St. 283 pafryimni([«itt tMiwnnm mu Posamezna Številka 20 cent. Letnik L fcM. po»4*»k. *** »I"«"1 " »ML L nadltroo}^ Dopisi Ti! , - IM. r. P-U Lvtaik «• E- ^ jj^' Edto-t ,» BIIH L 7.-1 3 n.^3.1 ^ r . — - M— » W<° L C. i»M.m*r. m«.£»o S Ur - T.l.loD .»dnUt™ » Upr.r. M. 11-S7. EDINOST Posamezne Številke t Trata in okolici po 20 cent. - Orfasi ae r.Cun*|o v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p<*30 eeni osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi dnamlh ravodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Oflad naročnina in reklamacije s« poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Tret«, ulic« »v. Frančiška Asiikega štev. 20, I nad- — Telefon uredniitva in uprave 11-51 MmM K drugemu odgovoru dr. Engelbsrta Besednjaka! (gl. «Edinost® od 29. pr. m.) Ko so se že tiskale moje primetbe k • prvemu odgovoru* mojega poslanskega tovariša, mi je uredništvo «Edinosti» izročilo njegov, «drugi odgovor*, objavljen v v Goriški straži« od 28. pr. m. Tudi k temu moram marsikaj pripomniti. Dr. Besednjak je zapisal na koncu le-^e odločne besede: «Zame je stvar zaključena«. Potemtakem smemo njegov «prvi m drugi odgovor» smatrati za -eloto. ki je v njej vsei^Uzr^eno, kar je dr Besednjak mislil, da je treba povedati. V bistvu je povedal naslednje. 1) Reakcija z nase strani proti očitanju framasonstva. v «Malem listu«, je bila pretirana in krivična. 2) tTav-tako kakor «MaU list« s svojim člankom, sem se zgrešil jaz s člankom «Moja ho,a na Aventin». 3) Dr. Besednjak pa je zabranU vsako polemiko radi tega članka m se ne ozira na na,pade v .Novicah« m .Istarski Riječi« 4) Dr. Besednjak in njegovi prijatelji so namreč resni možje in se edmo za velika politična načela in za žrvljenske konsa ljudstva spuščajo v boj. 5) Jaz in moji prijatelji smo pa sveda — Usta senca brez katere tolika luč ne more biti. 6) Kar se tiče zakulisnega poročila .Malega listaj o ženevski manjšinski konferenci, si dr. besednjak umiva roke. 7) Sicer^a'spet m kriv .Mali list«, nego je kriva .Edinost«, ki je — kakor se moj tovariš pravtako odkrito kakor elegantno izraža — poskusila kova.i politični kapital iz ženevskega zborovanja. S) iN; stvar" dr. Besednjaka, da me ^rani proti «Malemu liste, kakor se on ne obrača do mene za pomoč proti «Novi-cam» Dr. Besednjak se zna sam braniti m svelute enako meni, ki sem torej po njegovem mnenju te*a nasveta potreben. Na par teh točk sem že napravil svoje pripombe v «Eč:nosti» zadnje nedelje. Radi preglednosti se pa moram tu z vsemi po vrsti peči-ti. , . _ Ne «re za prazno prerekanje. Zavračam to očitanje. V načinu, kako dr. Besednjak brani svojo stvar in napada tisto stvar kateri je nasproten, hočem pokazati našemu javnemu mnenju eno, *ar je značilno sa metodo in smer njegove struje. Krav zato sem se tudi tako razveselil njegovega podpisa- ..... Reakcije proti .Malemu listu«, ki ji je «Edinost« s tistim svojim člankom pod šestimi pikami-in klicajem dala pač najbo'i stvarnega in toliko bolj učinkovitega izraza iaz ne bom branil. Brani jo sam — dr' Besednjak, ko opravičuje «Ma!i list» pr d v za prav samo s tem, da se radi njegovega očitanja framasonstva ni nikomur niti laus skrivil. Puška (ali je bil morda le revolver?) je bila nabasana, strelec jo je sprožil o nepravem času v nepravo stner -ampak zadela ni nikogar. Zakaj bi uooge-mu strelcu še očitali hudobijo, vpraša — dr Besednjak. Vprašanie, ali je bila upravičena reakcija proti - Malemu listu«, je zares zaključno rešeno, ali. kolikor morem jaz presoditi, ne tako, kakor želi cir. besednjak, niti v tistih krogih, ki so po stanu, samo po stanu onim......okoli < Malega lista« najbližji. Dr. Besednjak ocistavlja očitanje frama-sonstva v ^Malem listu« od 13. novembra Ln • Mojo hojo na Aventin« v « Edinosti > od 12. novembra v isto vrsti, kolikor je to ob njegovi umljivi simpatiji za < Mali list« mogoče" Že v prvih svojih piimetbah sem sede, ali niso Val! listi, katerih enemu ste Vi urednik in kateri drugega bi V i sami radi kakšenkrat zatajili, a ga vendar z neodoljivo ljubeznijo spet branite, pisah ze neštetokrat tako o meni, da bi me tisti, ki V a Si m listom verujejo, morali šteti še za mnogo slabšega, nego je bil v farizejavih očeh tisti cestninar? AU naj Vas spomnim, kako so Vaš! Usti hujskali naše ljudstvo, izrabljevaje moje bc-sede o narodnem značaju «Jadranske banke», kateri narojtm značaj je potem smelo povdarjati prav Vaše, kako naj ga imenujem? novinsko zaščitništvo onostran meje, ko je spet bilo treba iz narodnega značaja « Jadranske banke« kovati obtožbe proti političnemu nasprotniku?! Berite evangelij, dr. Engel-bert Besednjaki Za zakulisno poročilo .Malega lista* o ženevskem zborovanju si dr. Besednjak umiva roke! Kdo pa je razen mene od nase manjšine gledal za tiste kulise? Mari sem jaz informiral «MaH list«? .Edinosti pa očita dr. Besednjak, da je poskusila kovati politični kapital iz ženevskega zborovanja. Kaj pomeni to očitanje, prestavljeno v bolj priproste besede? Te prestave tsicer spričo gegove lepe odkritosrčnosti ne bi bilo treba ^za boljše razumevanje, pač pa toliko lolj da se označi metoda, ki postavlja strogega sodnika moje lojalnosti in m o j e g a- poslanskega tovarištva v pra- V°Naj se jaz sam branim proti .Malemu H' stu», mi svetuje dr. Besednjak. Mari sem <5a le z eno besedo prosil pomoči zase/ Mari sem sploh zahteval, da kaj izprego: veri ali napiše nikar zame, nikar proti Malemu listu«, le vobče kaj o tem predmetu? Klical sem le dr. .Engelbertu Besed-;?ku v spomin temeljne zahteve medna- RazsodUa oMožllne sekcije ▼ Matteottijevem procesu RIM, 2. Obtožilna sekcija v Matteottijevem procesu je izdala razsodbo, s katero izjavlja, da se, radi nezadostnih dokazov, ne sme postopati proti obtožencema Putatu nPanzeriju, ki sta obdolžena, da sta sodelovala pri umoru posl. Mautteottija. Izjavlja nadalje, da se ne sme postopata proti Duminiju, Volpiju, VioE Poveromu, Malacriji, Putaitu, Panzeriju, Thierschaldu, Coliniju, Mazzolrju, Tezzi, Nakiiju, Rossaju, MarinelUju in Filippelliju, obdolženim omejevanja osebne svobode posl. Matteottija. in tudi ne proti obtožencem Gallasm-ju. Briandu, Neriju, manjšo zamudo »U imela vlaka št. 15 in 9. Železniško ravnatel«t/vo j« odredilo strogo preiskavo. ___________ S. Radić zopet pri kralju BEOGRAD, 2. (Izv.) Danes je bil S. Rar dić sprejet v posebni avdijenci pri kralju. O vsebini pogovora med vladarjem in prosvetnim ministrom ni nič znanega. Zasedanje jugosl. narodne skupščine s* je podaljšal ker ni odbor za Lukinićevo afero še končal svojega dela. dnevms vesti Korak nazreli Že par let smo morali poslušati pritožbe, da «Edinost» ne zadostuje več razmeram jn potrebam sedanjih časov. V načelu ranihi ttnanou i^nju, Brambillaschiiu,1 nismo mogli oporekati opravičenosti takiM SttU? SSSliji Sitiju, Terziju. Do- pritožb. Križ pa je bil v tem, da so se zelje a^B^Ts^im. Boattiniiu, Pilli in kak naj bi bil list, gibale v različnih m Bazziju, obdolženim potuhe. Sodno postopanje proti gori omenjenim obtožencem je ukinjeno racfi aannistije ukupno korist in v v Julijski Krajini! zaščito naroda našega odnega sodelovanja: dostojnosti, obzirno-.. • "ij—4« tfa v tem smislu po- sti in diskretnosti, m ga v -Jval. da naj ukrene kaj spričo svoph notornih zvez z...... okoli .Malega lista« ca ne bo stvar trpela, ne moja oseba. In dok-; tor Besednjak je dal na to — svoj * drugi odgovor«! t Gre za može, ne za mere, pravi Anglež. Dr. Josip W*Han. Obtožilna sekcija je nadalje odredila, naj se izpuste v svobodo Rossi, Marmelli, ri-lippelli, Putato in Thienschald, če niso le-ti iaprti radi kakili drugih razlogov. Filippelli, Marinelli, Rossi in Putato Opuščeni na svobodo RIM 2. Danes zvečer so bili izpuščeni iz zaporov Filippelli. Ros« in Putato, klinika Morgagni pa, kjer je v oskrbi Marinelli, ki je bolan, ni več pod oblastvenim nadzorstvom; tako >e tudi om prost. Obtožencem so sporočili razsoabo ob 17. uri. Prisostvovali so preiskovalni sodnik, komisar komendator Penetta ter ravnatelj zaporov .Regina Coeli», Macri. J\a trgu pred jetnišmico je čakal svojega sina Putato v oče. Komendator Cesare Rossi m odvetnik Filippelli r-nrk poslal spoštljiv pozdrav kalabreškemu imdstvu, ki se je kljub težkim udarcem usode znalo vedno z jekleno vstrajnostjo brareiAi proti sovražnostim elementov. V imenu vlade je drž. podtajnik Teruzzi izjavil, da bo vlada storila vse za prebivalstvo Kalabrije, in se je pridružil pozdravu solidarnosti poslanca Madije. Predsednik Casertano je pozdravil v imenu zbornice velikodušno kalabreško ljudstvo. Po kratki debati radi slučaja profesorja Salveminija, med katero je bilo prosvetnemu ministru Fedeleju izrčeno priznanje, ker da je nastopil tako odločno v tej stvari ter odstavil imenovanega profesorja, je zbornica začela razpravljati o raznih zakonskih načrtih, med katerimi so bili sprejeti sledeči: spremenitev v zakon kr. ukaza od 4 9. 