^/and s-yuAUce... NO. 21 Ameriška Domovina HHaBWH^^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 30, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Južnjaki proti novemu načrtu civilnih pravic Senatorji iz južnih držav so odločno proti predlogu zvezne vlade o civilnih pravicah, ker da je “proti ustavi.” WASHINGTON, D.C. — Prvi zakonski predlog Kennedyeve administracije o zaščiti civilnih pravic je naletel na oster odpor južnih senatorjev takoj, ko je bil predložen v Senatu. Označili so ga, da je bil predložen iz političnih razlogov in da je v nasprotju z ustavo Združenih držav. Predlog, ki ga je stavil pretekli četrtek vodja demokratske večine v Senatu M. Mansfield ’z Montane, določa, naj bi bilo šest Mt obiskovanja šole edini pogoj In skušnja za volivno pravico pri predsedniških in kongresnih volitvah v vseh državah Unije. Sen. R. Fussell iz Georgie, vodnik južnjakov v borbi proti uzakonjevanju civilnih pravic, je izjavil: Zelo obžalujem, da je administracija dovolila sen. Ja-vitsu in dvema ali trem njegovih tovarišev, da so jo porinili v tak napet in iz politike izhajajoč položaj!” Sen. J. Javits, republikanec iz New Yorka, je podoben zakonski predlog stavil lani in je napovedal, da ga bo letos obnovil. Russell je zatrjeval, da je predlog, ki ga je stavil Mansfield v imenu vlade, v nasprotju z usta'-Vo Unije, ki daje državam pravico določati pogoje, ki jih državljani izpolnijo, predno dobijo volivno pravico. ------o------ £arofa pdi vladi na Oeylonsi se ponesrečila COLOMBO, Ceylon. - - Vlada I'c izjavila, da je odkrila 7aroto visokih vojaških in policijskih častnikov proti njej in obstoječemu redu. Prijeli so pet udeležencev zarote, med njimi na-čtlnika glavnega stana armade in poveljnika topništva ter namest-mka glavnega poveljnika policije. Na Ceylonu vlada precejšnje Nezadovoljstvo z močno nn levo usmerjeno vlado žene pok. Solo. mana Bandaranaike. Ta j ; pn-'dala predsednica vlade Jobvo l&to po nasilni smrti njenega ^Noža. Prišla je v spor s katoli-£,k& cerkvijo, ko je podržavila vse šole, s Tamili, ki prabstav-Jaj° nekako tretjino prebival-stva otoka, ker je proglasila sin-Saleščino za edini uradni jezik. Ustaniško delavstvo v Colom-u> glavnem mestu države stgv-a že poldrug masec) bančni o-1 adniki pa preko en mess:. Ceylon, ki velja za enega g'a-Vni}^ pridelovalcev čaja na sve-,U’ 3e bil do leta 1948 angleška °lonija. Ko je postala neodvh-na Indija, no priznali Angleži Neodvisnost tudi Ceylonu.' V vem desetletju se je lepo raz-^‘jol, težave so se začele, ko je /Nn volitvah zmagal socialist ■bandaranaike. Novi grobovi Frank Vidric Danes je umrl 61 let stari neporočeni Frank Vidric s 4723 Bridge Ave. Pogreb ima v o-skrbi L. Ferfolia pogreb, zavod. Frank Jamnik Sinoči je umrl v Suburban Community bolnišnici 69 let stari Frank Jamnik z 1014 E. 169 St. Zapustil je ženo Frances. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. ^moudy tav Vremenski prerok pravi: Hladnejše in vetrovno. Nale-anje snega. Najvišja tempe- ratura 35. Savdska Arabija in Egipt sla si spet hudo v laseh KAIRO, Egipt.. — Egiptovske časopisje je začelo ostro napadati kralja Savda in mu očitati cel kup nespodobnih političnih dejanj. Trdi, da je kralj Savd razvpil Naserja kot socialista, ki ne spoštuje Mohamedovih naukov o zasebni lastnim. Časopisje ima seveda tudi pripravljen odgovor na take kraljevske očitke: kralj Savd pobere letno iz državne blagajne nad $r,0,000,000. Naser pa ima samo $14,000 letne plače. Zato je po egiptovskem mnenju kralj Saud lahko “prispeval” kar $14,010,-000 za sirsko revolucijo, ki je Naserja pognala nazaj v Egipt. Zadnje čase je kralj Savd začel nagajati Naserju s tem, da ne pusti 70 stavcem, ki so zaposleni v savdiski Arabiji, vrnitev v Egipt. Naser radi tega ne pust: nobenega podanika Kralja Savda, da bi se vrnil domov. Sp Or med kraljem Savdom in Naserjem se je začel seveda radi denarja in ne radi zunanje politike. Naser je namreč pobral od romarjev, ki potujejo letno v Meko, okoli $15,000,000, ki jih noče kralju Savdu nakazali. Kralj se je razjezil ir začel Naserju kljubovati, Naser jopa začel prepir na debelo. Opazovalcem se ne bo zdelo čudno, ako državi pretrgata medsebojna diplomatske stike. V Egiptu so tudi ugotovili, da je Naser začel kupovati na dtbe-' o vse orožje, kar ga mere kje za železno zaveso stakniti. Nihče tega ne razume, vsi pa vedo, la se v egiptovskih blagajnah nahaja zelo malo tujih valut in da Naser že gleda okoli po svetu, kje bi megel dobiti kako pomoč ali pa vsaj posojilo. -----o------ Šovjeiija za izgredi in demonstracijami v Iranu TEHERAN, Iran. — Predsednik vlade Ali Amini je objavil, da je njegova vlada poslala v Moskvo protest, iker se je sovje:, slo poslaništvo v Teheranu vmešavalo v študentovske demonstracije in nemire pretekli teden v prestolnici. Tekom omenjenih izgredov je h’! i ranjenih preko 200 študentov, ki so se spustili v boj s polic.jo Iranske oblasti so opazile na univerzi tekom demonstracij nekaj članov sovjetskega poslaništva. Radio Moskva in radijske postaje iz ostalih komunističnih dežel so pozivale študente, naj vržejo vlado. Vlada je prvotno dolžila komuniste in veleposestnike, (ki naj bi stali skupno za demonstracijami, katerih namen je bil vreči vlado, ki je izdelala načrt za široko agrarno reformo. Njena izvedba nc gre v račun ne komunistom, ne veleposestnikom. Komunistom bi iztrgala odlično propagandno sredstvo iz rok, lastniki veleposestev pa ee nočejo odpovedati svoji zemlji. -----o------ — Alaščamski moškatni bik utegne tehtati od 1,800 funtov. Tudi lilo v skrbeh za levičarskega Gizengo! Zastopnik zunanjega ministrstva FLRJ je objavil zaskrbljenost za živijetrie Gi~ zenge in ostro napadel “zločinca” čombeja. BEOGRAD. FLRJ. — Na tiskovni konferenci pretekli petek je zastopnik zunanjega ministrstva Drago Kune izjavil, da je vlada v skrbeh zaradi usode podpredsednika kongoške vlade A-i-toina