«sAMÄ —.»«*____i i steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXXII, št. 1-2 Hrastnik, 6. 2. 1991 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Kakšne so naše realne možnosti Izdelki razsvetljave kljub hudi konkurenci še vedno dobro sprejeti na tujih tržiščih Večina nas živi v strahu, kaj nas čaka v prihodnje: ali bomo še imeli zaposlitev, in ali bodo naše plače še omogočale normalno življenje. Bralcem se že v uvodu opravičujem , ker v tem zapisu ne bom trosil rožic. Čutim pa se dovolj odgovornega, da vsaj nakažem, kakšne so naše realne možnosti za poslovanje v letu 1991. Ocenjujem, da se jugoslovanske razmere na političnem področju še ne bodo pomirile in uredile in da se bo blokada na srbskem tržišču še nadaljevala. Za druge dele Jugoslavije pa menimo, da bodo plačilne zmožnosti še slabše kot so bile v letu 1990. Trgovci bodo tudi v letu 1991 nadaljevali s politiko intenzivnega uvoza, saj jih tudi spremenjeni tečaj dinarja še vedno spodbuja za takšno politiko. Trgovci se za tako politiko odločajo iz več razlogov; kot glavnega pa navajajo, da so uvoženi izdelki boljši, da se hitreje prodajo in da ima trgovina z uvoženimi izdelki boljši zaslužek. Pri prodaji na domačem trgu pa se v Steklarni srečujemo še s problematiko nepravočasnega plačevanja. To velja za industrijo in trgovino. Zamiki plačil so pri najslabših kupcih dosegli tudi 180 dni. Ob tem pa se pojavlja še strah, koliko naših dolžnikov bo šlo v stečaj in seveda kako bomo izterjali denar za prodane izdelke. Za vse dolžnike, ki prekomerno zamujajo s plačilom, smo vložili tožbe, a žal naša sodišča to obravnavajo z večmesečnimi zamudami. Tako tudi izterjava po sodnem postopku, ki je na zahodu zelo učinkovita, pri nas ne daje zadovoljivega rezultata. Včasih se v kolektivu slišijo kritike na račun komercialnega sektorja, in ti kritiki po vsej verjetnosti namenoma spregledajo vse te nove tržne okoliščine. Seveda je potem rezultat takih razmišljanj in razprav nekonstruktiven, in celo zavaja nekatere ljudi. V komercialnem sektorju spremljamo vsa dogajanja tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih. V nadaljevanju bom pa skušal za posamezne proizvodne programe prikazati, kakšne so možnosti prodaje. Program razsvetljave Analiza prodaje naših izdelkov iz tega programa nam pokaže; Ponudbo na domačem tržišču smo omejili zaradi prevelikih terjatev, ki jih imamo pri tem programu. Mislimo, da bo tako tudi v prihodnje. Zato smo v preteklem letu iskali nove možnosti za večji izvoz. Trdim, da smo v to vložili mnogo naporov in da nam je v glavnem uspelo najti nove kupce, pri nekaterih do- sedanjih pa smo pridobili večja naročila. Mislim, da nam je pridobitev firme Limburg, ki je sama proizvajalka kvalitetne razsvetljave, v veliko priznanje. Seveda pa bosta naše poslovanje in kakovost izdelkov to morala potrditi. Iskanje novih kupcev in doseženi rezultati so izključno rezultat dela ljudi naše komercialne službe in ne naših zunanjih zastopnikov. Pri programu razsveljave so izjemno pomembni inovativnost, nove steklarske tehnike, novi dekorji, sodobne oblike ipd. Moram pa reči, da v teh pogledih nismo najbolj ustvarjalni. Če že naredimo nov izdelek, je ponavadi za tržišče predrag in se ne uveljavi med konkurenčnimi. Tu nas torej čaka še veliko nalog. Iz opisane tržne situacije je razvidno, da bomo ta program tržili predvsem na tujih tržiščih. Naročil za leto 1991 imamo dovolj, seveda pa bo treba prevetriti naše kalkulacije. Namreč pri izvozu se cenovno ne pokrijemo in tudi spremenjena vrednost dinarja (1 DEM 9 dinarjev)' ne rešuje problemov v celoti. Vseeno pa mislim, da smo lahko zadovoljni, ko se lahko pohvalimo, da so naše zmogljivosti razprodane. Seveda pa nas na stroškovnem področju čaka trdo in odgovorno delo, ki ga bomo morali opraviti sami. Program za pogrnjeno mizo (H-28, stiskalnice) Pri tem programu smo spremenjene tržne razmere v Jugoslaviji najbolj občutili. Srbsko tržišče se je popolnoma odreklo temu programu. V Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH smo ta program dobro prodajali predvsem v prvi polovici leta 1990. V zadnjih mesecih pa je plasman teh izdelkov vse težji, predvsem pa je tako kot za program razsvetljave problematično plačevanje. In tudi tovrstnih izdelkov je na trgu vse več iz uvoza, očitno pa je, da se bo taka politika nadaljevala tudi v prihodnje. Aktivnosti komerciale so tudi za ta program bile usmerjene predvsem v: • povečanje izvoza in pridobivanje novih kupcev in novih tržišč • uvajanje novega asortimana na stroju H-28 (čvrsto pihani kozarci) • postopno prilagajanje cen naših izdelkov s cenami izdelkov iz uvoza • uvedli smo boljši pregled nad stanjem na tržišču, predvsem v Sloveniji in Dalmaciji • za boljšo ponudbo na domačem tržišču bomo naš asortiman dopolnili z izdelki iz uvoza. Kljub vsemu temu menim, da bo potrebno tudi v tej skupini izdelkov bistveno povečati izvoz. Za program stro- ja H-28 nam je to tudi uspelo, tako da je celotna zmogljivost stroja za letos že prodana. Za stiskane izdelke pa je stanje bistveno ddrugačno. Iz tega programa imamo v izvoz prodano zaščitno steklo, pepelnike in manjšo količino stiskanih kozarcev, skupaj okoli 10 milijonov izdelkov, kar je proizvodnja ene stiskalnice. Izdelke druge stiskalnice pa bi morali prodati na domačem trgu, kar upam, da nam bo uspelo. Za proizvodnjo na »J« peči pa bo treba izdelati program novih izdelkov, ki jih bo možno prodajati predvsem na tujih tržiščih. Samo pod tem pogojem lahko aktiviramo ta objekt. Tudi za program iz stiskalnic velja, da nam izvozne cene ne pokrijejo naših stroškov. Zato nas tudi tu čaka veliko nalog. Omenim naj še to, da smo pred kratkim podpisali pogodbo s firmo Fidenza Vetraria, ki je novi lastnik firme Salvo. Tudi po tej pogodbi se nam kažejo velike možnosti za prodajo kot tudi za pridobitev novih tehnoloških znanj. Dogovor zajema tudi proizvodnjo in izvoz izdelkov iz grupe IS bela. Podobno kot sem omenil pri razsvetljavi firmo Limburg in njene zahteve, velja isto za program kozarcev in izdelkov IS za firmo