1925 štev. 1825. ki vsebuje ukrepe glede taks in davkov zveznega krditnega zar. oda za obnovo Benečij; spremenitev v zakon kr. ukaza-zakona od 30. 8. 1925. s nie v ulici Montedoro. Izjavil je, da se bo nancijelno, vprašanje sredstev! iO napotil na Tc^kansko, kjer da si hoče ne- šanje jc ce\Q odločilno, ako uvazujemo. ko-koliko odpočiti. Putato pa bo z očetom od- — potoval v Milaik_ iiko .silnega denarja stane izdajanje dnevnika ob sedanji strašni draginji vseh pripomočkov za izdajanje lista. Zato se — daci je uredništvo predobro občutilo potrebo razširitve lista in pomnožitve njegove vsebine — izdajatelji «Edinosti>> niso mogli odločiti za tak korak, zavedajoč se, da bi moglo to spraviti v nevarnost obstanek Usta samega, oziroma bi mogla nastati potreba za istotako nevaren korak — nazaj! Nasa javnost pa bodi uverjena, da je bilo nam naravnost mučno, ker nismo mogli ustreči željam, katerih opravičenost smo priznavali tudi mi. Slednjič pa so nas razvoj političnih dogodkov, ves položaj naše narodne manjšine v Italiji, nasprotstva, s katerimi se mora ta boriti, in potreba njena po duševni hrani in zdravi politični vzgoji postavili pred neodklonljivo zapoved, da razširimo obseg našega glasila- Toda tudi sedaj ne smemo preveč nagliti iz razloga, ki smo ga gori označili. Kajti kakor vsako bitje, se mora iudi javno glasilo razvijati organicno, iz sebe, postopno, primerno sredstvom in močem, ki so mu na razpolago, lako je n pr. naš list začel izhajati kot polume-sečnik in se je polagoma, v dobi do gih petdeset let, razvijal korak za korakom v dnevno glasilo današnjega obsega. Odločili smo se za korak naprej. Za- Luthroue In ErlandoM \z]m o locarnskih pogodbah LONDON, 2. Chamberlainu sta, ob priliki podpisa locarnskih dogovorov, odgovorila nemški državna kancler Luther in Briand. Kancler Luthei je naglašal. da mora lo-carnska pogodba tvorita temelj resničnemu po mir jen ju in spravi med državami, ki so jo podpisale. .Treba bo pa tudi», je nadaljeval, « na primer fr kateregakoli razloga izgubila spise ali imenike, se drušivom toplo priporoča, da jih nemudoma obnovijo. Ker društva večinoma nim?,:o pe«j®brej:i ustanovnega spisa, ga oblastvo pač eo bp meglo upravičeno zahtevati, a v amf i primerih se bo mogel za takega smatrati zapisnik o takozvanem ustanovnem občnem zboru. Glavno je, da društva im^jo v redu, ori-roma, kolikor je treba, takoj uredijo pravila in imenike._ Dolarska zbirka je dosegla po zadnjih vesteh popoln rnpeh. Tiskovni urad ministrskega preds«. J h .-t v a je sicer obznanil, predvčerajšnjim, ia e končni rezultati objavijo še-le v soboto, toda na podlagi neuradnih vesti je haie dcisegla zbirka nad 125 milijonov lir. tako ia je krit ves prvi obrok, ki ga mora Italija plačati Ameriki v smislu neda n k e-njene pogodbe o odplačvanju vojnih dolgov. Kakor poroča *Popoio di Trieste*. js sam Trst podpisal za nad 2V2 milijona lir. mi. pač pa samo s sodelovanjem. Le v sodelovanju narodov lahko iščemo mir za bodoče dni, in za tak mir se je velrka večina nemškega naroda že izjavila«. LONDON, 2. Sir Austen Chamberlain je danes zvečer priredil pojedino na čast čla m arugtm. oaz ^anuc^ ^nlmslvo ^ ukaza ^ 31 1919i katcri vsebuje 1 •• •_' 1 2__X J— ntrAU' zase in za dr. Besednjaka (za njega v obliki, v kal eri sem ga mogel zanika vati pišoč o njem brez stika ž njim na podlagi svojega domnevanja) potem, ko je fašistovski dnevnik očital aventinstvo nam vsem, a dr. Besednjaku posebno m edino njemu imenoma. Mali list« pa ni zanikal framaisonstva za nikogar, nego ga nam izrecno očital, predno se je fašistom le sanjalo preganjati framasone tudi med nami, a samo teden pc»em, ko so bili fašisti svoj bes proti fra-masonstvu izkazali na strašen način na možeh- ki so morali v fašistovskih očeh imeti prav toliko več pravice do prizanašanja, kolikor manj pravice bi jo bili slovenski < fra.niasoni« imeli. Da dr. Besednjak, ki je katerim je bil odpravljen zadnji odstavek | nom delegacij, ki so prišli v London, da — * ' 1 ™ 4rvv> 00irot in otrok, rojenih v času vojne izven zakona-. Po kratki razpravi je bil odobren tudi zakonski načrt, ki predpisuje, da mora vsaka občina v kraljevini ustanoviti svoj spominski park. Sprejet je bil še načrt za sj>remenitev v zatkon kr. ukaza od 15. avgusta 1924. s katerim je bila odrejena izvršitev italijansko-angleške konvencije za odstopitev dela Ju-balanda, katera je bila podpisana v Londonu 15. jul'iija 1924. Nato je bila seja ob 17. uri zaključena. HussoHnUu izroteim diplomo častnega občana tržaškega rendar tako spreten in ostroumen dialek- 2. Miniistrski predsednik je sprejel ik, te razlike ne vidi, a predvsem ne cn^-i,; člane trža3kega v tik, Le razlike ne vidi, a predvsem ne cnu,jčjane tržaškega mestnega i>dbora z župa-to moram povdariti kot posebno značilno, j nom ^natonem Pitaccom na čelu- ki so mu S političnega vidika je pravtako značilno,, 'V£ročj\i pergament, ks osvedoča njegovo da -ie dr. Besednjak ne tisti, ki so ga t?ko j hnenovaaije ^ častnega občana tržaškega. Ogorčeno potrjevali v njegovem prepričanju dn. Moja hoja na Aventin« ni ravno vzor lojalnosti in poslanskega tovarištva, ne morejo razumeti, proti čemur je bila naperjena ost tistegi članka, kako malo je terej moglo odgovarjati mojemu javnemu namenu- da bi tudi le od daleč podtikal dr. Besednjaku aventinstva, in kako sem prav pri pisanju tistega članka spet čutil vse prokletstvo, ki ga je spravil nad našo stvar boj naših «resnih« mož za «velika« politična načela. Tisto, kar sem posnel iz obeh odgovorov dr. Besednjaka v gorenjih treh daljnih točkah pod št. 3, 4 in 5, zveni pač k iker ^'cf-i D«. ^ . AU«rn1i m 4-1> rli n1 c o rr» L- ta «Bog, zahvalim te, da nisem kakor $ ljudje: roparji, krivičniki, prešestniki, e udi kakor ta cestninar« (gl. evangelij s Luka 18, 9—14). Roko na srce, or. En- ltnlUanski valai itnn napram Angliji pred konsolidacijo Cente Volpi pojde v London RIM, 2. V petek zvečer ob 20. uri se bo finančni minister cotnte Volpi povrnil z ita lijansko delgacijo v Rim. LONDON, 2. Finančni minister Churchill je izjavil v dolnji zbornici, da bo italijanska vlada odposlala sredi decembra v London misijo pod predsedništvom ministra Volpi-ja, katera bo začela pogajanja z Anglijo za konsolidacijo vojnih dolgov. ItJIjansko-nsmiko trjovinsRo pogodba odobrena ▼ državnem zboru BERUN, 2. Drugo branje nemško-italiianske trgovinske* pogoči« je bi'o .končano in jo e, po tretjem branju, državni zbor definitivno sprejel. _________ Sneg in mraz v Jugoslaviji BEOGRAD, 2. Iz vseh pokrafin Jugoslavife priha ajo poročila o silnem in nepričakovanem mrazu. Po Slo ven ji in Hrvatski je zapadel prilično visak sneg, ki ':« kmalu zmrznU, temperatura pa ie padla globoko pod ničlo in dosegla v Ljubljani v pondel'ek zjutraj 15° C. v Cel u 14", v Zagrebu 8" C pod ničlo. Promet v Sloveniji še futfkcijonira in razen pri Dobovi še ni prišlo nik en- do nobenih ne-prilik. V noči od nedel*'e na pondeljek je skočil namreč pri Dobovi tovorni vlak radi snega in gledenele proge s tira. P-roga je b:la zato dalj časa zatrpana in so imeli vsi vlaki znatne zamude. Ekspresni vlak je prišel v Zagreb s triurno zamudo. V Liki ie zapadel debel snetf in nt prišel tekom včerajšnjega dne niti en vlak od tamka: v Zagreb. Promet je zastal v prvi vrsti radi v sedanjem razmerno velikem obsegu! Vemo sicer, da tudi s to preosnovo ne bo se popolnoma ustreženo željam naših zvesuh somišljenikov. Pričakujemo pa vendar, da* bodo z zadoščenjem pozdravljali ta