Gizenge in da obsoja pesku? “legalizirati zločine” čombeja. “Mi smo prav posebno zaskrbljeni glede postopka do podpredsednika Gizenge in možnosti, da bi postal žrtev onih, ki so odgovorni za smrt Patrica Lu-mumbs . . .” je dejal Kunc, pa nato opozoril, “da isti ljudje delajo sistematično za legalizacijo zločinca in orodja tujih inte ■-vencionistov — čombeja.” Sovjetska zveza jo zaradi istih razlogov, ki jih je navedel Kunc, zahtevala pretekli petek sklicanje Varnostnega sveta. Ta se bo sestal jutri. Predsednik kongoške vlade Ciril Adula je proti sovjetski zahtevi protesh-ral pri Združenih narodih češ, da po nepotrebnem otežuje pomiritev dežele. Nevtralne države Evrope v gospodarski žagali PARIZ, Fr. — V Evropi imamo tri nevtralne države: švuo, Avstrijo in švedsko. Vse tri so bik v angleški gospoda1, ski skupnosti. Sedaj jih je Anglija pustila na cedilu in hoče v Evropsko gospodarsko skupnost. Angleški korak jih je vso Vi hudo prizadel. Evropska gospodarska skupnost je namreč ne samo gospodarska, ampak tudi po’.: dčtfr, kajt.: obsega le NATO dežele m kaže vedno več volje, da so poveže tudi politično v neke vrste konfederacijo. Imenovanim trem evropskim nevtralcem hodi nerodno, da .e v Evropski gospodarski skupnosti nihče dosti ne-1 meni zaiijO. Vedo namreč, da ne morem iti v nobeno politično kombinacijo s Skupnostjo, in morajo računati z možnostjo, da bi v okviru Skupnosti nastali dve skupini: NATO države in nevtra:ci, *ctr bi seveda Skupnosti gol jvo več škodovalo kot koristilo Avstrija ima na primer že seda1 fv/ v-svojo zunanje trgovine z Evropske gospodarsko skupnostjo. Kam naj gre, ako ji Skupmsf. ne bo hotela iti na rolke. V podobnih težavah se naravno naboja tudi “nevtralna” Jugoslavija. Rdeči prisilili vladne čete v Laosu k umiku LUANG PRABANG, Laos. -Komunistične čete so prekoračile gorski greben severo-vzhoduo POTREBNA VEČINA 0AD ZA IZKLJUČITEV RDEČE KUBE! Zastopnikom Združenih držav in ostalih nasprotnikov Castrove Kube se je posrečilo pridobiti za izključitev Kube iz OAD Urugvaj, s čimer je dosežena potrebna dvotretjinska večina. Organizacija ameriških držav je tako radelje-naj ker ni izgledov, da bi se za takojšnjo izključitev odločile tudi Brazilija, Mehika, Čile in Bolivija. PUNTA DEL ESTE, Urug. — Konferenca Organizacije ameriških držav se je po dolgem kolebanju in omahovanju le odločila za izključitev Castrove Kube iz svoje srede. Na prizadevanje ameriškega državnega tajnika Ruska se je Urugvaj, ki je bil preje proti takojšnji izključitvi Kube :z OAD pridružil 13 državam, ki od vsega začetka zahtevajo oster nastop proti komunizmu na Kubi. S tem je bila dosežena dvotretjinska večina, ki jo predvidevajo pravila OAD za obveznost sklepov. Proti 14, ki jo vodijo Združene države, stoji 6 članic pod vodstvom Brazilije in Mehike. Te načelno soglašajo s stališčem večine, da Castrova Kuba ne spada v Organizacijo ameriških držav, so pa trenutno proti vsakemu odločnemu ukrepu proti njej. __ V kolikor bo 14 sprejela reso- ; ~ Iz Clevelanda in okolice Enakost titovskega stališča v vprašanju Konga s sovjetskim dokazuje znova, kakšna in kolikšna je Titova nevtralnost, na osnovi 'katere daje Washington °? mebta Nam Th'a'm m pnsiLJo Jugoslaviji vedno novo stotine milijonov dolarjev ameriških davkoplačevalcev. Leninova grobnica obdana z visoko leseno ograjo MOSKVA, ZSS,. — Kor so Stalina morali na hitro roko pie. vladne čete k umiku bližje me stu. Vlada pošilja v ogrožen predel vojaške okrepitve, ki naj pomagajo vzpostaviti novo obrambno črto bližje mesta. 1 učijo z odločnejšimi ukrepi proti Kubi, bo to nemara povzročilo globok razkol v Organizaciji ameriških držav. Vse izgleda, da Brazilija in njenih pet podpornic niso pripravljene iti preko načalne obsodbe Castrove Kube. Večina bi rada resolucijo, ki bi jo podpisale vse članice, s čimer bi bila ohranjena notranja sloga OAD. Ko se je priključil Urugvaj večini, je dejal brazilski zunanji minister San Thiago Daritas, da ni več gotov, če ne bo prišlo do sklepa o sankcijah proti Kubi, ko so iz 13 postali 14. Zastopniki Združenih držav so prepričani, da bodo dobili potrebno dvetretinsko večino sedaj vsi deli od njih predložene Kar osem novih šol bi radi— Vodniki clevelandskega šolskega sistema trdijo, da bo število šolarjev v mestu do leta 1970 poraslo za najmanj 17 odstotkov in da je zato potrebno zgraditi pet novih višjih šol in tri osnovne šole. Vse te gradnje naj bi stale okoli 85 milijonov. Vprašanje je, kje ta denar dobiti, ko znaša letni dohodek šolske naklade na davke le okoli $5,750,000. Novi odbori— Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima za '1. 1962 sledeči odbor: preds. Louis Erste, podpredsed. Joseph Lausin, taj. Andy Champa, 245 E. 246 St., blag. John Borzo, zapis. Joseph Ponikvar, nadzor. Frank Ahlin, John Pestotnik, Bill Hočevar, vratar Anton Zadnik. Društvene seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne. Slov. dom na Holmes Ave. ima za 1. 1962 sledeči direkto-izvedla koncem decembra že rij: predsed. John Habat, pod-tretjo valutno reformo. Prva va- predsed. Michael Lah, taj. Frank Boigacja zamenjala po vo/ni ze tretjič denar SOFIJA, Bolg. — Bolgarija je Komunistični napad na Nam Tham se j« začel sredi pretekle-1 ^učije"* Ta "zahteva’ Ižkljuei-ga tedna kot prva večja bomu^ sedanje kubanske vlade iz nistična vojaška operacija cd seliti iz Leninovega travTOsja i kJVLVačT *0rga,’iZaCiie na navadno pokopališče pad kremeljskim zidom, je s tem prišel v nered ves mavzolej. Treba je spremeniti napise, prestaviti Leninovo rakev v sredino podzemne dvorane, očistiti stene, oprati tla itd. Zato so ves mavzolej začasno zaprli. Koliko bodo pri tem mavzolej li v Ženevi razgovoru o “nevtralizaciji” Laosa. Japonski socialisti se povezali 2 rdečimi Kitajci TOKIO, Jap. — Zastopstvo japonske socialistične stranke, ki je olbiskal'0 rdečo Kita /ko je sam tudi modernizirali, niso cb-Jz zastopniki ts podpisalo skupno javili. Reis pa je, da so se nekateri;izjavo, v kateri napada Združe-hudovali, da je cela sta/ba pre-Jne države kot “skupnega sovra-več prazna in dolgočasna- kupjžnika obeh, japonskega in k1-kamenitih blokov brez vsakega tajskega ljudstva.” smrsla, ako naj vse skupaj ne I Demokratska stranka ki ima predstavlja “socijalističrm stvar.'večino v parlamentu in vlado, nosti.” je izjavo socialistov označila “za ------o----- dejanje izdaje, katerega cilj je — Okoli devet milijonov Arne. tuje vmešavanje v japonske no-rilkancev je bolnih na srou. 