Fidenza; predvsem od nas je odvisno, če bomo kupce zadovoljili s kakovostjo. To je osnovni pogoi za uspešno sodelovanje. Program emabalaže Farmacevtska industrija: Ta program prodajamo praktično samo na jugoslovanskem tržišču. Že opisana blokada nam je odvzela srbsko tržišče; zaradi tega smo izgubili v prodaji okoli 70 milijonov penicilinskih stekleničk in približno 10 milijonov rjavih stekleničk. V komercialnem sektorju so v letu 1990 tekle močne aktivnosti za prodajo penicilink na druga tržišča. Opravljeno je bilo veliko razgovorov, poslanih veliko ponudb in vzorcev, a brez uspeha. Aktivnosti za prodajo penicilink nadaljujemo tudi v tem letu, novi tehnološki prijemi pa naj bi izboljšali kvaliteto tako, da bi bila primerjava s kvaliteto, ki jo nudijo Bormioli, Köflach. Če bomo ta pogoj izpolnili, imamo velike možnosti, da bomo pričeli penicilinske stekleničke izvažati. Glede prodaje druge embalaže pa je stanje naslednje: Farmacevtske tovarne Krka, Lek, Pliva se z embalažo v glavnem oskrbujejo pri nas. Težava nastaja v tem, da so močno usmerjene v izvoz in da ti izvozni posli niso v naprej načrtovani. Posle pridobijo na raznih mednarodnih licitacijah. Zato tudi nam dostikrat ne dajo naročil pravočasno. Druga težava, pa so njihove pripombe na kakovost naših izdelkov. Prehrambena industrija Ta močno občuti vpliv kupne moči prebivalstva. Od tega je tudi odvisno kakšna naročila bodo dali nam. Da bi trg čimprej zadovoljili, uvajajo razne nove proizvode, ki terjajo novo embalažo. (primer: Droga Portorož, Fructal). Tudi v našem oddelku oblikovanja izdelajo veliko novih predlogov za embalažo, a žal ugotavljam, da se ti predlogi težko uveljavljajo, pa čeprav so dobro ocenjeni. Vzrok za to vidim Kot smo že v prejšnji številki Steklarja obljubili, bomo v tej nekaj več povedali o novi zakonodaji, ki se pripravlja na področju urejanja stanovanjskih razmerij. Stanovanjska reforma, ki jo je nakazal predlog stanovanjskega zakona (v nadaljevanju zakona) bo precej trda, gledana s stališča socialne politike, medtem ko so predlagane rešitve za organizacije in podjetja ugodne. Takoj v uvodu pa naj poudarim, da se je pri sprejemanju zakona zataknilo, oziroma da je njegov sprejem odložen, predvsem zaradi političnih in gospodarskih zadev, ki jih je treba najprej urediti na ravni republike. Bilo pa je tudi veliko negativnih pripomb k njegovemu osnutku, zlasti zaradi že prej omenjenih rešitev, ki bi povzročile precejšnje socialne probleme. Iz tega razloga bomo v nadaljevanju na- predvsem v veliki konzervativnosti in neodgovornosti ljudi v teh podjetjih. Kozmetična industrija Potrebe po embalaži za to industrijo so se v lanskem letu prepolovile. V pogovorih z odgovornimi v teh podjetjih pa smo izvedeli, da se je razpolovila tudi njihova prodaja. Iz tega lahko ugotovimo, da tudi za ta naš program ni dovolj le domače tržišče. Zato smo se že dogovorili s firmo Fidenza, da pri nas nekako v februarju na stroju IS-3 pričnemo s poskusno proizvodnjo po njihovem naročilu. Če bomo zadovoljili zahteve, ki jih postavlja kupec, potem bo stroj IS takorekoč celo leto obratoval za izvoz. Rjava embalaža Tudi od rjave embalaže moramo določeno količino izdelkov prodati v izvoz. V preteklih letih smo to embalažo izvažali v NDR. Ob združitvi Nemčij pa so ta naročila odpadla. Smo pa s precej truda za izvoz te embalaže dobili naročilo iz Irana, vendar nam ponujene cene niso ustrezale, zato smo naročilo odklonili. Realno pa računamo, da nam bo v drugem četrtletju leta uspelo pridobiti izvozna naročila za ta program. Seveda pa tudi za ta program velja, da so izvozne cene dosti nižje od domačih in da ne pokrijejo sedanjih stroškov. Za konec pa le še nekaj misli. Celotno slovensko gospodarstvo se nahaja v izredno težki situaciji in tudi naša tovarna ni izjema. Mislim, da na zunanjo pomoč, ali od republike ali od koga drugega ne moremo računati, ker je ne bo. Zato celotno breme ostaja le nam. Predvsem od nas je odvisno, kako bomo barko krmarili, da nam ne potone; luknja je velika in čas ni naš zaveznik. Anton Žagar vedli le nekatere novosti iz predloga zakona oz. tiste, ki so najbolj aktualne za delavce - imetnike stanovanjske pravice družbenih stanovanj. Te bistvene novosti so zapisane v poglavju o lastninsko-pravnih upravičenjih. Stanovanja kot posamezni deli stanovanjskih hiš so lahko v lasti pravnih ali fizičnih oseb - podjetij, organizacij... ali posameznikov oziroma v solastnini (etažna lastnina). Vse vrste lastnin so izenačene. Dosedanja družbena stanovanja bodo prešla v last organizacij, podjetij. Imetniki stanovanjskih pravic pa bodo postali najemniki. Po novem se bodo stanovanjska razmerja urejala z najemnimi pogodbami, ki bodo vezane edino na delovno razmerje. Po prenehanju delovnega razmerja bo moral najemnik stanovanje podjetja izpraz- niti ne glede na delovno dobo (kot je bilo po stari zakonodaji), podjetje pa do njega ne bo imelo nobenih obveznosti. Sklepanje in odpoved najemne pogodbe Najemno pogodbo bosta sklenila lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše (npr. podjetje) in najemnik (npr. imetnik stanovanjske pravice). S pogodbo se bo natančno uredilo najemno razmerje kot je opis stanovanja, način uporabe skupnih prostorov, podatke o osebah, ki bodo živele z najemnikom, medsebojne obveznosti najemnika in najemodajalca, višino najemnine in način plačevanja le-te, čas trajanja najemnega razmerja (če ni sklenjeno za nedoločen čas), način predaje stanovanja lastniku in še nekatera druga določila. Najemno pogodbo bo lahko odpovedal najemnik (kadarkoli, brez navajanja razlogov, vendar z 90-dnev-nim odpovednim rokom) ali lastnik -najemodajalec. Lastnik bo lahko odpovedal najemno pogodbo: • če bo najemnik ali osebe, ki z njim živijo uporabljal stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo; • če bodo z načinom uporabe stanovanja povzročali škodo na stanovanju, skupnih prostorih, napravah; • če najemnik ne bo plačeval najemnine in ostalih stroškov kot je dogovorjeno s pogodbo; • če bi oddal najeto stanovanje drugemu v podnajem; • izvrševal spremembe na stanovanju brez soglasja najemodajalca; • če bi v stanovanju živele z najemnikom tudi druge osebe, ki niso zapisane v pogodbi in drugi primeri. Najemno pogodbo lahko najemodajalec odpove s tožbo na sodišču, vendar mora predhodno opozoriti najemnika o odpovednem razlogu In mu dati možnost, da v roku najmanj 30 dni odpravi razloge za odpoved. V primeru pa, da se mora najemnik iz stanovanja izseliti iz razlogov, ki niso nastali po njegovi krivdi, mu najemnik odpove najemno pogodbo najmanj v rpku 3 let pred izselitvijo. Če je rok izselitev krajši, mu mora lastnik - najemodajalec priskrbeti najem drugega stanovanja. Konstitutivna seja DS V petek, 11. 