novi korak k tisti popolnosti, kakor si jo želijo oni in — mi! K temu cilju hočemo nadaije stremeti. Vedno bomo smatrali to za naso rodoljubno dolžnost. Pri tem pa moramo opozoriti naše pristaše, naše čitatelje, vso našo narodno javnost, da ta dolžnost veze tudi njo. Ako naj se naše glasilo nadalje ______ta r a 7 VY > i nosneševat' t'idi lista, s s smo- o Sadovi denuncijacij «Popolo di Trie ste» beleži z vidn'm zadovoljstvom- da v našem taboru vihra spor, da se «Edinosti in *Mali list» vzajemno ob-rblžujeta, kdo da kali moralno edinstvenost drugorcdcev v Julijski Krajini. < Popo-lo di Triesie» pripominja tender»c:jožno, da on ne more vedeti, Kdo da ima prav, ali «Mali list» ali «Edinost«, ker mu ni bila nikoli navada, da bi vtikal svoj nos v «masonske templje®. .Kar pa da je gotovo je, da framasoni tajijo sistematično, da niso ^ +o ra7Vm nosneševati* tndi framasoni! Toda samo oporekanje da ne razvija, mora ta razvoj posneseva. i ai h . , { dokaze — klice naša javnost z moralno in gmotno -^odporo.. NntranH oreoiri z naročevanjem in kupovanjem pridnim in vestnim dopisovanjem, trenim sodelovanjem in — tudi to moramo naglasiti — z dobrohotnimi nasveti, ne pa -r nepremišljenim kritikovanjem, ki le škoduje in nič ne koristi. Tu moramo napisati resno besedo tudi na naslov številnih naših društev. Cesto nam prihajajo društva s -rošnjo, naj bi jim list pošiljali po znižani ceni, ali celo brezplačno, ker da je društvo v slabem financijelnem položaju. Ne pomislijo pa. da list pri tem ne trpi izgube samo na naročnini, marveč izgubi tudi večje ali manjše število naročniKov v do-tičnem kraju. Zato pravimo: ko se že zahtevajo žrtve od uprave lista, se jim ne sme izogibati tudi javnost, ako ji je res na tem, da se naš list razvije v glasilo, ki bo odgovarjalo njenim željam in zahtevam. Ravno v nadi, da se bo javnost zavedala te svoje dolžnosti, da bo podpirala list gmotno in duševno, smo se odločiti za ko- vel:kanskih snežnih viharjev pri Gračcu, ker} spojen z velikimi žrtvami in neizmerno ii> nrfld9 oorvvtnoma zametena *u» vsak nre4 Zgovornostjo. Odločili smo se, ker je naša Sestanek ženske Male antante BEOGRAD, 2. (Izv.) Od 6. do 13. decembra se bo vršil v Atenah sestaneh ženske , ______________. Male antante, katerega se bo razen držav oeibert Besednjak/ da oonovim Vaše be- Male antante udeležila tudi Poljska. je proga popolnoma zametena ?n je vsak pre4 hod nemogoč. Promet v Gorskem kotaru še funkci onira. Snega je tamkaj nad pol metra, mraz strašen. želja, da se v razvoju in napredku lista kot neogibnega razvojnega isredstva od Tudi rpo vsej Bosni je »padel „ „edelio sne/raža vse naie |«oo. žMjeaie- f a rjaSega vendar pa se za enkrat vrši promet še popolnoma v redu. Temperatura se giblje na raznih krajih med 5* do 15> C pod ničlo. ljudstva in njegova nepremagljiva volja za zagotovitev svojega narodnega obstanka, socijalnega razvoja in gospodarskega na- ŽelezniŠka nesreča pri Piai p jQ j^j naš skupni cilj in korak naprej, RIM, 2. Osebni vlak Mi4an-Sarzana-Rim št ^ ga napravljamo k spopolnitvi našega 19 je pretekle noč, ko je odha al iz posta e v glasy bodi korak dalje k dosegi tega Piši, skočz zadnjma vozovoma i* Ura^, ker je " , y t zmis,u nasiovljamo naš da- ^Mi^^^U^ apel na narodno-zavedno javnost, škode. Vlak M. 19 je trpel 80 minut zamude: da bo naše delo zares vzajemno na vse- ifašistovsko glasilo. Notranji prepiri v dru-gorodni manjšini ga ne brigajo, hotel bi pa vedeti pred vsem, ako je res. da gotovi gospodje, ki se sicer ponašajo, da so kvin-tesenca italijanstva, na skrivnem spletkari j o z narodnimi nasprotniki. Zato b-. m ? — zaključuje «Popolo di Triesle>» — pozno zasledovali veselo polemiko. Taki so sadovi denuncijacij «Malega listam. Z vidnim zadovoljstvom in škodoželjnostjo spremljajo nasprotniki polemike, ki jih je izzval «Mali list® s svojim denuncijantskim in izdajalskim početjem. Po-polo» ne veruje, da med Slovani ni tr^nia-sosiov, pa naj se to še toliko taji ker framasoni v obče sistematično tajijo, b; bili framasoni. Zato tudi ne veruje italijanskim framasonom, da ne bi bili v tajnih z ezah — s Slovani! Ali je treba spričo današnjega ^ri'Hegi boja fašizma proti masoneriji zopet p: a. ti, kaj da pomeni to, ne za poedine slovanske osebe, marveč in v prvi vrsti za vkupncist našega* življa, če more fašistovsko glasilo na podlagi denuncijacije slovanskega I sta vztrajati pri trditvi, da so med Slovani framasoni, torej — po današnjem tolmačenju — sovražniki države?! To je grenki sad brezbožne m brezvestne denuncijacije v «Malem l.»l Vai vi, ki še nist spoznali grdih, peklenskih nagonov ljudi okoli «Malega lista*: odprite oči in ne podpirajte dalje narodnega izdajstva, — ljudi, ki so v raz-paljenosti svojih strai9-ti izgubili glavo in tel n. »EDINOST* V Trsta, da« 3. decembra 1925. Dr. France Prešeren 1800—1925 3. decembra L 1800. 9C je v Vrbt na Go-Prajikem porodad France Prešereai. Obha-juno torj danes stodvajsetpeUetnico tega ca nas Slovence tako pomembnega dne. Se mladega Franceta je vzel k sebi njegov stric, župnik Jožef Prešeren in pri njem fre dobival prvi pouk. Pozneje je pohajal bcAe v Ljubljani m dovršil tam tudi licej. £el je nato na Dunaj, študiral sprva, filozofijo, a prestopil nato na pravoslavno fakulteto. 28. let star je dosegel doktorat, a štiri leta za tem napravil odvetniški izpit. Prvi. p-očetki njegovega pesniškega delovanja datirajo iz ornih let, ko je še na Dunaju študiral. Vendar pa je začel s pravim pesniškim ustvarjanjem šele ko se je spet povrnil v domovino. Leta 1847. je izdal zbirko svojih pesmi — «Poezijedo takrat največje in — za dolga dobo — najpomembnejše delo v našem slovstvu. Globoko je bil začrtal pot dolgi vrsti onih, ki so prišli za njim. Nepričakovan se je bil pojavil v našem slovstvu, velik med malimi, mojster med začetniki. Nova doba se je pričela v naši literaturi. Da tudi "drugi narodi globoko cenijo tega našega pesnika, nam dokazuje dejstvo, da je mnogo njegovih pesmi, in tudi celotna zbirka, prevedenih v razne tuje jezike. 46 let star je pričel bolehati za vodenico, 8. februar^. 1849. pa je umrl v Kranju, ka-jnor se je bil, dve leti preje, preselil. Okrasa toimlnsKcta radi telesnih hib aH bolezni, naj pridene parošnji notarsko potrdilo, iz katerega je razvidna zapreka. Prosilci, ki ne znajo pisati, lahko podajo ustmeno svojo prošnjo preci, občinskim tajnikom ali drugim pooblaščenim uradnikom ali notarjem v pri-čujočnasti dveh prič. Prosilec dobi potrdilo »vložene prošnje. Kdor je že vpisan v imenike ene občine, a bi bil rad vpisan v imenik druge občine, kjer stanuie najmanj že šest mesecev, ali kjer ima sedež svcrjih obratov, mora vložiti prošnjo za vpis v imenike nove občine; prošnji naj priloži lastnoročno potrdilo, s katerim se odpoveduje vpisu v imenik prvotne občine. Kdor hoće ostati vpisan v imenike ene občine še nadalje, čeravno se je izselil, — Gf. ufL Amedeo Maroni, triaftt prefekt stavljen na razpoloženj«; na njegovo mes x> je bil imenovan dosedanji prefekt v Ferrari, Gasti gr. uff. dr. Giovanni. — Pozor Goricam, ki potujete v Trst! Iz občinstva nam piše o: V Trstu živi gospod, ki so mu že nasedli mnogi okoličani in drugi. Na ulicah spozna po govor ci, odkod prihaja tu ec, a'i je Gorjam, Vipavec ali Kraievec. Nagovori ga, predstavi se mu za MoLarja, gostilničarja v Gorici pri Belem za cu, izposodi si tekom govora dva ali tri gtolake, češ, v proda alni mu ne morejo izmenjati tisočaka, povabi upn ka, naj se zvečer zglasi v njegovi gostilni v Gorici, k'er dobi večer o, prenočišče in vrn eno posojilo. Tako so mu zaupali že razni stotake in znani so do »edaj ti-le slučaji: ena oseba iz Bovca, dve iz Renč, dve z Banjske planote, ena s Krasa in ena iz Vipavske doline Tako sta prišla pred nedavnim časom dva posestni- mora vložiti prošnjo na občino, kjer je ka k Belemu zacu, pokiica'a gospodara in vpisan, in priložiti prošnji lastnoročno potrdilo, iz katerega ie razvidno" da želi biti še nadalje vpisan v imeniku iste občane. Prošnje, priložene listine in razna spričevala so kolka proste. Županstvo iznia za vsako vloženo prešnjo potrdilo z navedbo priloženih listin. Preglejte imenike, če ste vpisani! Ako niste, napravite takoj