'tranje zadeve.” ameriških držav, prekinitev trgovine z njo, prav posebno v pogledu orožja in vojnega materiala in skupni načrt za varstvo zahodne polute pred komunistično nevarnostjo. Napovedujejo, da se utegneta Argentina in Čile pridružiti večini, da pa bodo vztrajale na svojem stališču Brazilija, Ekvador, Mehika in Bolivija. Konferenca bo zaključena nocoj ali pa jutri. Zelo slane! Oborožene sile Združenih držav morajo biti sorazmerno zelo slane, če pomislimo, da porabijo na leto okoli 24 milijonov funtov soli. rm ' ' ' , KOT V RUSIJI — Ray Krautvjold in njegova žena stojita oblečena v rusko nošo pred “tipično” rusko kočo, ki sta jo po načrtih iz Sovjetske zveze postavila v Deerfield Beach v Floridi. Taka koča z dvema prostoroma stane v Sovjetski zvezi okoli $22,000, v ZDA pa sta jo imenovana postavila za pičlih $1,500. lutna reforma je bila izvršena 1. 1947. Imela je namen popraviti, kolikor se da, posledice vojne inflacije. Obtok denarja se je namreč tekom vojne povečal kar za 2,200%. Druga valutna reforma je bila izvedena 1. 1952. Takrat so notch pobrati denar iz rok bogatejših slojev. Ti so dobili le en lev za sto starih, reveži p? iri do štiri. Sedanja reforma ima v glavnem za cilj, da približa papirnato vrednost bolgarskega leva ruskemu rublju. Zato so sedanjo reformo dejansko izvedli Rusi, kar bolgarska vlada okri-to priznava. Po novi valutni reformi jc bolgarski lev postal imeniten denar, saj je treba za en dolar plačati samo 1.17 leva. Nesreča je le v tem, da potem tečaju noče nihče prodajati dolarja. ------o----- Anglija vendarle dala Božiči)! otok na razpolago za atomske eksplozije LONDON, Ang. — Angleška vlada je končno vendarle pristala, da naša administracija lahko preskuša atomsko orožje na Božičnem otoku, za kar 'e prosil Kennedy Macmillana ob priliki zadnjega sestanka na Bermudih. Na Božičnem otoku je Anglija preskusila svojo prvo vodikovo eksplozijo. Vkljub temu se je bala, da bo imela sitnosti z angleškim javnim mnenjem, ki je močno proti vsakemu preskušanju. Zato je svoje dovoljenje za uporabo otoka vezaja na pogoj, da morajo tako ameriški kot angleški izvedenci ugotoviti, da je novo preskušanje res potrebno za angleško in ameriško varnost. Novo preskušanje se mora dalje vršiti pod skupno ameriško-angleško kontrolo. Tako bodo tudi angleški strokovnjaki lahko nabrali podatke o eksplozijah a-meriškega atomskega streliva. Končno je hotela angleška vlada pokazati s svojim sklepom, da je solidarna z Ameriko tudi v takih zadevah, ki niso ravno simpatične angleškemu javnemu mnenju. ------O-------- Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! Koncilja, tel. IV 1-6955, blag. Adolph Kocin, zapis. Ivan Jakomin, nadzor. Joseph Ferra, Henry Grosel, Frank Dolinar, gospodar. o. Frank Sustersich, Jakob Mejač in Louis Kosem, ostali direktorji Ciril Štepec, Frank Hren, Frank Stanonik in Frank Mrzlikar, upravnik Viktor Der-ling, tel. 681-9675. Seje direkto-rija so vsak 4. petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. kiparja Ivana Mestroviča, ki je nedavno umrl v S. Bendu v Indiani in bil položen k večnemu počitku v Glavicah v Dalmaciji. Preko 110,000 šolarjev— Včeraj se je začelo drugo polletje v tukajšnjih šolah. Skupno je bilo vpisanih 140,689 učencev in učenk, kar je nov rekord za mestne šole. Zaposlenost porasla— Število zaposlenih je v decembru v Clevelandu doseglo 690,200 oseb, največ od novembra 1960. Število brezposelnih je padlo na 5.1 odstotka, med tem ko je bilo v preteklem februarju na 9.7 odstotka. Nov sestanek Thompsona z Gromilšom WASHINGTON, D.C. — Ameriški poslanik L. Thompson je dobil nova navodila za razgo-vere s Sovjeti o Berlinu. Napovedan je nov, tretji sestanek poslanika s sovjetskim zunan-njim ministrom A. Gromikom. Dosedanja sestanka nista prinesla nič novega. Gromiko in Thompson sta v glavnem ponovila stališči svojih vlad, ne da bi pokazala kako pot k morebitnemu kompromisu. -----o----- Veliki davkoplačevalci so postali v Angliji prava redkost LONDON, Ang. — Angleška davčna statistika je odkrila dejstvo, da je število davkoplačevalcev, ki plačajo letno $280,000 ali več dohodnine, padlo od 66 na 60. Njihovi dohodki znašajo okoli $30,000,000. Samo dodatek k dohodnini jih je olajšal za $14,500,000. Ameriška Domovi ima /wjvijr 1^9 ^sr iiorvii 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o!.«!^>83 No. 21 Tues., January 30, 1962 Trenja med komunisti Sedanje zatišje v mednarodni politiki je postavilo trenja v komunističnem svetu v ospredje ameriškega javnega zanimanja. Še celo Kongresna politika ne more zatreti tega zanimanja. Zanimanje ima pa tudi svoje razloge; najvažnejši med njimi je dejstvo, da tako trenje sploh obstoja. Začelo se je že pred leti in se pokazalo kot razpoke v komunističnem gibanju. Prvič je prišlo v javnost, ko je Hru ščev obsodil Stalina in njegovo politiko. Hruščevu so takrat ploskali tovariši vsega sveta, toda mislili so si pri tem svoje. Razpoke so postajale večje in globlje, pokazale so sc posebno nazorno na zadnjem kongresu ruskih komunistov v Moskvi: kitajska delegacija je zapustila kongres sredi zasedanja na način, ki je pomenil izzivalno kljubovanje; Hru-ščev tudi ni zadržal komunističnih strank po kongresu na posebnem tajnem zborovanju, kot je bila do sedaj zmeraj navada. Obe dejstvi sta spravili vse voditelje komunističnih