1. 1991, se je na svoji 1. redni seji sestal novoizvoljeni delavski svet. Pod prvo točko je bilo obravnavano poročilo volilne komisije o izidu volitev, na katerih smo delavci Steklarne Plrastnik izvolili nov delavski svet in disciplinsko komisijo. Ugotovljeno je bilo, da so volitve potekale zakonito. V delavski svet so bili izvoljeni: 1. Pavel Bauerheim 2. Rozi Brečko Toliko o eni možnosti ureditve stanovanjskih razmerij, z najemno pogodbo. Odkup stanovanja Drug način ureditve pa je odkup stanovanja, stanovanjske hiše od dosedanjih lastnikov. Tako bo na primer imetnik stanovanjske pravice v družbenem stanovanju stanovanje odkupil od podjetja, kot lastnika. Podjetje bo sedanjemu stanovalcu dalo tudi predkupno pravico, kar pomeni, da bo imel pri odkupu stanovanja prednost. Stanovanje (ali stanovanjsko hišo), ki ga namerava lastnik prodati, mora ponuditi s priporočenim pismom ali z vlogo po sodišču najemniku oziroma dosedanjemu imetniku stanovanjske pravice ter mu tudi sporočiti ceno in druge prodajne pogoje. Tisti, ki mu je stanovanje (stanovanjska hiša) ponujeno v prodajo, mora v roku 30 dni izjaviti, da ponudbo sprejema. V nasprotnem primeru pa lahko stanovanje (stanovanjsko hišo) lastnik ponudi oziroma proda drugemu, vendar pod enakimi ali slabšimi pogoji. Dosedanji imetnik stanovanjske pravice oz. uporabnik ima kot predkupni upravičenec pravico do 30 % popusta od vrednosti stanovanja (oz. stanovanjske hiše). Ostanek kupnine mora kupec plačati na način: - najmanj 20 % vrednosti v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe - preostalo vrednost pa v roku 10 let (s tem, da se ohrani realna vrednost). Najemniki stanovanj (stanovanjskih hiš) oziroma tisti, ki stanovanj (stanovanjskih hiš) ne bodo odkupili, bodo plačevali najemnino, ki bo vsebovala amortizacijo in ostale stroške, ki bodo omogočali vzdrževanje stanovanj (stanovanjskih hiš). Višina najemnin se bo oblikovala prosto na stanovanjskem trgu. Vendar pa se bodo na ravni občin oblikovale okvirne višine najemnin za posamezne kategorije stanovanj. To bi bilo le nekaj glavnih novosti, ki jih predvideva predlog stanovanjskega zakona za urejanje stanovanjskih razmer in so aktualne predvsem za sedanje imetnike stanovanjskih pravic. Zakon še ni sprejet in verjetno bo še prišlo do nekaterih sprememb o čemer bomo verjetno še pisali. Ksenija Pirc 3. Franc Čepin 4. Edi Gorenšek 5. Jože Grum 6. Amir Hodžič 7. Cvetka Flrup 8. Martina Kandolf 9. Peter Kavzar 10. Matija Koritnik 11. Romana Majes 12. Martina Meterc 13. Avgust Novak 14. Bojan Pižmoht 15. Martin Pust Kaj nam obeta nov stanovanjski zakon Predsednik Matija Koritnik Plan delovnih dni 16. Zdravko Ranzinger 17. Darino Rižner 18. Stane Senegačnik 19. Brane Vretič V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: 1. Marinka Anžlovar 2. Marjan Gračner 3. Vili Halzer 4. Vojko Pust 5. Ivan Ranzinger 6. Marjan Strniša V nadaljevanju seje so člani delavskega sveta izvolili predsednika in njegovega namestnika. Predlagani so bili trije kandidati, volitve pa so bile tajne. Čeprav se je delavska zakonodaja v marsičem zamenjala in je do delavcev neprizanesljiva, pa v nekaterih primerih vendarle ščiti delavce. Tako je za nočno delo žensk. Še vedno je treba pridobiti ustrezno soglasje od inštituta za delo, za pridobitev pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji (topel obrok, prevoz na delo...). O pridobitvi soglasja za nočno delo žensk v Steklarni je na svoji prvi seji razpravljal novoizvoljeni delavski svet. Pri tem je bilo ugotovljeno, da sedanje ekonomske razmere na eni strani onemogočajo večja vlaganja za Na podlagi izida glasovanja je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen Matija Koritnik, za njegovega namestnika pa Martin Pust. Pod 3. točko dnevnega reda je delavski svet v skladu z določili Statuta podjetja izvolil tudi izvršni organ delavskega sveta, to je odbor za poslovno politiko. V odbor za poslovno politiko so bili izvoljeni: 1. Jože Crnkovič 2. Janez Kandolf 3. Marjana Polzelnik 4. Samo Špeglič 5. Adi Zaletel zmanjšanje nočnega dela žena, na drugi strani pa tehnološki proces, značilen za steklarsko industrijo, zahteva nočno delo, v katerega so vključene tudi ženske. V letošnjem letu bo na število žensk, ki bodo delale v nočni izmeni, vplivalo tudi odstranjevanje posledic požara. Glede na to, da v podjetju izpolnjujemo vse z zakonom predpisane pogoje, je delavski svet pooblastil predsednika, da podpiše vlogo za pridobitev soglasja za nočno delo žena za leto 1991. za leto 1991 Skupni fond plačanih ur je 2.184 oz. 273 dni, 7-urna solidarnostna sobota pa je neplačana in jo opravijo delavci v proizvodnji v mesecu januarju, ostalim pa se za solidarnost obračuna redni letni dopust oziroma 7 rednih delovnih ur. Redne delovne sobote se opravijo na prvo oziroma na prvi dve soboti v mesecu. Z letnim planom je tudi določeno, da je prva sobota v mesecu maju po praznikih prosta, namesto petka 3. maja pa se dela druga sobota v maju. Vsi prazniki v letu 1991 so planirani še po doslej veljavni zakonodaji, in bodo spremenjeni takoj, ko bo sprejeta nova. Dan OF pade na soboto in ni plačan, ravno tako bo tudi z dnevom republike, kjer bo plačan le en dan, to je petek 29. 11. 