prošnjo, ko pride rok za reklamacije. Za vsako poiasn'lo ali za vsako pomoč pri prošnjah, obrnite se na urade političnega društva «Edinost» in sicer v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atsi-,škega 20. I. nadstr. od 9. do 13. in 16. do 19. vsak dan izvzemši nedelje, v Gorici, via Carducci 7, I. nadstr. in v istrskem uradu pol. dr. «Edinost». Krajevne organizacije in poverie-ištva ko je prišel Molar, sta trdila, da je ta oni nepravi Molar. Goriška kvestura je o vseh teh slučajih obveščena. Opozarjamo naše 1 ud , na bodo previdni. Mo'ar ne hodi v Trst, če pa gre, nese toliko s sabo, da mu ni treba menjavati tisočakov in si radi tega izposojevati. Kdor pr'de zopet s sleparjem v dotiko, na ga tako izroči karabinerjem. Slepar je precej gosposko oblečen, mogoče za prst ali dva večii od ^pravega » Molar a in mu je sko-roda nekoliko podoben. — KNJIGE -GORIŠKE MATICE®. Pozivamo tem potom ona društva, katera so prejela kuji e «Goriške Matice*, da čimprej poravnajo naročnino. Kdor nima še knjig, jih dobi ▼ uradu «Prosvete» ni F. FSbri 10, L — « Pozdravi vojakov a Libije. Slovenski fantje pošiljajo svoim znancem pozdrave iz dal nih kra ev: Daneu Kari, Hrovatin Franc Opčine; Leban Mirko, Bazovica; Ušaj Franc, Vt odprla pipo pri plinovi napeljavi m čakala, brez stanovanja. Da bi b la vsaj nekoliko v zada ji odbije zadnja ura. Toda to se ni zgodilo, vetju pred mrazom, sta $e nas.an.la v neki na-kajti kmalu potem se je vrnila domov mati Pec- pol podrti kolibi, ko so jo ima dali na razpola-drareve, ki Je našla hčer nezavestno n kuhi- go nekateri usmil eni najemn'ki h:le it. 49 % n o polno pLna. Sklicala je na pomoč ljudi, uKci Regina Elena. Predpre.eJdo noč sta ki so obvestili o dogodku rešilno postajo. Na sreaa zakonca zanetila nekoliko ogUa v mali licemesta prihiteli zdravn k je doznal, da sta- pečici, da bi za srilo pregnala mraz, ki je *tUl n e Pecchiarjeve ni nevarno, iz previdnosti pa v barako spozi neštevilne špranje. Toda kn ■ 3 e vendarle dal prepelati v mestno bolniš- pečica ni imela dimnika, se je nabralo v kolibi nico. Pecchiar erva je hotela v smrt baje ed.no- mnogo ogljikovega dvoklsa. Radi vdihavanj® e zato, ker H je mati branila, da bi hodila po plina je Tulliovim začelo prihajati slabo. Mol svo i vol>i z doma, posebno ob večenrh urah. e imel še toliko moči, da se je skobacal iz ko-Pri obupnem naklepu pa « brezdvomno igrala lrbe n priklical na pomoč l;uai. Kmalu potem važno ulogo nevrastenlja, na kajeri boleha je dospel na hce mesta zdravnik re&ilne posta-Pecchiarjeva. j je, ki e spravil nesrečna zakonca iz nevarno- — Nesrečen zakonski par. Ker radi moževe sti. Toda radi strahu in obupa je Tulliova brezposelnosti nista mogla plačevati na'emni- Čela kazati znake blaznosti, zato je bila prene, sta zakonca Josip in Karoiina TuUio ostala peljana v opazovalnico. ©riikasa — OSREDNJI ODBOR MESTNIH DRU- — Ali ste vpisani v volilne imenike? Ko-ŠTEV V GORICL V soboto, S. L m., se bo misar goriškega mcsla, sen. Bombig, sporoča, vršil v Trgovskem domu Miklavžev večer da je občinski urad pričel s ses.avijan;em vo-«Zveze prosvetnih dnt.tev» s sode lo Tanjem' lini h imenikov, ki bodo vel avm od 1 junija Praktični pomen ustanovitve niž e gimnazije v Tolminu je ta, da se odpravi učite! Išče. Profesor komendator Marino Graziussi je pooblaščen od prosvetnega ministrstva, da kar sedaj tekom šolskega leta spremeni učiteljišče kljub temu vpisani, ČRTANI IN IZ^RI v niž o gimnazijo. In gospod profesor je že SANI. Prepecite oz. spopolnite volilne pridno na delu. — ^ ^ t ^ imenike in držite vsakega našega slovan storite pri volilcih in volilnih upravičencih Cerniče; Oberdank An>n, Gorica; Možetič svo*© dolžnost s tem, da jih obvestite o re- Jožef, Kostanjev ca. klaraacijskem postopku in roku. Pobri- — Škedenjski fantje prirede v soboto dne gaUe se tudi, da bodo vsi oni, ki nimajo 5- L v nedeljo na dan S. Miklavža 6 t. - i ... » __ . 1 .i „ ' m v dvorani «ex Subtetta» prr Sv. Ani oru- pravice biti vn,sam v voJilne rmemke a *o Za^i točn^ob 20. uri K Učcnci viših treh razredov učitel išča b<>do nada,:evali nadali« svo:c študije kot dosedaj in < cer tako da v treh let h ne bo več nižjih tečaiev učitel išča. Tako nekako kot ldn srka realka, ki letos izgine s svojim zadnjim razre- Stirje nižji razredi učiteljišča bodo pa kar tako, z enim obratom roke bi skoraj rekel, pretvor eni v niž o gimnazijo. Malo čudno bodo gledali dotični starci, ki »o poslali letos svoje otroke v n;ije razreae tolminskega učiteljišča, ko bodo zvedeli, da so n':ž;e šolske oblasti namen ie proti n ih vednosti in volji njihove otroke drugemu načinu študiran a ter seveda s tem tudi drugi živi en- sfeega v o ji I ca v evidenci. Čas preizkušnje ; je za organizacije rok od 1. do 15. decembra vsakega leta. Pol. društvo «Edmost» — Tajništvo. Da se razprši neljubo cepeM Prejeli smo iz Idrije od naših rudar.ev sledeče pismo: • Cvnjeni g. urednik! V štev. 274 Vašega cen.enega lista smo čitali v dopisu iz Idri e pod odstavkom «Pijanče-van e» razne obdolžitve na račun tukajšnjega de'avstva, ki so nas zelo ptresenetile in glo- f ■ UV- H -- - -----_ v u U V U T J b T Ur f A J V XI V* V f »V ** w I H O ski karijeri, Presneto se mudi gospodom ze ^^ llža].jie Kdor pozna tukajšnje dobro ljud-ksr letos ukiniti učiteljišče, ne da bi počakali, gtv0f ki pH piči h piačah in velik! brezposel-konca šolskega leta ter takrat pustni sta.r:sero, nQst mogoče dosto no živi in pošteno da oni sami obTočijo o nadal nem načinu študirana njihovih lastnih otrok: da se ti loitijo klas čnih študi ter ostane o na nižji tofenin- un u« »en u u>- k— / —---1---, ■ , ukinjenju dospel poldrugi mesec po pr^ftf" šole, pa čeo-av je predlog o ukinjen« izšel iz vrst lokalnih fakioriev žc tekom lanskega Obljubuie se sicer, da se bo pogkrbel omm d:jakom n žega učiteljišča, ki bi hote i nada-levati nauke na kakem učiteljišču, tak pouk, da bodo lahko prihodn e leto preš i brez drugega na bližna učitel"šča. Vprašanje je pa samo, v kol ko niso bi žn;a učiteljišča prenapolnjena, tako da morda že ima o dovolj lastnih dij kov in bi tolminskih učitelj'.ščn.kov ne sprejemali več. __________ Uoltkl pozor! žcijikj pirtopžBje od 1.15. deceabrs V smislu obstoječega volilnega zakona začne poslovati občinska volilna komisija že s 1. novembra, da sestavi dodatne ime-pike ter vpise uradno vse one, ki dopolnijo 21. lelo 31. maja 1926. Po preteku reka za dokumentacijo novih vpise v, ki traja do prvega decembra, so volilni imeniki na vpogled vsem na občinskem uradu. Županstvo mora v posebnem razglasu obvestiti občane ter jih opozoriti, da čas za rekurze preteče s 15. decembra. Če kdo ni vpisan pomotoma, aH je na katerikoli način izpuščen iz volilskih imenikov, nai nemudoma - vloži prošnjo- za vpis na občinsko volilno komisijo. Vpisan v volilne imenike mora biti vsak držav ljan, ki je ali bo 31. maja 1926. dopolnil 21. leto in ni izgubil državljanskih pravic radi zočinov ali drugih zakonskih prestopkov. Ravnotako so izključeni vsd oni trgovci, ki so v konkurzu, in sicer za celo dobo trajanja konkurza. Kot že gori omenjeno, more (vložiti prošnjo za vpis vsakdo, ki še ni vpisan a ima pravico do vpi?a, ker je rek za vpogled imenikov in za vlaganje prošenj sorazmerno kratek. Vsak nai se takoj s 1. decembra prepriča, eli je vpisan, ker državljan, ki ni vpisan, nima tudi tvolilne pravice in je kot tak !e izhaja, mora priznati, da je bik> naše ogorčen e upravičeno, tembolj, ker poznamo dopisnika in vemo, da tudi on kot sin rudarja dobro pozna paše razmere. O pridnosti tukajšn ega ljudstva pričajo nešteti vrtovi, katere obdelujejo rudarji ob svo em prostem času, oziroma n ih soproge. Dalje priča o marljivosti našega delavstva tudi veliko število raznih domačih živali, katere redijo za svoj živlenski prpomo-ček in za katere prenaša o krmo na svojih plečih dnevno dostikrat na velike daljave. Kdor ima priliko posečati delavska stanovanja, se čudi sicer skromni a snažni ;.n ubrani opravi naših rudar ev. Čudimo se, kako je mogel dopisnik, ki iz bogve kakih razlogov pohaja idrijske ceste ob plačilnih dneh o polnočni uri, v:deti «živahni promet kakor cpoldan» ter slišati v gostilnah.vpit e in godbo, dasi