strank iz ravnovesja. Razpoke so se spremenile v trenja, ki jih je že toliko, da ne bo odveč, ako jih samo naštejemo radi lepše preglednosti. Glavno trenje obstoja med Moskvo in Peipingorn. Peiping noče več priznavati moskovskega vodstva v komunističnem gibanju. Pesniška in filozofska miselnost Mao-Ce-Tunga se noče več pokoriti prebrisani, toda kmetski glavi tovariša Hruščeva. Komunistično gibanje je dobilo dve glavi in dve središči, torej pravi rdeči dualizem. To je spravilo v zadrego komunistične stranke po vsem ,vetu. Le malo je takih, ki so se na prvi mah odločile, koga naj ubogajo. Večina jih tava v temi in skuša v zadregi uveljavljati svoje poglede, ki se ne krijejo s komunističnimi tradicijami. Kratek pogled na stališča posameznih komunističnih strank potrjuje to domnevo. Niti komunistične stranke v satelitskih državah ne presojajo enako nalog in dolžnosti komunističnega gibanja. Poljski komunisti so za linijo tovariša Hruščeva, toda trdijo, da se Hruščevu preveč mudi in da bi moral bolj počasi in bolj previdno uveljavljati svoje nazore o komunizmu. Madžarski komunisti so za Moskvo, toda poudarjajo pravico do svoje poti v komunizem in mislijo, da Moskvi sicer pripada prvo mesto med komunisti, toda Hruščev je lahko samo “prvi med enakimi.” Češki komunisti oklevajo, radi bi bili vsem vse, zato še zmeraj “študirajo” položaj in se otepajo očitkov, da so na tihem še zmeraj pravi stalinisti. Vzhodnonemški in bolgarski komunisti se tudi otepajo očitka, da ne morejo pozabiti stalinizma. Romuni se držijo ob strani in čakajo, kaj bo, Albanci so edini, ki so se odločili za Peiping in udrihajo po Moskvi. Značilno pa je, da vse komunistične stranke v satelitskih državah porabijo vsako priliko, da se med seboj kritizirajo. Vendar ne gre medsebojna kritika tako daleč, da bi razjezila Moskvo. O popolni solidarnosti med komunističnimi strankami za železno zaveso, kot je bila za časa Stalina, ne moremo več govoriti. Solidarna v njihovih vrstah ie samo zavest, da morejo vladati samo tako dolgo, dokler stojijo za njimi ruske divizije. V hujši zadregi sta komunistični stranki v Severnem Vietnamu in Severni Koreji. Nihata med Moskvo in Peipingorn. Rade bi se naslonile na Moskvo, pa se bojita zamere v Peipingu. Očitnejša so trenja v vrstah komunističnih strank v svobodnem svetu in v odnosih med njimi. Jugoslovanski in laški komunisti so na isti liniji. Tito in laški Togliatti sta tako velika prijatelja, da se nad tem prijateljstvom spod-tikajo francoski in češki komunisti. Oba sta seveda proti neomejeni moskovski politični strankarski diktaturi. Zaenkrat so francoski komunisti še najbolj na moskovski liniji. Komunistične stranke v ostalih evropskih državah so 'preslabe, da bi kaj pomenile v domači politiki njihovih domovin, so pa nezadovoljne z Moskvo, ker jih sili, da gredo v politično tovarišijo z ostalimi domačimi levičarskimi strankami, da bi obnovile znane “ljudske fronte” y novi obliki. Posebno skandinavski in finski komunisti se bojijo, da bodo postali žrtev moskovske zunanje politike, ki ne varuje zmeraj interesov posameznih komunističnih strank. Vse si želijo več neodvisnosti od Moskve, toda ne morejo si pomagati, ker jih Moskva vzdržuje s podporami. V hujšem precepu so komunistične stranke v Aziji. Japonski in indijski tovariši ne vedo, kam bi se nagnili, ali na Peiping ali na Moskvo. Indonezijski tovariši so se približali Peipingu na veliko žalost-- Hruščeva in Tita! Arabski komunisti se morajo tako težko boriti za svoj obstoj, da se ne vtikajo v prepire med Moskvo in Peipingorn, držijo pa po večini z Moskvo. Notranje razklane so tudi komunistične stranke v A-friki in Južni Ameriki. Afriški komunisti niso nikjer na vladi. Moskva jih sili. da igrajo dvolično vlogo: n-' zunaj naj podpirajo novorojene afriške socijalistične režime, podtalno pa jih spodkopujejo. Obenem vidijo razliko med stvarnostjo v socijalističnih evropskih državah in v komu-nisričnih za železno zaveso. So še preslabe, da hi se mogle upirati poveljem iz Moskve, vendar škilijo v Peiping in si želijo več neodvisnosti od komunistične centrale. Želja je posebno velika med mlajšimi afriškimi komunisti. V Južni Ameriki ni nič boljše. Na zunaj so tam komunistične stranke strnjene, v resnici pa se v njihovih vrstah vrši boj med mladim in starim rodom. Stari so za mednarodno solidarnost komunističnega gibanja, mladi podlegajo domačim nacijonalističnim tokovom. V tem stremljenju jih podpira tekma med Peipingorn in Moskvo, kdo bo njihov “prvi svetovalec.” Torej podobna slika kot v Afriki. Kot prejšnje razpoke tbko tudi sedanja trenja v komunističnih vrstah ne pomenijo konec komunizma, zmanjšujejo pa njegovo udarnost. Obenem koristijo tudi miru. Dokler se bodo tovariši trli med seboj, ne bo vojna nevarnost tako velika, kot si jo navadno mislimo. :i BESEDA IZ NARODA | Nekdanji kamniški župan Nande Novak pripoveduje zgodbo o borbi s trmastim tovarnarjem o davkih CLEVELAND, O. — Nande Novak, nekdanji kamniški župan in predsednik Slovenske županske zveze, preživlja svojo starost na slovenskem Koroškem. Rad se spominja let, ki jih je preživel med nami v Clevelandu in vse ga zanima, kar se med nami dogaja. V enem zadnjih pisem je opozoril na važnost socialnega vprašanja, na nujnost njegovega reševanja tudi v Združenih državah, če hočemo dobro sami sebi in svoji svobodi. Da bi boljše posvetil v nerazumevanje dela podjetnikov, je opisal zgodbo trmastega tovarnarja iz Kamnika, ki se je otepal svojih davčnih obveznosti, če treba tudi na škodo delavcev, pa končno doživel prihod “ljudske oblasti”, ki ga je naglo osvobodila vsega. Takole pripoveduje: H! * * Plačevanje davkov prav gotovo ni v nobeni demokratični, pa tudi v nobeni državi s diktaturo preveč priljubljena državljanska dolžnost. V Ameriki, kjer so davki tudi precej visoki, mi je bil najbolj všeč zelo poenostavljeni način davka na dohodek do $5,000, ko že pri nastopu