kiropraktiike
DR. ALBERT IVNIKU 6408 St. Clair Ave.
katerega uradne ure so od 10. do 12 dop. od 2 do 4. pop. in od 6. do 8. zvečer, kateri je mojo več let trajajočo bolezen ozdravil v zelo kratkem času. Poskusila sem prej operacijo in več zdravnikov brez uspeha. Priporočam tega •zdravnika rojakom in rojakinjam.


STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
SEPTEMBER, 4th, 1920,.
LOKALNE NOVICE
— Danes se dobi za 92c 100 I j ugoslovanskih kron. --i — Standard Oil družba na-
- Kot smo že poročali hoče znanJa' da & cena ^asolinu P0" clevelandska poulična železnica s^0^'!a na za ga'on na vsak način uvesti 6-centno vožnjo. Sedaj pa je proti tomu jako odločno nastopil župan Fitz Gerald. On pravi, da ne bo mestna vlada pustila ničesar ne-storjenega, da prepreči
Lepa prilika!
Društvo Carniola Tent 1288 The Maccabees, želi naznaniti za daljšo dobo zvišanje, o kate- i članstvu, posebno Pa rojakom,ki rem govori družba. Kakor je znaj no ima mestna vlada v Cleve
landu moč, da določa, kako visoke dividende smejo dobiti delničarji cestno-železniške družbe od vloženega denarja. Dne prvega aprila letošnjega leta pa je družba izplačala 7-odstotne dividende, ne da bi bilo mesto to dovolilo. Vsega skupaj se je izplačalo v obliki dividend $72.000 več kot pa bi se smelo. Sedaj bo mestna vlada vložila pri družbi zahtevo, da omenjeno svoto delničarji vrnejo in da se jo vloži v takozvani "'obrestujoči" fond, v katerem se je 31. avgusta nahajalo manj kot $300, kot določa Taylor jeva mestna naredba. Ako bo župan to svojo zahtevo dosegel, tedaj bo vožnja gotovo vsaj začasno ostala ista kot do-sedaj.
— Med nami jih je veliko, ki že
dolgo stanujejo v naši naselbini, ki pa še ne poznajo naših sosedov v West Parku, ki so jako živahni na vseh poljih napredka ter so pred kratkim začeli voditi intenzivno akcijo za svoj Narodni Dom. Jutri bodo ženske in dekleta te naselbine priredile zabavo v korist Domu in sicer na vrtu rojaka Jurce. Citaj-te dopis iz West Parku v današnji številki za podrobnejše in-j formacije.
—Jutri in v pondeljek ima Slo-; venski Dom v Collinwoodu velik semenj, katerega se je priredilo, da se praznuje obletnico Domove otvoritve. Ako ne morete priti v nedeljo, ste ravno tako dobrodošli v pondeljek, toda pridite gotovo, in ne bo vam žal.
—	Oswald S. Ferris, 771etni odvetnik, je po pripovedovanju svojih sorodnikov večkrat v življenju izrazil željo, da bi hitro umrl. Sinoči je bila njegova želja izpolnjena. Povozil ga je avtomobil v bližini Brookside parka ter ga tako hudo poškodoval, da je bil takoj mrtev.
—	Andrej Ramus, ki se je za-
se niso pri nobenem društvu ali če želijo vstopiti še v enega, se jim nudi sedaj ugodna prilika. Društvo je sklenilo na svoji redni seji, da je vstop v društvo v mesecih avgustu, septembru in oktobru prost vstopnine. Člane se sprejema od 16. do 60. leta. Zavarujejo se lahko za po-smrtnino od 500 do 5000 dolarjev iz za bolniško podporo od 6 do 12 dolarjev na teden.
Da je organizacija Maccabees ena najboljših in največjih v Združenih državah, je že skoro vsakemu znano.
Zatorej, rojaki, ako želite biti v dobrem društvu, obrnite se do vašega prijatelja, kije gotovo v tem društvu, vprašajte ga za pojasnila, in gotovo postanete tudi vi član te velike in bogate organizacije Maccabees.
Na vas člane se apelira, ako 'mate prijatelja, povejte jim resnico in gotovo vam bodo hvaležni.
Torej bratje Makabejci, bodimo vsi eden, in delujmo za napredek društva in velike organizacije Maccabees.
Torej bratje, vsi na delo, da podvojimo naše članstvo, kar bo v korist vam in društvu.
Društveni zdravnik je Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave.
Uradne ure: od 11. do 12. in od 7. do 8. ure zvečer, izvzemši srede in nedelje zvečer.
CARNIOLA 1288 T. M.
JOHN uj Biljardnica
Vsakovrsten tqibak SLADŠČICE IN MEHKE PIJAČE. 642 E. 152nd St. Collinwood.
Phone Wood 180 W O'NEIL & WHITEHEAD ELEKTRIČNI KONTRAKTORJI
Napeljava žice v hišo in popravila.