se gostilne zapirajo že ob 22. uri. (Priznamo, da se med %0 rudrJškimi uslužbcnci dobi tudi par izjem, ki porabijo plačilni dan zato, da se enkrat pošteno na! ejo, toda to — kakor rečeno — so le izjeme, katerih pa ne man ka n:kjer. Ni pa vsled tega umestno izrekati splošne sodbe, ki v tem sluča u kompromitira vse idol:Ina pravica. Vsekakor je v izogib morebitnih pomot pri-poročlj.vo, da se vs.i meščani najpozneje do 15. t. m, osebno prepričajo pri anagrafičnem uradu, če so vpisani v volilne imenike, se ravnokar ses.avlja o. To velja zlasti za one naseda društva stariše, da ph bo razdeljeval v meščane, ki v preteklem letu niso bili vpisani -- -..... v volilne imen kc bodisi radi nezadostne starosti aTi pa vsled tega, ker niso bili vpisani Trg. "domu in sicer prota odškodnini 1 lire. katero je plačati v neetelio doGoidcre v ^ p rde robi. vhod iz dvorišča, — Ladra pri Kobaridu. (Prva priredi ev no- vega društva). Naše novoustanovljeno društvo £alstva in bo priredilo v nedelo, 6. t m. ob 3 popoldne , „. . ' ' . __ priredilo _ _ v lepih prostorih svojo prvo prireditev, k: bo imela tedaj pomen pravega društvenega krsta. Spored prireditve je sledeči: S. Gre^orč^č «0 mraku, dek'amaci a; A. Remec «Užitkar i», igra v 3 dejan; h; «Dr. HribaP», burka v 1 dejanju Pesmi: Grbec «Noč na Adri i;» Gostiša «Venček»; Jereb »Jutranje solnce»; Mirk «Mo'a pomlad.» Program sam že mora privabiti vsakogar, ki se zanima za našo lepo pesem. — Lokavec. «V soboto in nedeljo, (5. in 6. dec.) priredi šol. m'ad:na v Lokavcu pri Adov-ščini Mii^avževo veselico z lepim sporedom. v seznam stalnega prebivalstva. Vsi 'oni meščani, ki prebivao v Gorici od 11 junija 1925, pa niso še vpisani v seznam stalnega prebi-vsi oni, ki sicer prebivajo v drugi občini, a izvajajo v Gorici svoj glavni poklic, ima o namreč pravico zahtevati najpozneje do 15. t. m. vpis v politične voli'ne sezname v Gorici. Nadalje ima o vsi oni državljani, ki sicer ne prebivajo v Gorici, oziroma niso vpisan: v seznam stalnega gorišjoega prebivalstva, pa plačujejo letno najmanj 5 'ir osebnega občinskega davka, pravico zahtevati tekom istega časa vpis v upravne volilne sezname v Gorici. Vsa tozadevna po asn la se dobe pri anag-ra-fičnera uradu na gorišikem mag stratu, s>oba št. 36. Ker je «Edinost» že ponovno opozorila Vabljen so vsi, ki se hoče'o nad našimi malčki Qa važnost vpisa v voliln:h seznamih, se ome-par uric prijetno zabavati. Ves dohodek je na-j ^^o &anK> na topo priporočilo, da se vsi men en za šol. učila in revne učence. Začetek g-orjšk; Slovenci, ki še niso prepričani, osebno ob 5. uri pop. prepričajo, ako so vp:sani v volilnem seznamu — Kozana. V soboto t. m. sta se poroči a goriškega mesta. Ako še niso vpisan1, pa imajo Ludv:k Simčič, podpredsednik našega društva ^ tega pravjco, potem naj vložijo najpozne e n Fani I>ebenjak, dolgoletna članica in izv«t- do 15 t m proSnj0 za vp s! na dile antinja v našem dramatičnem odseku., __ . d (Zagonetna smrt in čuden bti dan se je poročila n ena sestra Ul^a z Jo- s]uča( živalslte zvestobe). - Pred par dnevi so žefom Erzetič Vsi so zavedni narodnaki m našJi v gorovju d Kuclem mrtvega doma- vneti društveniki. Klčemo fm na mnogo let čina Antona ^koč u Gojač kateri je živeI — obi o sreče! — Bralno društvo — Kozana. gv razmeroma kpem posestvu kot — Komen. (Zadružna okrajna ml? . f'" • pravi čudak in samotar. Ni se brigal za niko-nedelo 29. p m. Končno se ,e vrtlo^tuđi pri * ^ občeva! skora z n ko meir. Kljub le- nas zborovanje za ustanovitve zadružne mle- u estvu iz iz čudaš,va aIi skoposti ni karne za komenski okraj. Udeležba ie bila pri- ivoščQ ^ na ^.trebnejšega. Pred nekaj lično povolna a ne zad'ovo j va ka ti odkrito mQŽ D^cnik,al i ž;vaj nas:Ino odp-av ti od n:h mlekarnah, o . Ed:nost» tako obš rno in jasno, da bi si m truplo p( čemer je poroča a ravno opravtj;1 svoj;h krščarsk h Ueoti ------------------- _ ?, ljamo le to prepoved gospoda dekana, ne da ustvoj ti tudi na površne st čitatet vsa- v glav- b_ ^ gčali y preso;anje n;ene upravičenosti. IM v^h^ev^b S rS!-^ A/dovščine. lepa naša domovina,. nesmiselno ^a bi vse to ponav1 al tudi jaz na Gotovo ,e našam cenenim Čitateljem Š- V nesmiselno, aa oi vse «.u H . . spom nu zadeva v »'Lepo našo oomov no-, radi t^rn mes u- Interesen«, po.sčite si stare ^ ^ ^ ^ četvorica naLrh so. «b-d nosti». . . občanov na pet dni zapora in denarno Ic^zcn. bo Gorica 2 1 Volga 1 1 Adria 1 1 Obzor 1 1 Prosveta 2 Zarja 1 Sparta 3 V nadel jo 6. t. m. te bodo vriiU sledeče tekme: Ifiriiče Adria: Sparta-Prosveta, igrišče Obzor: /^arja. Adria, igriiče Vol^a: Volga-Ob-zor. Po/.va: Gorica. Vodstvo T. V. N. jO & rsj a. « Z x> C O 2 3 11 I- 1 »-a f---------------, ]. . [n-pr^žadelaT Ustanovni obini Ajr ki na, vo,.m^Ka.n.f £o° bi se vrši v kratkem, na s'ed: temeni i pn- dne 4 t. m. zanmiva razp ava pravi, tako da bo mnogobrojna udeležba vseh £P v pei ilEem in kazen ctvr. reče ali zapoje, za to razpravo posebno zanimajo. Ni čudno, saj bo cela razprava bolj podobna nekakemu predavanju o petju 'n g'asbl ^ •* *iarw kot pa kazenski razpravi. In ravno to de stvo letm starček Stmčic Ivan sUn oče več članov P privab lo k razpravi ob lo pcslušal- naiefia društva, mož zvest m trden^ d onedav^ 8 luLfteijev ^^ izidu bo izšlo Po-nega. ki ^e imel tesneje stike z dr Lauricem, ^ ob preoorodu Slovencev na Primorskem m na ocno Pretek!o nedeljo so se ta način obi'o prpom ogel v delu. Na, mu bo, (OjTU o dni^c:a). Mg od „de seslre lahka domača zemlj:ca. Preos.ali družini, pa nasi pev^ prisrčno pos^o ^^ y ^ ^ h naše iskreno sožal e in vest, da e smrt vedno pev^e oozLCe ^ k raj, Imeno- spomin k še boljšemu in lepšemu delu v živ_ I ^^ ^ Sla vrla pevka in odborcica naših ljenju. „ i ]? 1 »ac i in neumorna ter po- _ Žrtev lastne neprevidnosti Pod tem < P™svetrnh ^^a pri vseh pevskih in dra-slovom smo poročali v sobotni številki o težki 2rlvo,^ rireditvah v zadnjih povojnih letih nesreči, ki je zadela 50-letnega Jos pa Komč mai^Kin^ ^^ delavna, tako da e lahko iz Ozelana v preteklem tednu Kakor sedaj uj,emu za zgled> kakšna mora biti ne- doznavarno, ni bilo Komču 50 'et, ampak ™ -no dej0 za splošnost in dobrobit našega samo 26 položili k večnemu - Idrija. V itev. 275 -Edinost^ od 24 pre- Citali kratko poročilo o domačo vas. Iz tria5kega iivllenia - Poakoicm taomor s P^^.V Koničeva smrtna nesreča e vzbudila teklega meseca smo Citata Kramo P0"^'0" stanovanju pn Sv Alojziju - Ch.admo »t ft^ P°^\^°ko^očutja, ker je b=l ponesrečenec potovanju gospoda videmskega prefek a po e včera, ie'e kakor smo omenili, 26 let star in nedavno raznih kraih slovenskega dela te pokra,ine «tiLn:a,anLedom"; ^e mu bo lahka domača zeml>a! .V .Ed nosti, št. 278 od 27. pret. mes. pa smo ■■MaiftMMH M M _ trudi! že preištnji blagom, katero- ni radi pomanjkanja nič cenej- . . i . . . «_.__i • _l.ti_._1i: komisar —" — — J—Tnn&lra Lr -m o 11 ickn Hni7nfl V prod*. Via Gelai 6/II od 3 do 4._ DVAJSETLETNI TRGOVSKI POMOČNIK, prost vojaščine išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove goriška uprava. BRIVSKEGA pomočnika, stare šega, sprejme tako brivnica Žgavec, Vipava 54. 1681 ČAB2CA, aviorizirana sprejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, via Gmlia 29. 