1991. Vse to seveda velja za enoizmensko delo. Brez nočnega dela ne gre Meseci Efektivne delovne ure brez sobot Plačani prazniki (v urah) Efektivne del. sobote (v urah) Skupaj plačane ure Skupaj delovni dnevi Januar 168 16 7 (sol.) 184 22 Februar 160 0 16 176 22 Marec 168 0 16 184 23 April 176 0 8 184 23 Maj 160 16 8 184 21 Junij 160 0 16 176 22 Julij 168 16 0 184 21 Avgust 176 0 0 176 22 September 168 0 16 184 23 Oktober 184 0 0 184 23 November 152 16 16 184 21 December 168 8 8 184 22 SKUPAJ 2008 72 111 2184 265 V letu 1990 upokojeni delavci in leta njihovega dela 1. Bezgovšek Amalija, kontrolorka stekla, 13,3 let 2. Bobek Olga, kontrolorka stekla, 33,11 let 3. Božič Franc, dostavljalec modelov, 22,2 leti 4. Ceglar Vida, čistilka, 16,5 let 5. Čavčovič Matilda, kontrolorka stekla - brigadirka, 35,0 let 6. Čepin Silva, rezalka na horizontalni žagi, 28,11 let 7. Dolinšek Franc, ročni pihalec, 32,0 let 8. Grmadnik Lidija, izmenovodja slikarnice, 30 let 9. Hèrek Terezija, kontrolorka stekla, 30,8 let 10. Hlastan Polda, vodja nakladalne skupine, 23,8 let 11. Kalpič Danijela, primopredaja - brigadirka, 33,8 let 12. Kamnikar Karolina, kontrolorka stekla, 30 let 13. Kapla Stanislav I, reglar v ročni proizvodnji, 40 let 14. Kavzar Bernarda, kontrolorka stekla - brigadirka, 30,2 let 15. Kirhmajer Rudi I, poslovodja v energetiki, 40 let 16. Klenovšek Alojz, pomočnik strojnika IS, 32,9 let 17. Knežević Tamara, brusilka, 28,6 let 18. Kočila Mirko, topilničar, 30,8 let 19. Kopušar Drago, samostojni komercialist - domači trg, 40 let 20. Korbar Maks, ključavničar, 40 let 21. Kovač Leopold, skupinovodja mizarjev,34 let 22. Krejan Vanda, kontorlorka stekla, 33,3 let Na zadnji delovni dan. 23. Kreže Silva, primopredaja - brigadirka, 30,7 let 24. Kreže Stanislav I, ročni pihalec I, 32,4 let 25. Krsnik Berta, administratorka, 32,3 let 26. Kukec Greta, pakirka v brusilnici, 33,7 let 27. Kunič Valent, skupinovodja v avtomatski delavnici, 38,3 let 28. Majcen Majda, brusilka stekla, 28,1 let 29. Marolt Olga, upravnica v Gorah, 36,1 leto 30. Mejač Andrej, transportni delavec, 21,11 let 31. Mejač Peter, dostavljalec orodja, 39 let 32. Meterc Ingrid, stekloslikarka, 31,6 let 33. Marinko Frančiška, kontrolorka - brigadirka, 16,6 let 34. Mustač Vlasta, kontrolorka stekla, 34 let 35. Ofentavšek Cvetka, kontrola stekla, brigadirka, 26,6 let 36. Omerzel Ema, kontrolorka stekla I, 22,9 let 37. Oplotnik Viktorija, statistik , 35,5 let 38. Pavlovič Ruža, čistilka orodja, 26,9 let 39. Peklar Mirko, pomožni skladiščnik, 34,8 let 40. Plazar Karl, ročni pihalec I, 32,2 let 41. Potušek Valentin, tehnolog polavtomatske proizvodnje, 39,2 let 42. Radočaj Jana, kontrola stekla, brigadirka, 28,8 let 43. Rome Ana, vodja laboratorija, 35,7 let 44. Schafer Marija, čistilka, 30,3 let 45. Sedevčič Vilma, pakirka v brusilnici, 31,2 leti 46. Smešnik Vinko, nabiralec stekla, 32 let 47. Sovre Rudolf, vzdrževalec akumulatorjev, 30,8 let 48. Sopar Anton, strojnik IS, 34,10 let 49. Tovornik Alojz, vzdrževalec viličarjev, 33,10 let 50. Učakar Ida, vodja skladiščne kartoteke, 33,4 let 51. Videnšek Franc, skoblanje - skupinovodja, 39,4 let 52. Vintar Silva, kontrolorka stekla I, 24,4 let 53. Volfand Frančiška, stekloslikarka, 31,1 leto 54. Zagorc Romana, pakirka v brusilnici, 33,7 let 55. Zavrl Anton, tehtalec kemikalij, 33,4 let 56. Zupan Rudi I, skupinovodja vzdrževanja IS, 37,10 let 57. Zupanc Janez, nabiralec stekla, 32 let 58. Zver Helena, satinerka, 15,2 leti Op.: V letu 1990 upokojenim so se pridružili tudi Jože Laznik, Helena Pasičnjak in Marija Smešnik, ki so se upokojili že v letu 1989, vendar poiem, ko je bila uradna poslovitev že mimo. To je bil tudi eden izmed razlogov, da smo letošnji prireditvi iz decembra prestavili v januar. Slovo od upokojencev Bodite zdravi in srečni Konec starega in začetek novega leta smo tudi letos v Steklarni zaznamovali z majhno slovestnostjo. Na njej smo se poslovili od tistih članov kolektiva, ki so v preteklem letu končali svoj delovni staž in se upokojili. Drug za drugim so zapuščali svoja delovna mesta, se poslavljali od svojih sodelavcev, delovnih tovarišev. Oseminpetdeset jih je odšlo v vsem letu. Dvanajstega januarja pa so se zbrali še enkrat, tokrat na skupni »uradni« poslovitvi od podjetja, ki jo običajno pospremijo poslovilne besede direktorja in predsednika sindikata ter spominsko darilo - vaza z vpisanim številom delovnih let. Mnogo je delovnih let, ki so jih slavljenci izpolnili. Za prenekaterega se je delovna pot začela in končala prav tu v Steklarni Hrastnik. Za večino so bila to leta težkega dela, naporov, odre- kanj, iz tega pa so se rojevale bogate izkušnje, kar je ostalo vgrajeno v tovarno, ki se lahko pohvali s tradicijo in velikimi dosežki. Ali kot je v nagovoru slavljencem dejal direktor Steklarne Branko Milinovič: »Našo steklarno poznajo daleč po svetu. Naše izdelke izvažamo v dvaindvajset držav in v vse to je vgrajen tudi del vašega dela. Čeprav je sedanjost težka in naša prihodnost povezana z velikimi nalogami, med katerimi je obnova pogorelega dela tovarne na prvem mestu, pred nami je tudi odločitev, čigava bo Steklarna v prihodnje in, ali bo lahko zagotavljala delo vsem zaposlenim, vendar iskreno upam, da jo bomo uspešno vodili tudi vnaprej in da vas ne bo sram, da ste kdaj delali v Steklarni Hrastnik«. Mili Kobal Trenutki slovesa od Steklarne: Zahvali za delo in trud, ki so ga upokojeni vložili v Steklarno, se pridružuje naša iskrena želja, da bi zdravi in srečni dolgo uživali sadove svojega dela. Za spomin tistim, ki se poslavljajo in nam, ki ostajamo. Ob zvokih glasbe in precej dobre volje smo »drug za drugim v ravni vrsti« korakali v veselo sobotno popoldne. Spomini so del našega življenja. Dolgo bi lahko govorili o njih, o skupaj prehojeni poti. V ritmu rock n rolla... Brez metle tudi ni šlo. In kmalu sta iz ene dve postali... In še slovo med odhajajočimi Bilo je lepo in prijetno Slovo od tovarne in sodelavcev je svojevrstno doživetje. Vsi tisti, ki smo se upokojili v letu 1990 in se na uradni poslovitvi od Steklarne Hrastnik zbrali 12. januarja v veliki dvorani poslovne stavbe, se iskreno zahvaljujemo vodstvu Steklarne in vsem tistim delavcem, ki ste se trudili in poskrbeli, da