službe veš, koliko boš plačal in tudi, koliko boš dobil vrnjeno, če si preveč plačal. Čim več zaslužiš, tem bolj se ti zviša davčna lestvica. Tudi zadevna napoved na predpisanih formularjih je tako enostavna, da jo vsak sam lahko napravi, četudi ne obvlada dobro angleškega jezika. Zakonodajalci v Ameriki so pametno napravili, da tiste, ki vedoma zataje dohodke pri napovedi, kaznujejo poleg denarne kazni tudi z zaporom, pred katerim imajo posebno bogatejši sloji še največ strahu. V bivši Jugoslaviji je bil davčni zakon iz leta 1928 še kar dober razen nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile krive vsemogočih zlorab na račun revnejših slojev. Te pomanjkljivosti so povzročile zelo veliko zlorab zakona v škodo šibkejših davkoplačevalcev, pri katerih so v mnogih slučajih sodelovali tudi uradniki. Naj navedem samo slučaj take zlorabe, ki sem ga zasledil pri neki tovarni, ki je tekom nekaj let zatajila na ta način več milijonov dohodkov. Hotel sem to zadevo na miren način urediti v korist občine in davkoplačevalca, na spodaj naveden način: Občinski proračun, odobren od nadzorne oblasti, je med drugim predvideval tudi investicijske stroške za nekaj novih javnih zgradb, ki so bile nujno potrebne, posebno za šolsko zgradbo, katere ta občina sploh še ni imela. Za vse te zgradbe je glasoval tudi lastnik neke tovarne, ki je oil član občinskega odbora. Ker sem vedel in tudi lahko dokazal, kako razna večja podjetja z dvojnim, če ne s trojnim knjigovodstvom prikrajšajo ne samo državo, banovino, temveč tudi občino, sem hotel to zadevo bolj na tihem urediti z lastniki to-varen. Sklical sem lastnike glavnih industrijskih podjetij na za- upni sestanek, da to uredimo. Sestanka so se udeležili deloma lastniki, deloma pooblaščeni direktorji podjetij. Na tem sestanku sem jim pojasnil zakaj gre in kako mislim, da bi bilo najbolje urediti to zadevo na način, da bi industrijska podjetja tekom 10 let, poleg navadnega davka dale občini investicijski znesek za novo šolo ter bi na ta način ne bilo potrebno nalagati novih občinskih doklad, ne trošarin. Omenil sem, da imam točne podatke kot član davčnega odbora, da nekatera podjetja utajijo vsako leto vsote, ki gredo v milijone, ter na ta način oškodujejo druge davkoplačevalce. Ker ne želim priti v javnost s temi dokazi, sem jih sklical na ta posvet, da se pomenimo in najdemo primerno rešitev tega položaja, ki ni prijeten, ampak upravičen za druge davkoplačevalce. Nato sem jim predložil načrt s potrebno vsoto za vsa industrijska podjetja, ki ne bi pomenil nika-ke krivice zanje. Nisem maral sam odločati, koliko naj kako podjetje v ta namen prispeva in jih prosil, naj si to sami razdelijo med seboj, ker oni bolje poznajo svoje finančne in pridobitne možnosti. Po kratki debati so bili vsi razen enega za to, da se to da izvesti ter da bodo med seboj u-redili in občino obvestili tekom 10 dni. Edino eden, ki je kot član občinskega odbora sam glasoval za celoten načrt, je pričel vse skupaj kritizirati, da to ne gre, da bi oni poleg rednih davkov še to plačevali, ker bi to ogrožalo direktno obstoj podjetij. Takoj sem mu pojasnil, kje imajo že davno upeljane razne trošarine, katerih pri nas ni, in da kljub tem dobro izhajajo. Podaril sem tudi svoje prepričanje, da, če uvedemo trošarinski pravilnik, kot ga že marsikje imajo, bodo po mojem mnenju plačevali veliko večje zneske, kot pa na način, ki sem jim ga obrazložil. Tovarnar je odgovoril: Raje zaprem tovarno, kot bi še kaj več plačal. Pripomnil sem: “Vi sami ste za vse to glasovali, kje naj pa potem denar vzamemo za kritje tega?” On pa ogorčeno zakliče: “Napravite na maše v cerkvi vstopnino, bo kmalu dosti denarja.” “A tako!” sem ga zavrnil, “potem pa spet vi ne boste nič plačali, ker ne hodite v cerkev.” Končno sem jim še to pripomnil, da se v smislu trošarin-skega pravilnika vsako podjetje lahko pogodi z občino za primerno vsoto ter se potem na-pram takim ne bo izvajalo določb trošarinskega pravilnika. Zunaj me je potem počakal nek direktor največje tovarne, mi še enkrat ponovil, da se strinja s predloženim načrtom ter da ga je sram prostaškega na-topa tovarnarja, ki je odbil ta predlog. Vsa druga podjetja so se potem v kratkem času pobotala z občino ter bila zadovoljna, da so se izognila raznim neprijetnostim prijav itd., ki jih predvideva trošarinski pravilnik. Nastalo je vprašanje, kaj na- - Ohranitev neangleških jezikov v Z, D. Študija pod vladnim okriljem potrebuje vsestransko sodelovanje praviti z upornim tovarnarjem? Odnehati nismo smeli radi javnosti, ki bi nam očitala, da podpiramo velekapital na račun revežev. Naprosil sem okrajnega načelnika, podžupana ter bansko upravo, da skušajo prepričati upornika, da je ta poravnava v njegovo korist. Vsi poizkusi so ostali brezuspešni. Zelo zanimiv je bil poravnalni poizkus na banski upravi, katerega je vodi načelnik socialnega oddelka, ki je na ta sestanek povabil tudi vse predsednike delavskih udruženj v kamniškem okraju, da tudi oni izrazijo o tem svoje mnenje. Vsi predsedniki teh organizacij so bili mnenja, da naj se trošarinski pravilnik ne uvede ter naj se skuša dobiti dlrugo kritje. Predlagal sem jim, da naj podpišejo, da se v tem slučaju občinska doklada zviša za 159%, kar bi bilo potrebno za kritje investicije, kar so molče odklonili. Njihova izjava me ni presenetila, ker sta bila dva od teh odvisna od tovarnarja ne samo po službi, temveč tudi po stanovanju. Tudi zastopnik industrijske zbornice v Ljubljani, ki je bil navzoč, je ta predlog zavrnil iz razloga, da je to šikaniranje podjetij in naj se pravilnik in uporaba tega prepove. Po tej neuspeli poravnavi se je tovarnar pritožil na Upravno sodišče v Celju in na najvišje državno sodišče v Beogradu, pa sta bili obe pritožbi zavrnjeni. 