Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 0L6/IJI Telefoni nrednifitva: dnevna služba NN — nočna 2996, 2994 i« un Uhaja vsak dan zjutraj, raxea ponedeljka in dueva po praznika ček. račun: Ljd>> Ijaua it. 10.650 in tO.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pra^a-I )ui*tj 34.797 Uprava: kopilnr->CTa 6, foieion 2SKB Načrt stanovskega gospodarstva v Nemčiji Novi režim v Nomčiji zadnje tedne poskuša, da misel o stanovsko organiziranem gospodarstvu iz polja teoretičnega razpravljanja postopoma provede v resničnost. Državni upravitelj za Saško je izdelal načrt, ki naj bi služil kot vzorec stanovsko organizirane družbe. O tem načrtu se sedaj v Nemčiji mnogo razpravlja in se splošno misli, da ga bo hitlerjeva vlada sprejela kot podlago novega gospodarskega reda za celo Nemčijo. Kolikor je bilo dosedaj mogoče razbrati iz nemških listov, naj bi za temelj novega stanovskega in gospodarskega reda bila sprejeta načela takozvane »delovne fronte«. Kakor znano, tvorijo temeljne kamne delovne fronte zveza delavcev, zveza nameščencev in zveza delodajalcev. Sleherni nemški državljan ima dolžnost da je član ene izmed teh treh organizacij. Kdor ne pripada nobeni od imenovanih zvez, ne more biti niti nemški državljan. Člani vseh treh zvez sestavljajo v posameznih gospodarjih obratih svete, v katerih pripada predsedstvo podjetniku, obenem pa tudi glavno breme in odgovornost. Vse. kar je v zvezi z delovnim procesom, mora biti v teh svetih obravnavano. Zastopniki naj se potrudijo, da pride do soglasja. Ako pa s|>orazuma ni mogoče doseči, potem je slučaj treba prepustiti okrožnemu vodstvu delovne fronte, v katerem sede strokovnjaki in nalašč za to izobražen sodnik, ki je opolnomočcn z izrednimi pooblastili. V največ slučajih namreč odloča kot zadnja instanca. Sme celo proglasiti razlastilno sodbo, vzeti podjetniku državljunsko pravico in naložiti zaporno kazen do deset let. V teh najtežjih primerih je potem mogoča pritožba na višjo instanco, ki de-finitivno razsoja. Za ureditev plačilnega razmerja, vprašanja dopustov in tarifnih pogodb okrožno vodstvo delovne fronte imenuje posebni kolegij, v katerem so v paritetnem razmerju zastopani delodajalci in dclojemulci. Mesto dosedanje plače od ure. bo uvedena tedenska plača, ki 6e bo od tedna do tedna spreminjala in siccr v razmerju do cen življenskih potrebščin. Delavska plačo se bo torej spreminjala tako po ča>u. kakor po različnih deželnih in tarifnih razmerah. Pri tem bo vpoštevana tudi delavčeva družina z ozirom na število družinskih članov. V gori imenovana razsodišča smejo bitd imenovani samo »pomirljivi iu strokovno na-obraženi možje, ki dajejo jamstvo, da bodo objektivno in nepristransko razsojali«. Strokovne organizacije kot orodje razrednega boja so torej izločene. Vendar pa morejo tudi poslej obstojati v okviru delovne fronte in sicer kot pomožni organi za strokovno šolanje in nadaljno izobrazbo delavske mladine. V prvi vrsti naj v novih razmerah prevzamejo v svoj delokrog socialno skrbstvo, ki v bodoče ne bo več naloga države, ampak samoupravni organ v območju delovne fronte. Ena prvih nalog nove delovne organizacije bo čimprejšnja izločitev vseh žensk iz industrijskih obratov. V bodoče žensk ne bodo več smeli sprejemati v tovarne. Zlasti pa hočejo izvesti načelo, da ne sme nobena družinska mati več biti zaposlena v tovarni. V novi stanovski organizaciji pripada trgovskim, obrtnim in industrijskim zbornicam posebno važna naloga. V njih se bodo zbirale pripadajoče obratne panoge, in sicer tako, da bodo