64 vanje klobukov Dooda Klampfei vatoio 5 Trst. Odprete tečajev 5 decembra 1674 občinski zastop ter bivši občinski Angelleli, posebno pa sedand obččnsk: komisar Madirazza, tako da je sedaj zadeva rešena in je nadal na Vdava stavbe za prihodn'e leto __^ OVi 4ai riri 1'li o nViritrdf kom;s do v in korporacij v Š ril^v^1^^ in ^ fpfkr. ob&^Jco^« svetile v novoprezidane kapele; ob 12. poio- poudar al pomen te etavbe kakor u^deo-žitev temeljnega kamna za gasilni dom; ob 13. vanje društva sploh; najprvo v *tahian^em. banket v veliki dvorani hotela «D!dič». potem pa v slovenskem jeziku: - seveda ne- Omeniti nam je da so bili to pot prvič koliko s hrvatsk a naglasom. Njegove besede uradno nalepljeni po'eg Hali anskih tudi slo-'so napravde na zbrano 1 uds vo na boi Si v ts ven«ki lepaki s pozdravom Italiji, kralju in Po zakl učku se je podal gospod prefekt v ob-prefektu Novootvorjena bolnišnica se ni, ka- činsko dvorano, kjer so se mu ^dstavuirazni kor ie b lo rečeno v prvem :n kratkem boza- zastopniki, nabo je b:lo spre,et:h več deputa-d™ porSfti v < Edinosti*! samo nekoliko cij. ki so predložne -č prošen^n pntozB popravila, pač pa je bilo treba temelit:h spre- gospodarnega znaca'a- Gosp.. Pr™kt ® memb katerih izvršba je .tala bl:zu 50 030 lir. tej priHki podani gas-lnemu dništvu lOOO ' Predvsem e treba omeniti prizidavo nove k a- katerih obresti se « ^T^l pelice. katere prostor e naravnost srečno iz- južnejšemu ali na]Po^eWi|emu čla^ Na bran in na ka eri se bo nahaja'* krasna te- banketu, katerega se ^delez lo ^d 100 po-rasa, s katere se bo nudil razgled čez ceo vabi encev. ie g. P^ekt^v f*1^*"™™™ mesto. Treba je blo tudi mnogo pop-avil m pozdravni govor občinskega komwna po sprememb v notranjosti poslopja, kakor p-e- udara' potrebo medsebojnega zadava raznih sten, iapraVa stanovanja za hiš- lovan a. Izjavil je, da noče podan^ov amonk n;ka v nodstreš«. naprava in oprema nove državljane, ki brez ozira na narodnost, bed s* ^^dernePkuhinfe kakor tudi razna popraVta Italia.ni Hrvati ali Slovenci, strerm o po skup-zunaj nos'op a. Poslop e samo stoji na najbolj nem delu za h agor države n ljudstva, solnčnem prostoru mesta, je izborno oprem-; Gcsp prefektu^ se je videlo, leno, na kar opozar;amo vse kraie tukajšnje čuti! v . . kn okol cu v slučaju potrebe. Oskrbo bodo vo- zahvala, katero ,e spcrccal g obe d ie sestre bratovščine sv Vincencia, deloma nrsariu s prošnio, naj o avno razglasi Jyuci-tukašnie rojaknje, zmožne jez-ka prebival-' s'vit Ker smo uvereni da je g. prefekt s svo-Ua. Opozarjamo pa menoda iie kroge, da bi jega obiska odnesi najbol še vtse kater^e se tudi pr: izber zdravnikov enako posto^o,! za dobil ? časa bivaka med na^ml^dctvom, kriti le zdravniki. k; bodo razumeli jez:k upamo, da nam bo ta obtsk v korist Pnpo-ludstva. bodo tudi deležn.1 nje?a zaupanja, nrniamo d«.sta bila med vseir Da je brIa m sel otvoritve bolnišnice srečna, zočna tud; dva poročevalca 'tal jan k b Hrtov, je pričalo ogromno ileviJo 1 udstva, ki se ie ki sta si pazno notirala vse iocke slavnosti. VbIdI oškodovanci!! še nekai ča-sa imate na razpolago za preduf-! me in za likvidacijo škode na vaših stavbah • BABICA, aviorizirana, diplomirana sprejema feonkordatom ali brez tega noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero. Farneto 1 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64. da se 'e po naš.! d-užbi don?ačef.a, kar p^'ča tudi gOSPODMKSIMO FrrntosKa flnančne kriza — Foslsdlea strtmKorsHlh preplrau Sodobna francoska finančna kriza spada brezdvomno med najresaiejše finančne krize, ki so se po končani vojni pojavile na evropskem kontinentu. Ona> temelji izključno na zgrešeni finančni politiki prvih vlad naci onalnega bloka, ki so v letih 1919-24 vodile državno krmilo Francije. Že prva vlada nacijcnalnega bloka, ki je po volitvah v letu 1919. prevzela vladno krmilo v svoje roke, je v polni meri zanemarjala državna finančna vprašanja. V navdušenju nad zmago ni hotela potrkati na žep francoskega davkoplačevalca, ampak je skrbela le za to, da prikaže francoski javnosti patom časopisja ogromno narodno bogastvo Nemčije in velikanske vsote vojne odškodnine, ki jo bo morala Nemčija plačati Franciji. Radi tega je lahko brezglavo razsipala državna denarna sredstva Zbornica je bila radi oreogromnih državnih izdatkov v letu 1919. in naslednjega leta prisiljena dovoliti za nekaj milijard frankov novih davkov. Povišanje davkov pa ni našlo med davkoplačevalci potrebnega odziva; naletelo je celo na odpor. To nam bo takoj jasno, ako pomislimo, da ie i vlada i časopisje pitaio francoskega davkoplačevalca skozi leto in dan z «l'Allemagne paierab (Nemčije bo plačala). Zato ni nič čudnega, ako je tudi da .kcplačevaleč kričal «IAlIe-ma^ne pa:era!» in obračal davčnim izvrševalcem hrbet. Vlada je pa nadialjeveJa svojo politiko in se poslužila za kritje državni izdatkov najemanja kratkoročnih posojal v obliki takozvanih < obrambnih bonov». Kot protiutež izdajanju državnih bonov je stavila v proračun kot dohodke nemška plačila na račun vojne odi-kodnine, katera pa niso hotela despevati. Finančni ministri tedanjih vlad so pri najemanju imenovanih posojil piezrli dejstvo, da francoski viseči d;>!g vedno bcij narašča in da to vpliva na tečaj franka. In res se je tečaj franka vedno bolj slabšal, dekler se ni njegov padec v prvih mesecih preteklega leta spremenil v pravcato katastrofo. Radi tega j- bila zbornica tik pred razpiastom prisiljena naložiti davkoplačevalcem prav občutna davčna bremena. Toda ta bremena niso mogla niti od daleč izra\r.ati zavoženega državnega proračuna. Sledile so volitve, pri katerih je opozicija obljubila svojim volilcem vse mogoče stvari, ki niso bile v zvezi z volilčevo denarnico, in corazila dotedanjo večino nacijonalnega bloka. Tedaj se je začela voditi finančna so Francozi kupovali obrambne bone, je bila država izven vtsake nevarnosti. Ta kredit, ki ga je francosko občinstvo daja .0 državi, ki ni hotela dovolj krepko pogledati v denarnice svojćh državljanov, je tvoril skoro neusahljiv vir državnih dehoakerv. Toda publika je bila vznemirjena in ni hotela — kakor že zgoraj rečeno -— več obnavljati državnih bonov. Ker je izgubila zaupanje ck> državne blagajne, je bilo treba seči k tiskanju bankovcev (inflacija), kar pa zopet vpliva na tečaj franka. Vse to je Herribt dobro znal in zato se je odločil za «manjže zlo». ki je obstojalo v skritem tiskanju bankovcev. To pa je bilo mogoče doseči le potom objavljanja potvorjenih bilejic Banque de France. Lepega dne je bil ta Kerriotov greh v nemalo začudenje občinstva odkrit in Herrict je padel. Sledil mu je ket ministrski predsednik Paul Painleve. On je takoj spoznal, da je na vsak način potrebno čimprej vzpostaviti zaupanje francoskega občinstva do države in njene blagajne. Zato je tudi pcpolncnia razumljiva, njegova finančna/ politika, ki jo je skozi celo poletje vodil s svojkn finančnim ministrom Caillauxom. Uspeh te politike je bil deloma dosežen, kajti zahteve po izplačevanju kratkoročnih posojil so se zmanjšale v precejšnji meri in zakladnica je bila v ravnotežju do gotove meje. Cail-Laux je izdelal finančni načrt za saniranje francoskih državnih financ, katerega glavna točka je bila ustvaritev amortizacijske blagajne, ki bi bila od državnega preračuna popolnoma necdvšsna in ki bi v gotovi dobi let izplačala celokupni viseči dol^ Francije. Finančni minister je pa odklonil oddajo kapitala, ki so jo zahtevali Blumovi socijalisti (ki imajo v poslanski zbornici 104 člane). Ti socijalisti so bili tudi eni, ' • - ---v oktobru Painlevejevo se, si je nadeja Tržaška kmeti ska družba v Trsta nalogo, zbirati za tekočo sezono od svojih članov m tudi nečlanov vsa potrebna naročila ▼ naprej, da jim s tem ponore, da dobijo blago pravočasno in zajamčeno. Za seda, je najnu nejša potreba za preskrbo umetaih gno^L Umetna gnojila je najibolje trositi ieseni, da se do spom adi v zemlji dobro razkroji o in jih rastline laž:e spre emajo. Vsak umen gospodar naj si izračuna potrebno množ-ino in vrsto umetn:h gnojil ter izroči naročilo v našem uradu v ulici Torre bianca št. 19. V zalogi imamo sledeča umetna gno:-ila: 15/17% snperfc-siat, rEfecdstotao kaltfevo sol in amonijev sulfat. Modra galica in žveplo. Vsak v nogradn:k*Ve iz lastnih izkušenj, kolike važnosti je, da se pravočasno preskrbi z zaamčeno dobro m&dro galico in žveplom. Ni potrebno, da še posebej povdarjamo škodo, ki nam >0 Tahko prizadenejo trtne bolezni, ako pravočasno ne poskrbimo Tržaška kmeliska družba je naročila večjo poš'ljatev 98/99% angleške modre gal ce, katera nam ima dospeti v februarju prih. leta. Več i del te modre galice je že oddane. Nadalj-na naroči'a se spre;«ma'o le še do 20. decembra t. 1.: Za poznejša naročila ne moremo jamčiti. Isto vel a za žveplo. Razen omenjenih potrebščin sprejemamo naročila tudi za ostale kmetijske po'jrebščine, k^kor« Kmetijske stro'e, mlekarske stroje in priprave, posnema lnike, slamorez ni ce, orala in vseh vrst semen, posebno cofh semen, ki se rabijo v večji meri In jih fe težfe dobiti. Cepljene trte in drevesca kraškega izvora, za naše zeml:e na bol primerne dospejo tekom današnjega dne. Ceniki in popisi razn h trtnh vrst se dobio v našem uradu C'Jprene trte in drevesca bo imela naša 17-LETEN trgovski din Avgust, Dol. pomočnik išče službe. Nar-Vrtojba. 