9 tem je postal trošarinski pravilnik pravomočen za uporabo z vsemi točkami. Tovarnar bi moral redno prijavljati vse uvožene predmete, ki so bili podvrženi temu pravilniku, pa tega niti enkrat ni storil. Prvi mesec smo ga pustili v miru, potem smo ga pozvali, naj prijavi vse, kar spada v prijavo po pravilniku. On je odgovoril s tem, da je vse delavce odpustil in jih poslal na občino, da n^ij jih ona živi. Nahujskanemu delavstvu sem rekel, da naj pošljejo v pisarno šest članov, katerim bom pojasnil, iz kakšnih razlogov in zakaj smo uvedli ta pravilnik, ki naj reši zvišanje občinske doklade revnim za 150'%, katere naj bi krili tisti, ki so milijone utajili davčnim oblastem. Če so za zvišanje doklad, naj to izjavo podpišejo ter jo bom predložil v ponovno razpravo. Vsi so soglasno odklonili tako zvišanje doklad. Pozneje jih je še enkrat odpustil iz istih razlogov, pa tudi niso hoteli, da bi se radi tega zvišale doklade drugim. Nato smo pričeli izvajati pravilnik, ki je bil pravomočen v vseh členih. (Konec prihodnjič) ---------o------- Smrt rojakov v SCenashi Milwaukee, Wis. — želim sporočiti novice od starih naseljencev v Kenoshij Wis. V zadnjih treh mesecih so se trije poslovili od te solzne doline. Prvi je odšel k Bogu po plačilo Frank Leskovec, star 85 let. Rodil se je v Rovtah nad Logatcem in je bil izučen usnjarski Obrtnik. Delal je v usnjarnah v Kenoshi in Racinu dolgo vrsto let in živel v tem kraju nad 60 let. Pred kakimi 7 leti ga je zadela možganska Ikap ter ni mogel od doma. žena Marija mu je umrla pred 3 leti .za srčno kapjo. Zapuščata 5 sinov in 2 hčeri. Umrl je 29. olkt. 1961. in bil pokopan iz cerkve St. George’s v Kenoshi na pokopališču iste župnije. Imel je naročene slovenske knjige in slovenske katol. časopise. Bil je vedno zelo vesel vsakega duhovniškega Obiska v svoji hiši ter je z rojakom rad obujal spomine iz mladih let, ko je kot izvežban usnjarski pomočnik potoval po Avstriji in Nemčiji ter nato odšel v Ameriko. Naj počiva v miru, bistri Notranjec! Za njim se je preselila v večnost Mrs. Frances ROBSEL-STARR, roj. JURCA, stara 73 let. Umrla je dne 11. dec. po kratki bolezni v bolnišnici. Pri Cleveland O — Kako si ame- f riške narodnostne skupine prizadevajo ohraniti jezik svojih prednikov? Kaikšno pomoč in spodbudo jim pri teh naporih lahko nudimo? — se sprašujejo v Washingtonu. Načrt za jezikovno pomoč si s finančno podporo vlade Združenih držav in pod okriljem U-rada za vzgojo Združenih držav prizadeva, da bi našel odgovor na ta vprašanja. Vlada Združenih držav je prvič v ameriški zgodovini skupini socialnih znanstvenikov predložila, naj proučijo vprašanje o-hranitve neangleških jezikov v Združenih državah. Vlada je s podporo za takšno študijo pokazala resno željo po nadaljevanju učenja in govorjenja jezikov, katere so k nam prinesle razne skupine priseljencev, da ti jeziki ne izumrejo. Načrtu za jezikovno pomoč, ki pripravlja študijo, načeluje dr. Joshua A. Fishman, ki ima urad na naslovu 111 West 57th Street, New York 19; N. Y. V zadnjih tednih je urad po vsej državi razposlal šest vprašalnih pol, da dobi potrebne podatke. Eno izmed vprašalnih pol je urad poslal nadučiteljem, drugo pa učiteljem šol, katere podpirajo razne skupine in z njimi povezane verske ustanove. Urad prosi nadučitelje in učitelje, naj popišejo obseg jezikovnega pouka na svojih šolah in navedejo podrobnosti o težavah in uspehih v zvezi z učenjem materinskih jezikov skupin, ki podpirajo te šole. Nadaljno vprašalno polo so razposlali cerkvam, župnijam in raznim verskim enotam, da dobijo podatke, v kakšnem obsegu uporabljajo neangleške jezike pri verskih obredih, pridigah in drugih verskih opravilih. Posebne vprašalne pole so razdelili tudi vsem periodičnim publikacijam m radijskim ter televizijskim programom v neangleških jezikih oziroma programom, ki so namenjeni skupinam z določenim etničnim obeležjem. Namen teh vprašalnih pol je, da ugotovijo, kaj si ame- operaciji so zdravniki odkrili raka v zadnjem štadiju bolezni. Tudi ona se je rodila v Rovtah nad Logatcem. V Kenoshi je živela 47 let. Nekaj let je rodila gostilno v Winthrop Harbor, Illinois, nedaleč od Kenoshe. Njen prvi mož Louis Roibsel je umrl leta 1939. Leta 1947 se je poročila z Johnom Starr-om v Waukeganu. Ta ji je tudi umrl naslednjega leta. Bila je dobra krščanska mati in zavedna Slovenka, ki je imela stalno naročene knjige Mohorjeve družbe ter slovenske katol. časopise. Pokopali so jo iz cerkve sv. Antona (slovaške) v Kenoshi. Zapušča sina Louisa Robsel-a in hčer Mrs. Lester Gillick, oba v Kenoshi ter hčer, Mrs. Lee Smith v Auburnu, Calif., pastor, ka Johna Starr in brata Franka Jurco v Kenoshi. Zapušča tudi 14 vnukov in vnukinj ter 10 pravnukov. Blaga mati in sestra, počivaj mirno v Bogu! Zadnji od treh se je poslovil od nas John Kastelic, doma vz Novega mesta na Dolenjskem. Umrl je dne 30. dec. v bolnici v Miami, Floridai kamor se je preselil iz Kenoshe pred poldrugim letom. Bil je star- 78 let. V Ke. noshi je živel od leta 1903. do 1960. Leta 1915. se je v Kenoshi poročil z Marijo Klinar. Zapušča njo, brata Jožeta v Kenoshi in nečake. Pred njim so umrli sin Thomas, tri sestre in brat. Med delavci v tovarni je bil potznan in priljubljen kot “Big Tali John.” Blag mu spomin, preostalim pa iskreno -sožalje! Blagoslovljeno in srečno novo leto za preostalih 343 dni novega leta Vam iskreno želi ter prav lepo pozdravlja) vdani Rev. Nace Berglez. riške neangleške publikacije in oddaje prizadevajo doseči v pogledu Ohranitve zanimanja in znanja neangleških jezikov. Vprašalno polo so končno razdelili tudi med vzgojne, kulturne, bratovske in verske organizacije, ki so v zvezi z ameriškimi etničnimi skupinami, ker te organizacije pogostoma sodelujejo, oziroma so vsaj sodelovale pri važnih aktivnostih za ohranitev jezikov. Dr. Fishman je ob razdelitvi nad 10,000 vprašalnih pol omenil: “Zelo važno je, da vsi tisti, ki so dobili naše vprašalne pole, nanje odgovore- izčrpno in točno. Če hočemo, da bo imela naša študija pravo veljavo, moramo dobiti odgovore