nam bo ta prireditev ostala v prijetnem spominu. Udeleženci srečanja Hvala za pomoč in razumevanje Godbeniki Steklarske pihalne godbe se ob koncu leta ter 60-letnici obstoja in delovanja godbe iskreno zahvaljujemo delavcem Steklarne Hrastnik in TKI Hrastnik, vodstvu obeh kolektivov ter organizacijama Sindikatov za izkazano razumevanje in materialno pomoč pri nabavi novih uniform, nakupu in popravilu instrumentov ter notnega materiala. Hvala tudi za moralno podporo in dolgoletno sodelovanje ter razumevanje za našo dejavnost. Vsa izkazana pomoč in podpora obeh kolektivov nas obvezuje, da še naprej gojimo tradicijo kulturnega poslanstva in izpolnjujemo svoje obveznosti do obeh kolektivov. Steklarska pihalna godba Povečana članarina V začetku leta 1990 smo v sindikatu uskladili članarine oziroma prispevke, ki jih delavci v Steklarni plačujemo oz. združujemo za določene namene prostovoljno iz osebnega dohodka. Ker pa je preko celega leta naraščajoča informacija močno razvrednotila njihovo vrednost jih ponovno usklajujemo. Prispevek za godbo in pevce smo povečali ob koncu lanskega leta, na zadnji seji sindikata pa je bil sprejet sklep, da se poveča tudi prispevek posmrtnin. Doslej je članarina znašala 2,80 din, višina izplačila pa 1.580 dinarjev, kar je glede na stroške, ki ob slučajih smrti nastanejo, zelo malo. Po predlogu, ki je bil oblikovan na zadnji seji sindikata, naj bi v bodoče v sklad posmrtnin plačevali po 6 dinarjev, izplačilo pa znaša 20 odstotkov od standardne cene pogreba. Večer športa, glasbe in razvedrila Tradicionalna, tokrat že 14. športno zabavna prireditev Večer športa, glasbe in razvedrila je privabila v športno dvorano na Logu blizu 400 športnikov, telesnokulturnih delavcev in drugih občanov Hrastnika. Zunanjih gostov -zvenečih športnih imen iz slovenskega prostora, tokrat ni bilo. Ob proglasitvi najboljših športnikov Hrastnika za leto 1990, so na prireditvi podelili še vrsto priznanj, pokalov, medalj in plaket posameznikom, društvom in ustanovam, za njihove dosežke in prispevke k razvoju telesne kulture v občini v preteklem letu, oziroma preteklem obdobju. Slavnostni govornik, novi predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Hrastnik - Ivo Vučetič, je v svojem govoru spregovoril o vseh bistvenih vprašanjih ki zadevajo telesno kulturo tako v občini kot širšem slovenskem prostoru.« Kljub izredno težavnemu položaju, v katerem se je med drugimi dejavnostmi znašla tudi telesna kultura, pa smo z doseženimi tekmovalnimi, organizacijskimi in drugimi dosežki lahko vendarle zadovoljni,« je med drugim strnil svoje misli predsednik Vučetič, pri tem pa ni pozabil poudariti nič kaj rožnate prihodnosti telesne kulture v tem in bržčas tudi ne v naslednjih letih. Med številnimi dobitniki pokalov in medalj za dosežke v lanskoletnih TRIM igrah so bili v precejšnji meri zastopani tudi športniki Steklarne, ki so imeli največ uspeha v pikadu, streljanju in rokometu. Med tistimi, ki so se potegovali za naslov Hrastniški kaveljc - korenina, pa so največ točk zbrali: med moškimi Vojteh Urbas, Jože Dovjak in Nikolaj Skočir, med ženskami pa so bile snajboljše korenine - Brigita Mikolič, Manja Goleč in Vladka Učakar. Da hrastniški tekmovalni šport tudi v letu 1990 ni bil »od muh«, priča 18 priznanj, ki jih je podelila ZTKO posameznikom in ekipam za njihove tekmovalne dosežke, trem organizacijam pa je ZTKO nemenila priznanja za organizacijske in druge dosežke. Kar zadeva občinskih Bloudkovih priznanj, je bilo tokrat podeljenih sedem odličij. Prejeli pa so jih: Zlato -Drago Ostrovršnik, Srebrni - Alojz Deželak in Bojan Pižmoht, ter bronaste - Robart Halzer, Edvard Pufler, Milan Tanšek in Joži Umek. Zaradi zmanjšanja kvalitetnega vrha med športnicami, se je komisija za podeljevanje nagrad in priznanj odločila da do nadaljnjega ne preglasujemo posebej najboljšo športnico in najboljšega športnika. Izbiramo najboljšega, ne glede na to ali je to športnica ali športnik. Še naprej pa bomo izbirali najboljšega pionirja - športnika. In kdo so najboljši športniki Hrastnika v letu 1990? Najboljši pionir - športnik je Bojana Slapšak, učenka 8. a razreda OSNH Rajka v Hrastniku. Najboljši športnik je Željko Hrnčič, državni prvak in rekorder v streljanju s serijsko zračno puško, naziv najboljše ekipe pa so si povsem zasluženo pristreljali strelci Rudnika, ki so v lanskem letu osvojili naslov republiških, nato pa še državnih prvakov. Za ekipo pa sta poleg Hrnčiča tekmovala še Rajmund Cvetko in Franci Rešetar. Za konec naj dodamo, da so uradni del prireditve popestrile trboveljske mažoretke, za zabavo in ples pa je poskrbel ansambel »Play on« ki je predstavil tudi najboljše mlade glasove Hrastnika v preteklem letu. Pod pokroviteljstvom Jutranjke je prireditev vodil in povezoval avtor teh vrstic. Jože Premec. Željko Hrnčič (levo) najboljši športnik Hrastnika v letu 1990. Desno član najboljše ekipe Rajmund Cvetko. Bronasto Bloudkovo priznanje tudi Ediju Puflerju. Jerica Bec je steklarske barve uspešno branila na trim igrah v streljanju in pikadu. Šport in rekreacija December in januar, vsaj kar zadeva šport in telesno kulturo, še zdaleč nista tako razgibana kot denimo nekateri pomladanski in jesenski meseci. Sicer pa veljajo zimske počitnice tudi za športnike, in v nekoliko manjši meri tudi za telesnokulturne delavce. Ti morajo v tem obdobju marsikaj postoriti, največ seveda v smeri zagotavljanja materialnih pogojev. Ker je za marsikatero sredino to obdobje tudi čas med jesenskim in spomladanskim delom tekmovalne sezone, je ta čas poznan tudi po tradicionalni športno zabavni prireditvi, ki sta jo doslej pripravljala občinska Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnika, odslej pa bo zanjo skrbela le slednja. Streljanje Čeprav sta do konca prvenstva v republiških strelskih ligah preostali še dve koli, pa lahko zatrdimo, da so si steklarjevi strelci že zagotovili obstanek v ligi, kar jim je bil po odhodu najboljšega člana Bogdana Slanška v tujino, tudi glavni cilj. S petimi doslej osvojenimi točkami so si zagotovili najmanj 