1672 Za hitro in točno rešitev obrnite se na. 1524 Davida Soban — Gorica Corso Vltt. Eman. III., St 2811. od 9 do 12 ia od 3 do 5 (813) Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je naš preljubljeni RAJKO FANINGER sodni uradnik danes ob 5. uri popoldne po kratkem a hudem trpljenju boguvdano zaspal. Zemeljski prah biagega pokojnika bo vrnjen materi zemlji na mestnem pokopališču \ Pobrežju v torek dne 1 decembra 1925 ob 3. uri pop. kjer bo dragi pokojnik na imtvaškcm °drUSv. maša zadušnica bo darovana dne 2. decembra 1925 ob 8.30 v i ranči kanskl župni cerkvi. MARIBOR, dne 29. novembra 1925. Elizabeta vdova Faninger, mati, Marija Faninger, soproga. RaJUo in Jelka, otroka. Bruno Faninger, veletržec. Dr. Rikard Faninger, odvetnik. Ernest Faninger, bančni uradnik, br itje Josipina Smerdit,soproga žel. uradnika, ^e-tra. — - " r, Brna Fatiingor, iieda Faninger, svakinje Fran Snierdii, svak. Brez posebnega obvestila. Marija Faninger, NAŠI družba, dokler bo zaloga trajal, vedno na razpolago tudi vefre množine v skladišču v ulici Tcrre bianca št. 19. Pc-učno kmetijsko predavanje v L on jer: u. Tržaška kmetijska družba v Trata prired' v pete k dne 4. t. bl ob 7. ura zvečer v prostor1 b Jostilne «pri Županu» važno kmetijsko predavanje. Predaval bo inženir A. Čok o -mlekarstvu v naši kraffaiL» Ker fe smov pre<£avan;« zelo važna za naše Hv^toorece. iVča^emo številnega obiska, ne saa» is Lon|eriaf temveč tar Francija tega ne bo dosegla. ni E. PHLILIPS OPPENHEIM: Mn slučaj gospoda Up Thswa Prevel France Magajna- On je pozneje podpisal izjavo in bo brez-dvoma pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje. «To izgleda povsem zadovoljivo,» je priznal detektiv. «2elim, da odjpirite krsto za nekaj trenutkov m z zdravnikom bom govoril pozneje.® Moža sta zapustila kabino in bila kakih deset minut odsolna. Po desetih minutah se je detektiv vrnil in z nf m je dospel Crawsiay. Vitopila »ta v Ka-tarinino kabino. Katarina e bila oblečena v črno, po meri v kroj eno obleko, v kateri je nameravala stopiti aa suho. V bledi svetlobi sta njena bledica in nervoznost Crawshaya skoro osupn la. dična Beverley?» je vprašal. «Število ameriških bankovcev je v . , |'e pojasnila. «Pripadali so pokojnemu Phil- ^e zavitek in iztresel vseb:no na malo m žico, iipsu. Ob ,«ubila sem mu, da oddam svoto ne-!poTeg. Vsi trije so zrli nakupček lstin z raz-govi *ženi.» i l;čnimi izrazi na obraz:h. Na Kalerininem Brightman se je ozrl na naslov in tehtal obrazu ni bilo drugega kot neumevaioča pla- Lpustili boste na?ini vsilivosti, gospodična Beverley,» je rekel. «Baš »em pojašn eval gospodu Brightmanu tukaj vsalo navzočnost in mislim, da vam oe bo napravljal sitnosti več cego nekaj minuta «Ne dela te, prosim, nikake izjeme pri meni ta preiščite tako, kakor ate drugod,» e rekla. roki e držal pisemski ovitek, na katerem je Katarina mrzlo. «Naš!i ne boste v n em ničesar bil napisan naslov Phillpsove žene. kot ameriške bankovce.* Al: mi hočete povedati, kaj je to, gospo- Bri'htman \e pretrgal zavitek po roba in pogledal vanj, kakor da je to vse, kar name-n em,» rava Nenadoma se moi ob^az spremeni. Obrnili bost, na Crawshayevem se e zrcalila neka groza, detektivov obraz je "pa kazal znamenja zmagoslav a. Položil je prst na naslovno vrsto prve listine. «V nemščini nisem poseben veščak,» je rekel. »Prevedite nam te besede, gospod Craws- Preiskav* ce je vršila n^f^Mvtfr n^Po-, pogina ti v nega. Bankovec denemo lahko tem se je detektiv ozrl od malega ročnega' drugi, o vitek» ovitek na dlani. •Nezakonito je poinikom prenašati zaprta pisma,» je rekel. Katarina e skomizgnila z rameni. «Obžalu em,» je rek'a, «a zavitek, ki ga dr-ž te v roki, niti ni prišel iz Amerike. Zalepljen \e bil na tem parniku ob času, ko sem ob'jubila hay.» dostaviti ga na določeni nas'ov. V n em ni ni-' Prs kakega pisanja in poleg denarja sploh nobene stvari.* • Upam, da ne boste imela n:česar proti temu, ako ga odprem?* je vprašal detektiv. Katarina je postala nepotrpežljiva. «Zagotavl am vaa,» e rekla, «da sem s svo- —,----------- jimi lastnimi očmi vUlela položiti bankovec v r n: bil popo'n duševni mrtvoud. Lrav^sha/ev' prazen ovitek. Gospod Crawshay buka j vam bo obraz e izgubil vso prejšn o gladkost. ^tal j« povedal da se na mojo osebo lahko zanesete.» tu kot človek ki je pre el kiofcuto. .Brezpotfojoo, gospodična Beverley,» je re-l -Jaz tega ne razumem * e zapeljala- R.atiU kel Crawshay s povdarkom; .vsekakor, pod rina končno. .Ovitek e bd vedno v mou pen sedanimi oko'ščinamt mislim, da ne bo nič sesti in s svoimi lastnimi ocm: sem vKleL* hudega. če našemu prijatelju tukaj dovolite položiti vanj bankovce.* Crawshay je molčal nekaj trenutkov. Potem je popolnoma z mehaničnim glasom čital naslovne besede: «Lista naših agentov v New-Yorku in okrožju, na katere se ;e mogoče zanesfi v vsakem oziru.» Zopet je nastal molk, molk, ki je pri Kata-, .ko preizkušnjo. Znano mu je bilo, da dokler upati na kako najetje državnega posojila kovfceka. katerega vsebina je preiskoval. V Kdo jih je položil?« ie vpraSal Crawshay. •Gospod Thew,» je rekla, .gospod Thew .Storite tedaj, kakor je vaša volja,» je rekla dr. Gant, oba.» O razdelitvi dela u kraljestvu tebe! Krasno urejeno življenje v panju, kjer je združenih do 50.000 in tudi več čebel, je gotovo vzbudilo zanimanje pri vseh čitatelj ih, ako se tudi ne pečajo morda ravno s čebelarstvom in tudi ako ne sledijo raznim prirodoslovnim vprašanjem. Vsekakor je značilno, da je število knjig in razprav o čebelah naravnost ogromno in da je življenje čebel postalo priljubljeni predmet tudi pesnikom in pisateljem. Kako živo opisuje n. *>r. Maeterlinck poročni polet maticc. Krasnega solnčnega dne vzleti kra-Ijica-matica in za njo cela vrsta snubcev-trotov. Njen polet gre čim dalje višje v sinje višave proti zlatemu solncu. Število spremljevalcev pa se krči. Do smrti upehani padejo drug za drugim nazaj na zemljo. Le enemu je dano, da sledi kraljici, m da se združi ž njo v nebesnih višinah. Toda s tem, da je dosegel največjo srečo, je hitro smrt. V Trstu, dne 1. decembra 192*. primerno daljši čas. Splošno vlada v vsem delu popolno soglasje in harmonija, kakor bi neko višje inteligentno bitje vse urejevalo in vodilo. Neznano je Se, kako se čebele pri razdelitvi potrebnega dela medsebojno dogovorijo. Ni izključeno, da bomo v bližnji bodočnosti tudi tozadevno dobili zadovoljiv odgovor, saj se je z ozirom na nabiranje medu in cvetnega praha Frischu že posrečilo razrešiti tozadevno vprašanje. L. č. krompirja, maaio vrečo fiiola in ie n«kaj drugih živil Natančne jir izkaz in imena darovalcev priobčimo čim dobimo tozadevne nabiralne pole. Rodoljubni «Svetoivanski pevski dvor* pa je nabral za domačo podružnico Sol. dnuStva v «osmici pri Čoku» L 14. Srčna hvala vsem darovalcem, nabirateljem in vsem onim, ki so pripomogli k uspehu! že ooscjen v _ Drugi pisatelj pa zopet posvečuje ^jejP^n^ Petrograda. je bil ubit spise čebelici-delavki, ki tvori široko maso j—* - - ■ i kraljestvu čebel. Omenim naj samo prelepo Bon sel sovo knjigo «Prigode čebelice Maie». ki je izšla tudi v slovenskem jeziku. Knjigo, ki je namenjena predvsem mlad-ni, bode gotovo tudi odrastli čitali z zanimanjem in veseljem. Življenje čebel je že zadostno znano m opisano. Manj znano, ali bolje skoro neznano je, kako si čebele porazdelijo delo v panju in izven panja To in ono Koko umirijo ba:jieviikf prvaki! Povodom osmega jubileja revolucije je izrazil Rykov željo, da bi tovariši vza emno bolj čuvali same sebe in da ne bi umirali tako najio, kakor se e godijo v prostem ieiu. Ako si ogledamo način smrti boljše viških prvakov, posebno v zadnjem času, vid.mo, da so dejanski umirali iznenada. Lenin je odšel naglo. Zadela ga je kap. Urioki, predsednik petrograjake črezvlča ke, je bil ustrel en is.eg^ dne, ko je bil v Moskvi paskušen atentat na Lenina. Volodarski, bolj-ševiški prvak iz Petrograda, je bil ubit in mržnja proti njemu e bila tol ka, da je bil poškodovan z bombo tudi njegov spomenik. Nariraanov, predsednik centralnega izvršilnega odbora e umrl naglo. Zadela ga je kap. Vladimirov, narodni komisar za fcinance, je umrl v 40 letu svoje dobe v Ital.ji, kamor je bil odšel na zdravljenje. Umrl je nagle smrti iudi Sklanski, svoj čas desna roka Trocke^a blizu New-Yorka, kjer je proučeval tekstilno v vo nam komisarijatu, ki e utonil v jezeru industrijo. M jasni ko v, predsedn k centralnega panju m izven panja. izvršilnega odbora, je umrl skupno z dvojico Sološno je znano, da živi v vsakem roju, od'ičnih kavkašk:h bol še viko v povodom neke , L* enrmc-delavk. par sto samcev- aeroplanske nesreče v Tiflisu. Ob tej pni ki Borana poročila. DEVIZE: Trst, 2. dec Amsterdam od 990.