vseh šol, župnij, publikacij, oddaj in organizacij, ki se zanimaj o; oziroma so se zanimale za ohranitev in pospeševanje določenih jezikov, če nekateri nadučitelji, učitelji, uredniki, napovedovalci, verski funkcionarji ali organizatorji naših vprašalnih pol niso dobili, naj nas takoj ob-veiste, da jim brez odlašanja pošljemo potrebne izvode.” Dr. Fishman je naznačil, da bo med uradne odgovore za zaupne in se jih poslužil samo za pripravo vsedržavnih poročil. “Naše zaključno poročilo Uradu za vzgojo Združenih držav bo imelo dvojni namen: točno obeležiti napore za ohranitev jezikov v zvezi z vsakim jezikom in priporočiti potrebne korake za ojačitev teh naporov. Ravno zaradi tega potrebujemo odgovore vseh tistih, katerim smo- že razposlali vprašalne pole pa tudi tistih; katerim jih bomo z veseljem dostavili, če bomo dobili njihova imena in naslove. “Tokrat je dobila “izgubljena celina” neangleških jezikov, katere govore Američani, prvo priznanje,” je opozoril dr. Fishman. “Naša država nujno potrebuje boljše obvladanje vseh jezikov, da bo lahko ohranila in izboljšala diplomatske, kulturne in trgovinske odnošaje z ljudmi, po svetu. “Zaradi tega je važno, da priznamo jezikovne zlate rudnike, katere imamo v svoji sredi. Posebno važno pa je še, da Američani prvega, drugega in tretjega rodu spoznajo vrednost ohranitve te dragocene delišči-ne svojih staršev in starih staršev. S tem bodo pomagali svoji državi, obogatili bodo pa tudi svoje življenje. Naš načrt zasluži njihovo vsestransko sodelovanje, zahteva pa seveda tudi njihovo pomoč, če hočemo, da bo uspešen,” je dodal dr. Fishman. Doslej so razposlali že- nad deset tisoč vprašalnih pol (z za-lepkami s plačano povratno poštnino). Da bo načrt pravočasno zaključen, je potrebno, da pridejo odgovori, ki s,o lahko v katerem koli jeziku, takoj. Kjer je nemogoče dobiti’točne podatke, bodo približne' cenitve zelo koristne. Končno poročilo bo gotovo v teku enega leta. Izvode bodo dobili vsi zainteresirani sodelujoči pa tudi razne agencije, knjižnice in šolniki po vsej državi. --------O------- Angleži ,so za predor V nasprotju s Francozi, ki se zavzemajo za most čez Rokav-ski preliv — minister Jules Modi je označil mo-s-t kot “edino možno zvezo med Francijo in Anglijo” — zagovarjajo Angleži zamisel o predoru za železniški in cestni premet. Po enem izmed predlogov bi “onesili v globini 13 ni cev iz valovite pločevine. Po njej bi vozili avtomobili. Zastopniki angleških državnih železnic pa so za pravi predor, v katerega spodnjem delu bi vozili vlaki, v zgornjem pa osebni in tovorni avtomobili. — V morju živi nad 10,000 raznih vrst školjk in polžev. KULNAOSK A. A/and r-Vučtice... /Imeri^k/i Domovih ■/4- <1/1- E PTg/% Ul— HO E« AMCRICAN IN SPIRIT PORfilGN IN LANGUAGE O NIT SLOVGNIAN MORNING NfiWSPAPGR bo predvsem in najprej župlja-nom in farnim organizacijam. Obljubili smo pa tudi vsem slo-venskim organizacijam) katerih delo in cilj so v skladu s krščanskimi načeli, da bod j dobili dvorano za svoje prireditve, kadarkoli bo dvorana pro*ta. In tega načela smo se celo leto držali. spremeni v zaklonišče proti a-tomskim in vodikovim bombam. Univerzitetna uprava je mislila, da bo javnost radi tega vznejevoljena. Pa ni bila. Kar je bilo debate, se je nanašala samo na vprašanje, ali sploh more priti do bombnih napadov. Iz slovenskega Toronta Slovenska tiskana beseda v svobodi Mesec februar je vsako leto Za zaključek letošnje tiskovne Posvečen dobremu, posebno ka- kampanje bi bilo želeti, da bi loliškemu in predvsem verske- slovenska v svobodi tiskana be-tisku. Slovenci v Torontu seda doživela med nami v To-bomo imeli, kakor že tolikokrat rontu vsaj kratek triumf z dol-do sedaj enomesečno kampanjo gotrajnimi posledicami. Pri-Za katoliški verski tisk. Kampa- pravljamo razstavo SLOVEN-nio organizira društvo N. I. J. SKEGA TISKA. Razstava bo to ena najbolj (pomembnih zu- pokazala, kaj slovenski tisk v oanjih akcij, ki jih društvo izve- svobodi premore na literarnem, vsako leto. Njegovi člani in j'Udi drugi pomočniki gredo od bše do hiše( da pokažejo Iju-^e,rri> kakšno duhovno bogastvo Jim je na razpolago v njihovem astnem jeziku. Tako vsakolet-na tiskovna kampanja budi vest, opozarja in vzbuja zanimanje za uhovne in verske dobrine. Ob-enom Pa nabiralci pomagajo ob-navljati naročnino in pridobi-VaJo nove naročnike in no njih n°Ve bralce. ^er.lotno bo tudi ob tej kam-Panji marsikdo vzdihnil in celo ^aglas izrelkel: “Le kaj je še te kampanje treba”? ali pa- '‘Brez oga kaj lahko živimo'” Kon cn° je res tako, da so kampanje ^a dober in verski tisk odveč. ^dodar še ni bilo slišati, da 1 .^do prirejal kampanje 2a prehrano; da bi hodili ljudje od hiše do hiše in propagirali, 4aj ljudje kupujejo dobro in 2 ravo hrano in naj vendar ne Pozabijo uživati jo. Vsakdo je Prepričan, da je taka kampanja rez potrebe. Prav lahko razu-^emo, da moramo uživati zdra-. j brano, če si hočemo ohraniti , ^avie in življenje telesa. Prav a|Ko lahko in hitro pa tudi po-2a Ijamo, da človek ne živi samo ]a- bruha. Kako malokdaj smo acni in žejni duhovne hrane in Jače. i2 tega razloga so kam-in^6.23 ^9b> poroča resnico prinaša v naše domove ver-2llania ter kaže pot do tr duhovnih dobrin, po- pravi' • T^ti’ ki iih vodij°> !Pri Vse izva-aj°> zaslužijo On lpri2nan:ie. pomoč in zahvalo, sko V^ai° rosnično samarjan-delo duhovnega usnuljenja. verskem, znanstvenem in časnikarskem področju. Na eni strani nam bodo razstavljena dela v ponos. Pričala nam bomo o slovenski kulturni delavosti in višini. Govorila nam bodo o žrtvah in tlaki naših mislecev in pisateljev in o osebnih žrtvah tistih, ki slovenski tisk izdajajo in razpošiljajo. Na drugi strani pa nam bo razstava v opomin, ki naj prebudi našo duhovno lakoto in žejo, da bomo segli po proizvodih slovenskega duha. RAZSTAVA SLOVENSKEGA TISKA bo 24. in 25. februarja v slovenskem središču v cerkveni dvofani na Manning Ave. v Torontu. Udeležbo