8., če ne že 7. mesto. Nasproti njim pa so strelci Rudnika še vedno v konkurenci za osvojitev enega izmed prvih dveh mest, ki vodita v finale za naslov prvaka republiške lige. Medtem pa so že sklenili prvi del prvenstva v zasavski ligi, kjer tekmujejo v ekipni konkurenci le najmlajši, medtem ko v preostalih tekmujejo le v konkurenci posameznikov odnosno posameznic. V ekipnem prvenstvu pionirjev je vrstni red po prvem delu naslednji: 1. Rudnik 10, 2. STT 6, 3. Ernest Draksler Dol 5, 4. Alojz Hoh-kraut Trbovlje 5, 5. Kisovec 4 in 6. Steklar - zaenkrat še brez točk. Med predstavniki Steklarja sta najbolje uvrščena pionirka Katarina Kovač in mladinec Rolando Kumlanc, ki sta v svojih konkurencah trenutno drugouvrščena. Košarka Košarkarji Hrastnika so po zmagi v prvem kolu nadaljevanja prvenstva druge skupine območne lige vzhod proti košarkarjem iz Prebolda (83:82), znova med kandidati za osvojitev ene- ga izmed prvih dveh mest, ki vodita višji tekmovalni razred. Kadetinje Hrastnika pa so v prvenstvu Slovenije v končni razvrstitvi osvojile 5. mesto kar je nedvomno lep uspeh varovank trenerja Nika Toplaka. Kegljanje Kegljači Rudnika so v vzhodni skupini druge republiške lige po novem delu prvenstva v sredini prvenstvene lestvice. Osvojili so 6 točk. Za obstanek v ligi pa morajo v drugem delu prvenstva vsaj še enkrat zmagati. Precej slabše gre kegljačem Bratstva, ki so v prvenstvu OKS Zasavje-Po-savje zmagali le v- uvodni tekmi, potem pa so vsakič ostali praznih rok. Rokomet Rokometaši Emens Dola so jesenski del prvenstva v republiški ligi sklenili na zadnjem mestu. Potem, ko jim je tekmovalna komisija odvzela edino zmago proti ekipi Šeširja iz Škofje Loke, jih kaznovala s tremi negativnimi točkami in razveljavila igralne licence Mirana Šeška in Žige Bala, so dolski rokometaši brez vsakršnih možnosti za obstanek v ligi. Zato je najbrž še najbolj smotrno, da drugi del prvenstva odigrajo brez okrepitev, z igralci iz lastne sredine in se tako skušajo kar najbolje pripraviti na prihodnjo sezono ne glede na to v kateri ligi bodo tekmovali. Namizni tenis Hrastniški telesnokulturni, zlasti namiznoteniški delavci, so se znova izkazali kot odlični organizatorji. V začetku leta so brez slehernih pripomb izvrstno izpeljali letošnje republiško prvenstvo za mladince v konkurenci posamezno in dvojice. Žal pa jim bo to kaj malo pomagalo pred nadaljevanjem prvenstva v zvezni ligi. Na šolskem športnem dnevu na Krvavcu se je med smučanjem hudo poškodovala Manca Sevšek, za katero je po prvih ugotovitvah zdravnikov sezona končana. Ob hudem padcu je dobila več poškodb in zlomov, od katerih je najhujši - zlom čeljustne vilice. V borbi za obstanek je to vsekakor velika izguba za mlado hrastniško vrsto. Jože Premec Novo v knjižnici Hans Habe: MREŽA Roman Mreža nemškega pisatelja madžarsko-judovskega izvora Hansa Habeja je pred dvema desetletjema stal na vrhu seznamov uspešnic v Nemčiji. Takratna izdaja v Slovenskem jeziku je kmalu pošla in sedaj prihaja ponovno med nas. Zgodbo, ki se bere kot napeti kriminalni roman, pripoveduje osem prič. Vsaka od njih gleda na zadevo s svojega posebnega stališča. Pred bralcem se razgrne zelo mračna podoba tega sveta. Glavna junaka sta oseminpetdesetletni pisatelj, ki postane zaradi kompleksov svoje mladosti dvakratni seksualni morilec (domišlja si, da mori iz protesta proti mladini, ki je pač takšna, kakršna je) in na drugi strani kriminalistični komisar. Ta je morda edina pozitivna oseba v romanu. Teža knjige je v njunih razmišljanjih o problemih sodobnosti. V knjigi srečamo še reporterja, ki nima kakšnih pomislekov o morali, nič tenkovestnega založnika ilustrirane revije (ta dvojica morilca prva odkrije, vendar ga ne prijavita policiji, temveč se koristoljubno pogodita z njim za njegove spomine), pa simpatična call-girl in založnikov sin, salonski revolucionar, ki se ob prvi priložnosti prelevi v očetovega dvojnika in s tem spretnega menedžerja pa končno oče ene od žrtev, ki želi čim draže prodati svoje pravice od hčerkinega življenjepisa. A kakšne so te pravice in kaj je za tem? Pisatelj je znal vsem osebam vdahniti življenje; pred nami so ljudje z vsemi vrlinami in slobostmi. Razkril je njihove nagibe in intimno življenje. Roman vznemirja domišljijo in nas pritegne, beremo ga hlasto. Clare Nonhebel: HLADNI VAL Clare Nonhebel je mlajša angleška pisateljica, ki se s svojimi deli vse bolj uveljavlja. Za pripoved Hladni val si je izbrala dobro znano tematiko: vsakdanje življenje mladega človeka v zahodnoevropski civilizaciji, od dela do zakonskega življenja. Ta vsakdan je znala Clare Nonhebel podpreti z izpovedno iskrenostjo in humano noto. Junakinja pripovedi je Cathy, petindvajsetletna poročena ženska, ki srečno živi s soprogom Barryjem. Ima dobro zaposlitev v londonski kozmetični industriji. Vendar pa poti njenega življenja niso gladke, kot je pač v naši vsakdanjosti. Njeno življenje se skorajda podre, ko Barry, ki je delal v ne- Konec decembra so godbeniki steklarji priredili koncert, s katerim so pozdravili prihod novega leta, hkrati pa so se s to prireditvijo vključili v akcijo - pomoč ljudem, ki so jih prizadele prvonovembrske poplave. Na koncertu smo slišali široko paleto prijetnih medij, ki so bile med poslušalci toplo sprejete, izkupiček od prireditve pa je znašal 13.500,00 dinarjev. Je že tako, da človek šele v nesreči spozna pravi obraz sočloveka. In ker smo steklarji tudi sami okušali, kako je kadar te doleti nesreča, je bila prireditev hkrati tudi priložnost za javno zahvalo vsem, ki so nam pomagali ob požaru Steklarne. Predsednik sindikata Janez Ciglar je v svojem nagovoru med drugim dejal; Spoštovani obiskovalci! Leto devetdeseto se izteka. Bilo je v marsičem drugačno, kot smo si ga želeli in pričakovali. Spletali so ga mnogi dogodki, ki so se nam vtisnili globoko v spomin. Nekatere bi najraje, če bi le mogli, čimprej potisnili v pozabo, spet drugih, teh je bilo malo, se dolgo in z veseljem spominjali. Toda to leto nam je prineslo tudi dogodke, ob katerih se je preizkušala naša človečnost in