— do 1010 — Belgija od 1! 1 50 do 113 60; Pariš 95 25 do 96 — Lomian od 120.20 do 120.40 ; New York od 24.70 do 24.85; Španija od 347.— do 356.— ; Švica od 47*.-- do 4X2.- ; Atene ud 32.50 do 34.-; Berlin od 586. - do 596.— ; BuksreSt od 11.— do 11.50 Praga od 73.2 » d« 73.75: Ogrska od ;">; Dunaj od —.848 do —.3*8; Zagrsb od 43 ?5 do 44 3 *. Renečijske obvesnlcs 68.20. VAT.FTR. fuuc itetling od 12--do 1 iO.30, Z ii r i c h, 2. decembra. Milan 20.85, London 2413K, -New-York 5.18^f Pariz 19921/«. Bruse^ 23.50, Berl'n 0.12350, Dunaj 0.0073, Buda-pest 0 07240, Praga 15.33 Beograd 9.15, Buka-rešt 2.32, Španija 73130, Varšava —.—. Gospodarsko društvo pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji 77 Gostilna pri Tirolcu razpisuje Pismene ponudbe naj pošiljajo na odbor. 794 ODBOR. Zobozdravniški atelje ROBERT se je preselil v Carso Verdi 35, L (50R1CA) Sprejema od 9—12 in 2—6. 792 se os se enKrai zaru/.iju ^ povodom neke avtorrobilske nesreče na em sm, temveč le enemu. ^ moskovskih uLic. Poslednji je Frundze, ki e j s1 al o delo opravljajo delavke, io j končai svoje življen e tudi naglo, nepričako- . . ___ 1____A'irnn I t L _ Y __ ,1 m nnvo m S S tn t •---- --------i - » i »""V"« -"> • ^; - — - . - ,---~--------o -i » c delo pa je ogromno in raznolicno. j Vano, takorekoč pod kirurg čnim nožem, bam Kako pa s' porazdelijo delavke to delo-, ; je zahteval operacijo želodca, po kateri ?e A nr. nered v oanju pii tako tako umrl, glasom uradnega poročila, radi ogro" o! " tevllu Zlasti jedilo do j„£». boi«.'. Vsi U boljševišk, prvaki so » , i :: . . i; i o rtosa- umrli predčasno ali nas Lne smrti. pred kratkim nejasno, ah izvršujejo posa- k - ------Arrs-r'i svoie živlienje, ki Preveč zdravnikov v Nemčiji. V nikov, 10 t:soč _________ _ _______t so delovali poprej na ozemlju katero je odpadlo Nem- in zunaj njega. To vprašanje je deloma rešil ——---— . . ... vlada velika kriza v zdravniškem stanu, Komaj je -zlezla delavka m se je ocisma ^^ ^ ^j. nekateri nemški zdravniki J zacenia ^ j^t&v, drugi pa si iščejo službe v trgovini in industriji, v novinarstvu itd._ Pisalne mize, navadne in s zapiraiom Ostare navadne in s škripcem PofJsa ?a rapir Nsslonjiči in stolice fSenšžure za klube Garderobe Vraža in okna za urade Mizice za knjige Hsze in mizice vse v največji fzberl po konkurenčnih cenah , ST Trst — Via Geppa 17 15 in je sledil njihovemu življenju. Tako je lahko ugotovil, da opravlja vsaka delavka po vrsti vse naloge, in sicer vse tudi v istem redu zadnjih ostankov zapredka, že začenja svoje delo. Najprej snaži prazne stamce m jih tako pripravlja za kraljico, da bzr lahko vanje legla jajca. To prvo svoje delo pa dela čebelica instinktivno. Ko je osnažila nekaj stanic, čepi mirno skozi cele ure na slanicah, v katerih se že nahajajo jajca, in jih ogreva tako s svojo telesno toploto. V tej dobi si čebela ne išče še sama hrane, inserlrajte u „EdlnosT F redno kaj nakupita, oblščlta plačuje ALOJZIJ POUH. Plazzn GarlSaldi Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit* na naslovi ZALOGA CRE vseh vrst Prodajalna slanine 802 OGNIBENE AMADEI TRST Via delle Torri št. 1 Zaloga slanine in sira Nakupite si obleko T2o pri tvrdki !|iyuii Trst, Cerso E. 26 vis-a-vls ZasiaviJaJnica f iporočljive terefke §f ■■ ii ii Bogata izbera blaga izgotovljenih obleka • paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Pe-sebnost: Vel ka zaloga raznih čevijev za Stiort M in limm s iisieiijca GOLICA — Via C. Favetti 9. MtM tejlšM limm s GORICA — Via G. Ccrducci 7. Govori se slovensko, nemško in rusko. e^l^e^^ &ŠVST©13 Zaloga in tovar»a pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. ■ti ! DAROVI Na godovan-u naše preljube Reze nabrala vesela družba Lit bO.— za «Šolsko društvo* (Ta ob;-ava se e pomoloma zakasnela, kar na cenjeni darova'ci blagovolijo oprostiti. Veliko tkladiSSo poh ALESSAND tv r d < a __________________MIN VTa ReHorl It. 1 — Via Ha«lo; Žerkah tudi že mlajše delavke. : ^ .. N A po LH 5. Rado Cerkvenik, Za mlajše žerke nisia namreč med..m De ^a Slavec Slovenče.k, Hcrma. cvetni prah primerna hrana, temveč jim daro.:aic^m srčna hvala! morajo delavke hrano, nekako mezgo, seie ^ vd: a-ko kuhinjo^ je bilo nabranih v Brrr pravi jati in sicer v posebnem žlezov"j'ah 55 lir; na veseli svatbi Ton&ke Pečenko ve niku Ta organ pa ni pri novoizlezlih če- 39 jos ppm_ Kerševani pa 45 1 r, skupaj t^daj b-lah že razvit, pač pa se -azvije razme- ico lir. Bog živi poročenca in vrle sva:e kakor roma hitro, kajti mlada čebela se tudi sa- sploh vse darova ce iz Brv! ma pridno pita, in šesti dan po rojstvu ,e Potom Mirni StekaTlo n^ delavka že sposobna pitati tudi na^lajse ^ Kojjc ^20, Mih, ^ žerke. -ji * lamšek 5 Lokar 15 Mar. Lokar;eva 10, Tinca Služba dojilke pa ne traja doigo, pn- —J, na /5( Marica'Bianchi 5, Rušt-Furlan 5, □ližno ie kakih devet dni. ledaj se^ zle- ^ N 5 N N § Knutek 10, Štucin JO, Jos. Va zovnik skrči. Čebela se začenja zanimati - - - " — - zovniK SKrci. teueia « ——...... i c 10, jeras-reig^i iv, i ^^ ^ 1 za rajanje delavk-nabiralk, ki so se vrnile 5 2ora Rep:č 10 ^ Stanko Fc v panj težko nagovorjene z medom in cvet-' dr Bissa 20 Hr. Skupaj LH 332.— , panj --------- . t nim prahom. Da je tu ples predvsem «]e-zik». v katerem poroča srečna nabiralka svojim tovarišicam o odkritem zakladu m s N. N. 5, N. N. 5, Kjiutek IV, i>tucm ju, ous y «- ^o5^™^1^ | Prodajamo w posebnem esdelku v prvem nadstropju Fornazarič 30 za kar bodi vrl m Ajdovcem s» «o-;štva sta nabrali g čni Zofka Bole m Justa ^ ^jsL' čebela,. Sedaj poišč, tudi h- ona že medu in cvetnega praha^ todaje z?la ^jefa««^ Vekoslav saina zase m nikakor nc kt>t clanica KfKe , "-čfr n£Š ,avedr; trgovec v Trstu, a vedno-skupine, ki jih običajno tvorijo pn tem (p&žr»vovaln: delu čebele. " * ' za otroke. Popust od 50% do 75% na realni vrednosti blaga. ŠUU&OJ J&SCG3 urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. ANTON Ko¥eN nas!- Zalega 9idkJaf porcelana ia kuhks^ke posode GORICA — Via G- Cardncci 4. KmJJOSSP Dvokoic«a, živahii »troji, puške GORICA — Pfazaa Cavcmr 9. €UK ELEJA »valni stroji in dvokolesa GORICA — Fiaz>a Cavotir št. 9. DKUlCIK KARL pekarna in slaščičarna GORICA — V?a Carducci 21. JAKOB pekarna ki JlaŠčičarna GORICA — ul. MamelU 6. (Šolska ul ) m&mit &hqhu manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin pozsisjelsek krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosua Carducci 35- Manufakturna trgovina Pri Slavcu TRST — Via Guardia 26. Edina prilika tudi za zabavišča, sirotišnice in dobrodelne zavode. Ceregato & Trebse Fotografični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Vi« del Rivo 42 — Campo S. Giacomo, Marija Coloblg Izdelki za gosp^ in otroke s prodajo drobnarije TRST — Cainpo S. Giacoino 3 MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Mouachc KAREL SOSli gostilna «A1 buon Arrivo- jrST _ Via Ghega 9 v bližini centralneg^kolodvora. g. Stanko God:na, tovarnar mila ■ ____- na VrdeVi pri Tirstu, e isto prepel al brez-j Doba za posamezna opravila je približno piačno v Trst. večje nego c. jjv/oamv«.«!«* ^^--- - - — i- i--------L'iavuu » » J ' * vedno enaka- Ce pa je n. pr. število žeik Za sto pod-mžnico sta nabrali g.čm Josipina običajno, traja tudi delo dojilk Birsa in Vida v KobtetfUvi vekkn vreča' S Corso V. E. III, 1« TRST Corso v. E. m, 16 ^-----------mt-mBrn^rneamrnim Gostilna PS^MŽlCl prentt^ra GORICA — Via N. Sauro 18. 9BZ.K ... - i______________ '_________ < _________ - - - - ________- _ .iS___^^___ _