15606 Waterloo Rd. Cleveland, O.
NAZNANILO!
Prospect 2420
Central 1765
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažale!
Pripeljemo in postavimo, na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
Društvo Jugoslav Camp št. 293 Woodmen 6f the World je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da sprejema prestople člane in sicer tako: Vsak prestopil člart je deležen podpore takoj v slučaju, da ga poškoduje, za slučaj normalnih bolezni pa dobi podporo po preteku 6 mesecev. Ker je dosti naših rojakov pri organizaciji Woodmen of the World ima sedaj "tfsak priliko priti v slovensko društvo, ki spada k gori omenjeni organizaciji. Seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4. Nadaljna po-1 jasnila dobite pri društvenem tajniku.
WM. CANDON,
6305 Glass Ave.
STANJE ZOB VLADA ZDRAVJE.
X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina, povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem. da zanemarjate svoje zobe.
Pulenie zob brez bolečine. Plin in oxygen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 6. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druge ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St. Suite 8	CLEVELAND, O.
NAZNANILO.
Ker se je že več rojakov zgla-silo v četrtek in pondeljek na mojem stanovanju in me niso dotiili doma, naznanjam, da ta dva dneva podučujem samo privatno pri družinah.
Na domu se vršijo redne skupne vaje za petje ob petkih in torkih. Kdor se hoče izobraziti v petju ali godbi privatno, naj se zglasi na 1200 E. 61st St. Doma sem vsak večer izven pon-deljka in četrtka.
VIKTOR LISJAK.
210—212
MATT fb C T A Q T
SLOVENSKO DEKLE dobi službo v zobozdravniškem uradu. Oglasiti se je na 5393 St. Clair Ave.	(?)
DR. D. J. SMALLY
ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave.
BrMgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo. URADNE URE:
9—12; 2—5; — 6—8:30 Zaprto v sredo ob 12 opoldne. Odprto v nedeljo od 9 do 12.
To je moja slika, kadar pridete k meni me bo-dete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let.
DRUŠTVO L. N. TOLSTOJ ŠT. 26 S. S. P. Z.
opozarja svoje člane, da se vde-leževajo redno mesečnih sej, kajti plačevanje na tajnikovem domu dela prevelike preglavice. Vsak naj pazi, da bo pravočasno poravnal svoj asesment, drugače se bo moralo člane suspendirati. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Jos. Kuncičevi dvorani.
. .John Bohinc, ta j.
POZOR!
Žensko društvo "Woodmen Circle št. 110" opozarja vse članice, da se vdeleže seje, ki se vrši 10. septembra v Jos. Kun-strupil v sled pohabi jenosti, čičevi dvorani ob 7. uri zvečer. Ijeni v vojni, kot smo včeraj po- geja je ze]0 važna. Istotako se
prosi, da vpoštevajo članice pla-
Ako ste prizadeti, pridite k meni takoj in me vprašajte za svet, kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo va-šeea stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških.
Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje.
Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljaio današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak. kdor trpi. Radi teea vas vabim, da pridete k- meni.
JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah.
ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz prgiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni, me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakesra tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike.
POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju •— Pojdite po stopniicah. — Številka moje sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor.
URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer.
Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer.
Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne.
DR. M. L. STEHLEY
ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St.
Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 65th St. — Cleveland. Ohio.
ill
POZOR SLOVENCI!
Pri meni lahko dobite vsakovrstne breskve na bušel ali več in ravno tako sweet corn, tomatoes, krompir, zelje in čebul j o. Če hočete kupiti bolj poceni se obrnite na slovenskega farmarja	JOHN DRENIK R. 2. Geneva, O., Telefon 136 L Samo četrt milje od Geneve.
POŠTENEGA in mirnega fanta se sprejme na stanovanje in hrano; Elektrika in kopališče. 1025 E. 72 Place. (209—10)
HIŠA SE PRODA
5 sob, klet, podstreha; vse na novo izdelano. Več se izve na 1385 E. 45th St.	210-212.
V NAJEM SE ODDA
mesnica z vso opravo, 5 sob in garaž. Proda se tudi postelja in ledenica. Več na 1105 E. 74. St.	210-212
PRODA SE 1917 FORD avtomobil (5 Passenger). Proda se po nizki ceni. Poizve se na 6316 Carl ave. po 5. uri zvečer.	208—10.
leEHiieaaEBae
DVE SOBI za dva fanta se od-
dasta v najem. Električna razsvetljava, 1158 East 62. cesti
207--* v
TRI ALI ŠTIRI SOBE bi ž(W
dobiti od E. 55. do 75. ceste Kdor ima kaj priličnega naj Prl' nese ponudbo v upravništvo M ga lista.	206—21®
IZUČEN krojač dobi delo. VPM ša naj se pri Jos. Majcen, M E. 152nd St., Collinwood.