soli- Zahvale Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam izmene Ranzinger za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Še posebno se zahvaljujem Hanziju za izrečene besede in dobre želje v mojem nadaljnjem življenju. Kolektivu Steklarne pa želim obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Franc Dolinšek kem laboratoriju, nenadoma umre za rakom. To je začetek njene osemmesečne dileme v negotovosti. Izpolnjena z žalostjo, premišljuje o vrednosti dveletne, torej kratkotrajne zakonske zveze. Sočasno pa si pridobiva poglobljena spoznanja in zavest o življenju in smrti. Premišljuje o temeljnih problemih našega bivanja. Vsi njeni jo skušajo tolažiti na svoj način. Razne recepte imajo - tako npr. mati, ki misli, da bo kmalu vse minilo in da bo že bolje, ali prijateljica Marcie, razvezana in poslovno uspešna ženska, ki misli, da bi pomagalo, če bi si Cathy našla novega prijatelja; pa Jim, mož njene prijateljice, ki je dokaj neposreden in ji ponuja »prijetne« usluge. Cathy pa išče samo sebe. Zamenjati želi stanovanje in išče sostanovalca. In vsi okrog nje, vsi, ki jo poznajo, se zgrozijo, ko zvedo za njeno odločitev: v stanovanje vzame temnopolti zakonski par, ki pričakuje otroka... In potem se zgodi: Cathy spozna moškega, ki ji je všeč. Ime mu je Wayne. Vendar se še ne more odločiti, negotova ostane, dokler ne razčisti zadeve s preteklostjo. Šele potem, ko spozna, da tudi zakon z Barryjem ni bil idealen, se je pripravljena soočiti s prihodnostjo. Zdaj se lahko sproščeno preda novemu ljubimcu. Morda bo Wayne resnično postal del njegovega življenja v prihodnosti. darnost. In ker ima današnja prireditev namen pomagati ljudem, ki so jim narasle in podivjane reke v nekaj trenutkih uničile vse, kar so roke teh ljudi ustvarjale v dolgih letih njihovega življenja, to prireditev delavci Steklarne Hrastnik jemljemo tudi kot priložnost, da se še enkrat iskreno zahvalimo podjetjem, ustanovam, društvom in posameznikom Hrastnika, Zasavja in širše domovine, da so nam ob nesreči, ki smo jo doživeli 22. avgusta, priskočili na pomoč, ter nam pomagali premostiti prve, in v zgodovini Steklarne Hrastnik gotovo najtežje trenutke. Pa naj bo srečnejše leto enaindevetdeseto! Življenje ni pesem. Je predvsem delo in skrb. A če je tega dovolj, nam spleta tudi srečne trenutke. Teh je malo, a lahko jih je več, če si jih znamo ustvariti sami. Zato ponesimo čez prag novega leta vse tisto, kar nam je leto, ki se poslavlja, dalo plemenitega: izkušnje in spoznanja, tovarištvo, prijateljstvo, mir. In naj bo prihodnje leto za vse nas zdravo in veselo. M. K. Mojim sodelavcem v zmesarni, kot tudi vsem tistim delavcem,, s katerimi smo dolga leta delali skupaj na izmeni in so me na moj zadnji delovni dan, oz. v pokoj pospremili s tako lepimi darili in željami, se toplo zahvaljujem. Obenem pa želim vam in vsemu kolektivu Steklarne pri delu veliko uspehov, v osebnem življenju pa obilo zdravja in sreče. Mirko Kočila Sodelavkam in sodelavcem brusilnice se iskreno zahvaljujem za prelepa darila, izkazano pozornost, ob mojem odhodu v pokoj. Še posebej se za izkazano pozornost zahvaljujem sodelavkam pri horizontalnih žagah, še zlasti pa Anici Zajc za ves trud in delo. Vsem skupaj pa želim obilo uspehov pri delu, v osebnem življenju pa predvsem zdravja, zadovoljstva in sreče. Silva Čepin Vsako slovo je težko, pa čeprav tako prijetno kot ste mi ga pripravile ve drage sodelavke in sodelavci slikarnice, brusilnice, primopredaje in kontrole. Res si človek želi, da se malo odpočije od dela, a ko pride trenutek slovesa, te vseeno stisne pri srcu. Na lepe in včasih tudi atežke trenutke, ki smo jih skupaj preživljali, se bom spominjala še dolgo. Na vas pa me bodo spominjala tudi dragocena darila, s katerimi ste me prijetno presenetili. Še enkrat se vsem skupaj najlepše zahvaljujem ter želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Silva Kreže Dragi sodelavci. Po odsluženju vojaškega roka sem se zaposlil v Steklarni. Kot KV mizar nisem dobil svojega dela, pa sem sprejel, kar so mi dali. Sčasoma se je tudi to uredilo in prišel sem v mizarsko delavnico, kjer sem opravljal svoje delo do pred kratkim. Čeprav sem veliko let prepešačil v dežju, mrazu in snegu, pa mi je bilo med vami lepo, dragi sodelavci. Bili smo si prijatelji - tudi v stiski. V pokoj odhajam z lepim spominom, predvsem pa predragocenim darilom, ki me vsak dan spominja na vas, dragi sodelavci. Najlepša vam hvala. Posebna zahvala velja gospodu Stojanu Binderju za poslovilne besede. Za izkazano pozornost pa se zahvaljujem Rudiju Berausu, Slavku Drobnetu, kot tudi Lojzetu Klemen in vsem, ki ste prispevali za darila. Vsem še enkrat prisrčna hvala z željo, da se vam v letu 1991 izpolnijo vse tihe želje, ter da si ostanete zdravi in dobri prijatelji. Kolektivu Steklarne pa želim še mnogo delovnih uspehov. Polde Kovač Ob odhodu v pokoj se še enkrat zahvaljujem svojim sodelavcem za vso pozornost in dobre želje, ki ste mi jih izrekli na moj zadnji delovni dan. Najlepše se zahvaljujem za darilo in za pozdravni govor, pa tudi zato, da ste si vzeli čas in se poveselili z menoj. Zahvaljujem se tudi sindikatu podjétja in svojim nekdanjim sodelavcem orodjarjem oziroma Ladotu Kodrun za pozornost in darila. Še enkrat prav lepa hvala vsem in mnogo delovnih uspehov še naprej. Obenem pa želim celemu kolektivu Steklarne srečno in uspešno leto 1991. Valentin Kunič Človek človeku človek Zanimalo vas bo November 1990 S 1360 zaposlenimi (651 žensk in 709 moških) smo zaključili november. Zaposlil se ni nihče, delovno razmerje pa je prekinilo 10 delavcev. Odšli so: Majda Krošlin, vodja trženja domači trg - sporazumno; Alojz Tovornik, vzdrževalec viličarjev - predčasno upokojen; Andrej Mejač, transportni delavec - invalidsko upokojen; Peter Mejač, dostavljalec orodja - upokojen; Silva Vintar, kontrolor I. - upokojena; Simon Habrun, priučitev za steklarski poklic - določen čas; Janez Zupanc, nabiralec MDR - upokojen; Maks Korbar, ključavničar-upokojen; Leopold Kovač, skupinovodja v mizarski delavnici - upokojen; Vinko