na razstavi so obljubile skoraj vse večje založbe in izdajatelji slovenskega tiska: iz Avstralije, Argentine. Združenih držav, Kanade, Anglije in Evrope. Slovenski tisk v svobodnem svetu ima samo eno veliko težavo: Tisti, ki pišejo in zalagajo ter izdajajo našo tiskano besede so finančno šibki, ker smo tisti, ki nam je ta beseda namenjena duhovno šibki. Vsakdo sam lahko pomaga tej dvojni šibkosti. Zato: naroči in beri. Por. liko venci smo vedno imeli ^ičn 'VerskeSa tiska, za najraz-se &rfe starosti, poklice in oku-Pofil ,anes domovina tuidi v tem duh0",11 s^rada- Nam v svobodi tripe^Vno lakote ne bi bilo treba Vije ^ . Ima«io najmanj štiri re. Ši^’ ° Prav lahko zadostilo na-bam ub°vnim in verskim potre-“Bož' duhovno življenje,” ih-*? Beseda” “Ave Marija,” revij 0liŠki Misijoni.” Vse štiri šči^j6 80 P;Bane v lepi sloven-v slovenskem duhu in "Stari grehi" na odru v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — Gradbeni odbor Narodnega doma slovenske duhovnije vabi v nedeljo, 4. februarja, popoldne ob treh v St. Mary’s Parish Hall na Pine St. v Burlingtonu k predstavi veseloigre “Stari grehi”. Igro bo podalo Slovensko gledališče iz Toronta pod vodstvom g. Vilka Čekute. Vstopnina je $1.00. Naj napišemo nekaj o vsebini igre. V mladosti je Tončka zmešala glave trem samcem. Na odru se stari grebi še bolj zapletejo s skrbjo za boljše življenje nove hišne pomočnice, ki naj bi bila sad njihovega greha. Zmoto je treba popraviti, za kar brihtna Epia sama poskrbi... Igra je napeta in polna smeha, je kot nalašč za predpustni čas. Ne zamudite priložnosti za veselo in prijetno popoldne v družbi svojih rojakov in ob slovenski besedi, saj v Hamiltonu Naj naštejem le neka! po-take priložnosti nimamo veliko- prepričanje še bolj utrjuje, da |membnejših prireditev v prete- bi napredku slovenske kuhure v klem letu v dvorani Brozmade-Torontu veliko pripomoglo, ako žne, ki niso bile v okviru žup-bi se vse slovenske organizacije,'nijskih organizacij. Igralu obeh ki v Torontu in New Torontu slovenskih župnij so dvakrat kulturno delujejo prijateljsko igrali v dvorani misterij Sleher-povezale med seboj. Imamo do- nlk. V mesecu Tuniju j^ Zveza bre igralce in tudi sposobne re-] slovenskih protikomunističnih žiserje in bi lahko kdaj kaj več- borcev priredila v dvorani zc-lo krat. Čisti dobiček je gradbenemu skladu. Na svidenje! namenjen G. o. Družabni večer in občni zbor Toronto, Ont. — Hranilnica in posojilnica Janeza Ev. Kreka v Torontu priredi v soboto, 3. februarja 1962 ob 8. uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. družabni večer. Igral bo znani Foysov orkester. Vsakdo vabljen in dobrodošel, člani in nečlani. Naslednji dan, v nedeljo, 4. februarja, bo imela Hranilnica in posojilnica J. E. Kreka v isti dvorani svoj redni letni občni zbor in sicer ob pol treh popoldne. Udeležba je za člane dolžnost. Tudi drugi so vabljeni, da spoznajo, kako deluje kreditna zadruga. Viktor Trček, predsednik. j ega postavili na slovenski oder, ako bi se med seboj pogovorili. V režiji dramatslkih predstav ima verjetno prvo mesto g. Vilko Čekuta, vendar so pa tudi g. Stane Bnunšek oba Ponikvarja ) in drugi sposobni koc igralci in kot režiserji. Kako lepo bi bilo, lepo žalno komemoracijo za vsemi slovenskimi protikomunisti črnimi žrtvami. V začetim septembra je zborovalo v dvorani slovensko akademsko društvo “Sava.” Prekmursko društvo Večerni Zvon je proslavilo o-letnico svojega obstoja v naši ko bi se drugo leto vsi ti pove- dvorani; prav tako je Prckmur-zali m postavili na oder Kristu sovo trpljenje in bi morda vse to še povezali z misijoni v obeh župnijah. Tako bi vse razpoložljive duhovne sile Slovencev odlično sodelovale za duhovno poglobitev obeh župnij. Kajti na noben način ne sme obveljati trditev, da Slovenci samo taikrat še napolnijo dvorano, kadar je kaka veselica s plesom. Doslej to še ne drži, a moramo gledati, da tudi v bodoče ne bo. Newtorontske novice Ko sem te dni bral v Kanad- Brezmadežne. Zato morajo žup-ski Ameriški domovini novice iz.ljani obeh župnij ohraniti to ka raznih krajev Kanade, se mi jejtoliško širino, če hočejo, da j'h pogled ustavil pri opisu lepo bo Bog blagoslavljal. Kajti sku-uspelega družabnega ve?era) ki Društvene prireditve Na novega leta dan popoldne je župnik počastil svoje cerkvene pevce in odbornike župnijskih organizacij. Priredil v m je malico in primerno govoranco polnot lepih besed in zahvale za njihov trud. Prvo nedeljo v januarju je zborovala najmlajša, a najboij agilna organizacija “Marijina Legija.” Zborovanja so se udeležili aktivni in pomožni člani, vsi, ki se z molitvijo in s sktf timi deli duhovnega usmiljenja trudijo za bližnjega. 14. januarja je igralska družina SKPD “Baraga” ponovila le po igro “Roža sveta.” Igralci so se to pot še bolj patruuih in so dobro zaigrali, čeprav je bil obisk bolj slab. Naslednjo nedeljo je pa “Slovensko gledališče” igralo šaljivko “Stari gre ga je priredil Torontski odbor za gradnjo slovenskega katoliškega doma v Gorici. Poročevalec provi med drugim. “Udeležba je bila kljub načrtnemu bojkotiranju z drugo plesno prireditvijo na isti večer zadovoljiva. “Besede so me usupnile, ker sem prvi hip mislil da besede merijo na naše DNiJ. ki je tudi isti večer imelo družabno odreditev v naši dvorani. Iz nadaljnega opisa sem spoznal, da poročevalec misli na druge bojkoterje. Mi za družabno za- bavo tega odbora do zadnjega ieyeva teta in nam prinesla ve- niismo nič vedeli; zadnje dni pa odpovedati nismo več mogli. Pa iso kljub temu šli nekateri čls-ni DNIJ na prireditev Odbora za gradnjo slovenskega katoliškega doma v Gorici, čeprav srno ime-tako slab obisk, da smo komaj krili stroške. °br. hi.” sU,7avaio vprašanja sodobno-! Zveza Slov. Protikomunisti-dan 3 katera človek naleti vsafclčnih borcev je imela svoje zborovanje v ponedeljek 8. januar Hi, cjVenci smo bili veuno znanje .a 8rno ra'di brali. Vpraša-bi ^