(209—I2'
DVE SOBI opremljeni za fa^' S hrano ali brez hrane. Oglate se na 5209 Luther ave.
(209—11'
LEPA PRILIKA za Slovenca^
Naprodaj je Candy Store na $ E. 152nd St. na vogalu z d0',rl® prometom. Poizve se v ned od 2. do 12. in druge dni zV^č(f od 7. do 11.	210-2»

GARAŽ IN SOBA.
V najem se odda garaž in ba za enega fanta. Več se f izve v upravništvu lista.
210
d?
Bodite pametni in kupite ^
izpaP >#
BIJ MAZILO za rane.
O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W.
JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE.
se priporočam.
lišaje, opekline in kožne To dobite v vsaki lekarni in . nar nazaj, ako niste zadovou t The Ar-bu Laboratories CO' ^ i
14017 Darley Ave. Cleveland'
Sem eraduiral in sem retristran ter imam do-vol.ien.1e za zdraviti in sem špecinalist za kronične bolezni.
ročali, je včeraj popoldne umrl v St. Alexis bolnišnici.
—	Včeraj sta bili v Clevelan-du od avtomobilov ubiti dve ženski in sicer 691etna Mrs. Elizabeth Thomas in Miss Elizabeth Graham. Obe nesreči sta ae pripetili na zapadni strani mesta.
—	Vremenski prerok pravi,
da bomo imeli jutri lepo vreme. Well, saj že je čas, da imamo kako lepo nedeljo.
—	Z vztrajnostno se da vse doseči Temu bo gotovo pritrdil John Haberburg, star 41 let. Včeraj je prišel na policijo, rekoč, da bi rad ostal v ječi, ker se boji, da ga bodo neki njegovi sovražniki napadli. Policija mu je ponudila, da ga eden sprejme na dom. On pa ni hotel tega. Za to ga je policijski vratar iztiral iz postaje. Komaj je bil Heber-burg zunaj, že se zasliši žven-ket. Ni bilo dolgo, ko policija prižene Haberburga na policijsko postajo, rekoč, da je ubil šipo bližnje lekarne, "Ali vam nisem rekel, da pridem nazaj," je dejal Haberburg, ko je ječar zaklepal vrata njegove celice.
Na Danskem dobivajo ženske za isto. delo kot je izvršujejo moški tudi enako plačo, so popolnoma enakopravne z možem V zakonu in imajo enako pravi-6o z moškimi do vseh državnih civilnih služb.
čevanje na seji in ne na domu. Torej vse do zadnje, na sejo.
TAJNICA. 207-210-212
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
CLEVELAND, OHIO.
6418 ST. CLAIR AVE.
Oživljajoče, okrepčaj oče Najboljše Allaround mazilo
za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje.
POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI.
Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
g. Josip Ivanetič,
ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko.
Rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo povsod na roko.
Uprava "Enakopravnosti"
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
1[
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke. Pošiljatve v lirah.
50..$ 2.90 300,.$ 3.60 100..$ 5.40 400..$ 4.80 300..$15.60 500..$ 6.00 500. .$26.00 1,000. .$11.20 1,000. . $51.00 5,000.. $55.50 10,000. .$110.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL, PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND, OHIO.
Tel. Central 359G W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
6805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.


Ustavile me pri tej uri m Bte na pravem prpBloni
THE W—K DRUG %
St. Clair, vogal Addison H0'
Edina slovenska lekarn® v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravnp j recepte točno in natai^"0'
JOHN KOMIN,
Lekarnar. i (M.W-
'AKE UNtS
Vacation Trip That Satisfies
iHR summertime will soon
■.....bejqM
Where
^ | ^ bo hero and with it tbej^f
ot a vacation trip. aro you goiay? Iho Gre» Lakes in tho mocca for ticular nnd experienced trav elers on business andplca/Vf trips. Tho D. & C. Line Stoamcr* embody all tho qua** ties of speed, safety and com fort, tho freedom of tho dccKs# tho cool refreshing lake breezes# D. & C. a Service Guarante* Daily Service May Ist ^ tweeu Detroit and Buffy®' Leave 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M . .
Daily Sen'ico April Ist D tweon Detroit and Clevclap • I.eavo 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to SeP 14th. 3 trips per week Ju 14th to July 1st. July let w Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detrol^and Buffalo

Use Your Rail Tickets ,
Send 2o Stamp for Illustra^J
n P A.. D.-tmil,. Mich.
LIBERTY BONDI iN ^ NO VARČEVALNA ZNAMKE. , w
Prodajte sedaj. Mi P1 ^
v	gotovini takoj .Simon, yfi
vi	prekupčevalec, soba 21 noxBldg.,, drugo nads ^ Vzemite vzpejačo. Vog3' , gjH ta cesta in Eucli dava..118 q$' ger Sewing Machine Co. , io do 6. ure zvečer.
V
O
OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNA9^