Smešnik - nabiralec stekla - upokojen. Rojstva: Ivanu Kovačiču se je rodil sin Kristjan, Stanku Kovačiču hčerka Martina, Fi-kreti in Safetu Smajiču hčerka Nadina, Mileni Pavčnik hčerka Maruška. December 1990 Zaključili smo leto 1990. Bilo je naporno in žalostno predvsem za naše podjetje. Zaključili smo ga s 1353 zaposlenimi in 15 pripravniki. Odšli so: Valentin Kunič, skupinovodja v avtomatski delavnici - upokojen; Mirko Ketiča, topilničar - predčasno upokojen; Darja Pavelšek, rezalka na_vertikalni žagi - izključena; Silva Čepin, rezalka na horizontalni žagi - upokojena; Silva Kreže, primopredaja-briga-dirka - predčasno upokojena; Vida Ceglar, čistilka samskih domov - invalidsko upokojena; Franc Božič, dostavljalec modelov - invalidsko upokojen; Fani Volfand, stekloslikarka -upokojena; Franc Dolinšek, ročni pihalec - upokojen; Petra Oberčkal, delavka v kartonaži - sporazumna odpoved; Koviljka Janoševič, kontrolor II. -izključena. Prišli so: Sebastjan Tavčar, strugar - pripravnik; Stanka Kapelari, stekloslikarka -pripravnica; Ivica Bukovšek, stekloslikarka - pripravnica; Simon Laznik, vzdrževalec v avtomatski delavnici; Bojan Peklar, ključavničar - pripravnik; Boštjan Hudi, obratni elektrikar -pripravnik; Sandra Tosič, evidentičar plačilnega prometa-pripravnica; Barbara Koritnik, referent kadrovske evidence - pripravnica; Šteti Kepa, administratorka v kontroli - pripravnica; Sašo Halzer, operater na terminalu -pripravnik; Sabina Žlindra, inž. kemije - pripravnica; Andrej Kušar, instru-mentalec - pripravnik; Dimitrij Hren, polirec na vretenu - iz JLA; Damjan Lavrič, vzdrževalec avtomatskih strojev - iz JLA. Poročili so se: Darinka Alauf in Vito Zupan Kadrovska služba Nagradna križanka / S0UCENCU V SOLI MEL spraševanjem NI D0 VOLJENO ... RAZKRITJE NEKE RESNICE SKLADBA ZA UVOD, PREDIGRA VULKANSKI OTOK TIP GRMI ĆEVNATEGA RASTJ A V MEDITERANU OSKAR HU DALES MESTO OB VOLGI 1 / /a RAHLA OMEMBA, ALUZIJA HITRA TEKAČICA V GRŠKI Ml T0L0GIJ1 VMESNO NADSTROPJE IGRALKA BEGOVIC FRANC0SK FILOZOF DESCARTES AUGUST CESAREO 1 / /a HUDOBIJA GEOMETRIJ SKI LIK NAJVEČJA REKA V vzhodni SIBIRIJI ZIDARSKA ŽLICA TROJANSK KRALJ, KI JE IM&L 50 SINOV NAKANA, SLUČAJ PLINSKA ZMES, KI JO VDIHAVAMO PLAHTA, VELIKA RJUHA PREBIVALEC ATEN GLAVNO MESTO TOGA UTELEŠENJE BOSA VIŠNUJA ETIOPSKI PLEMENSKI POGLAVAR GLAVNI JUNAK 30MANA. ?0D SVOBODNIM SONCEM - MUSLIMAN SKI POST REMO V BRAT MESTO V BOSNI OB REKI BOSNI SLOVENSKI PISATELJ (.IVO) MESTO V ŠPANIJI ŠČIR, LEPOTNA RASTLINA PRVA ZENSKA MESTECE V S.7. ITALIJI MOŠKI PODPORNI LIK TUJE ŽENSKO IME TURŠKA KRATKA KRIVA SABLJA MESTO V SEVERNI ITALIJI OTOK V JADRANU ZEN0N0VA Fl LOZO F. SOLA V JUZ. ITALIJI PUDER, PRAŠEK SVETNIŠKA PODOBA KARTA PRI TAROKU STARA DOLŽINSKA MERA NASELJENA NORVEŠKEM ZBOR TREH PEVCEV MESTO v juZni FRANCIJI EPSKI PESNIK LETNI GOZDNI POSEK FILMSKA IGRALKA GARDNER SENČNICA KLADA ZA SEKANJE TRAVNIK OB VODI NASELJE V NEMČIJI RAJKO RANFL TOM JONES ĆAPK0VA DRAMA NOVINARKA ÖI2ILJ NEKDANJI KUBANSKI POLITIK RUSKI PESNIK (NIKOLAJ) roman TOLSTOJA ALBERT PAPLER GRŠKA BOGINJA MODROSTI MESTO NA SICILIJI OSTRE KOPE NA LEDENIKU VANADIJ PEVKA 8 A EZ AM. FILMSKI IGRALEC (JAMES) ZDRAVILNA TRAV-NIŠKA RASTLINA VRV Z ZANKO SESTAVIL: KARLI DREMEL JUŽNOAMERIŠKI GRM, DOMA IZ PERUJA VRSTA POLDRAGEGA KAMNA VISOKA VZPETINA RADIO- AKTIVNA PRVINA PESNIK MERM0LJA SRBSKI PISATELJ (MILO) TRGANJE GROZDJA JAPONSKI PISATELJ (KOÜO) MADŽARSKI POLITIK (BELA) TULEC,ETUI VOJAŠKA STOPNJA AMERIŠKA KUKAVICA POKLON, DARILO Dišeče MAZILO ZAVORNA SNOV V EDRSKEM REAKTORJU DRŽAVA V AFRIKI GRŠKA ČRKA PLANINEC ALJAŽ TORIŠČE GLINASTO GLASBILO FINSKO JEZERO TVOREC SIKHIZMA (GURU) TOPNIČAR Zahvale Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata Zlatka Čudovana izrekamo zahvalo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Hrastnik za vso pomoč, ki so mu jo nudili ob težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem steklarjem, delavcem v orodjarni in avtomatski proizvodnji in vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrazili sožalja, ter mu darovali cvetje in vence. Prav tako se iskreno zahvaljujemo župniku za opravljen obred, godbi in pevcem za žalostinke. Vsi njegovi Ob izgubi drage mame Pepce Dolinšek se iskreno zahvaljujem oddelku slikar-nice za podarjeno cvetje. Bojan in Marjana Bregar Ob boleči izgubi drage mame Marije Žučko iz Hrastnika, se iskreno zahvaljujem za izkazano sočutje in podarjeno cvetje delovnemu kolektivu in sindikalni organizaciji Steklarne Hrastnik, pevskemu zboru in pihalni godbi Steklarne za petje in glasbo, predsedniku Krajevne skupnosti pa za poslovilne besede. Sin Vojko z družino in sorodniki Ob boleči izgubi Leopolda Šinkovca, ml. se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podarjeno cvetje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, ata in stara mama Marija nagrajeni reševalci Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 49 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 300 din: Alenka Kirn, 2. nagrada 200 din: Marjan Miklič, pet nagrad po 150 din: Anica Poslek, Marjana Fabjan, upok., Dore Bizjak, Albin Lavrič, Milan Crnkovič, upok. Rešitev novoletne nagradne križanke VODORAVNO: kalipso, pasaža, Aman, starost, Ana Karenina, areal, Oertli, Istran, Varna, orka, Zak, P. O., Ett, ale, Leeds, kvas, ro, zadeva, aer, dar, kure, ato, Ravanica, Teo, L. M., Nemcova, Onon, Ems, osa, Nam, Na, Nela,_ nit, Nissan, film, kol, Isa, tau, lak, IŽ, Ni, sanke, mister, Erie, rjavka, Tar, Marolt, Eliot, Alma, U. N., Zei, Vevčani, viola, hiat, Amiens, Banks, Nemmi, Rock, obla, Tatre, C, Ena, ulna, Morris, Bra, ŠA, psi, okov, iks, Rac, usoda, V. T., Edop, žaba, oko, ravs, ost, Ban, TU, bacil, RL, omorika, aloa, Nin, Aetij, les, Rute, Jovič, otre, Ema, ukaz, Avala, soor, Cid. (K. D.) Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 200,00 din 2. nagrada 150,00 din 3. do 7. nagrada 100,00 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 27. 2. 1991. steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič. Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.