v posameznih zbornicah zastopani tako delodajalci kakor delojemalci. Eni kot drugi so obvezani, da pošljejo v zastopstvo samo strokovno kvalificirane ljudi. Zbornice bodo namreč, bodisi po lastni i n i -eijativi, bodisi po navodilih delavske fronte, pripravljale tudi zakonske predloge. Radi mešanega zastopstva bo tudi vsaka zbornica imela svoje posebno razsodišče. Novela k temu osnutku pravi, da morajo trgovci^ obrtniki in industrijci v svojih vrstah zatirati stari liberalistični duh in vzgajati nov rod, ki ne bo stremel le po zaslužku, ampak se bo zavedal, da je služba narodu njegova dolžnost In njegov največji epos. — Rrez dvoma lepa najela, ki pa predpostavljajo temeljito preosnovo in preusmerj -nost dana 'jopa prid t-Hn -ga čl v ki kar se s samim zakonom še ne da doseči. Nadalje naj bi v zbornicah organizirani stanovi pospeševali stanovsko zavednost in stanovsko čast. S pomočjo zbornic upa vlada, da se ji bo posrečilo odpraviti silno brezposelnost. Zbornice bodo namreč niorale za to skrbeti, da bodo v svojem območju »brale vsa naročila, tako iz industrijskih panog, kakor od privatnikov. — Nadrejena oblast za vse »bornice je gospodarsko ministrstvo, ki bo s podporo zbornic vodilo »sistematičen boj proti industrijskim koncernom in trustom«. Ravno na tem polju čaka Hitlerjev režim jako hvaležna naloga, ker je v tej smeri dosedaj ostalo vse le pri besedah. Je pa to tudi delikatna naloga, ker je znano, da so industrijski koncerni in trustii bili dosedaj najboljši finančni vir za Hitlerjevo gibanje. Kaj utegne k temu poreči gospod Stynnes? Važne so končno reforme, ki jih misli delovna fronta izvesti v pogledu bankarstva. Predvsem se obeta bankam stroga kontrola. Zadružni banki bo poverjena kontrola in nadzorstvo nad vsemi drugimi bančnimi instituti. Predvsem se bo pazilo, da velebanke nabranega denarja ne bodo več mogle odtegovati domači industriji, in ga plasirati izven dežele v mednarodne koncerne. Tako upajo, da bodo tudi domači mali industrijci, rokodelci in obrtniki mogli priti do kredita, ker se denar ne bo več stekal izključno v velepodjetja. Hitlerjeva podtika čedalje bolj izziva mednarodne zapletljaje Francija postaja pesimistična Pariz, 1. avgusta. Tukajšnji diplomatski in politični krogi obračajo čedalje liolj svojo pozornost n« odnošaje, ki vladajo med Avstrijo in Nemčijo in ki zaradi svoje napetosti utegnejo roditi mednarodne zapletljaje. Znano je, da je dunajska vlada zaprosila tako londonski kakor rimski kabinet, naj intervenirata v Berlinu, da tam prenehajo s svojo nelojalna kampanjo proti Avstriji. Čeprav lo se ne pomeni ofici-elne domarše, r kaleri hi se Avstrija sklicevala na mirovne pogodbe, ki ščitijo njeno neodvisnost, pa je vendar tudi ta korak velikega političnega pomena. Tega ni mogoče trpeli! V resnici, tako pravijo odgovorni voditelji francoske zunanje politike, ni mogoče trpeti, da bi nemški avioni vršili nad avstrijskimi mesti propagando, ki poživlja k uporu in velezdaji napram zakoniti oblasti, medtem ko ima Nemčija v Avstriji svoje diplomatično zastopstvo. To je vmešavanje v notranje zadeve prijateljske države, ki se na noben način ne inore trpeti. Čuje sc, da v Mo-nakovoin pripravljajo pravi avionski nalet (raid) na Dunaj sam. To bi bila provokacija, proti kateri bi morale nastopiti vse držve Evrope, ki nosijo odgovornost za njen mir. V Parizu se bojijo, da hi mogli nemški narodni socialisti organizirati prav vojaški vpad v Avstrijo, ne da bi Hitler mogel ali hotel to preprečiti. Aziiatske in barbarske metode Knako se ne more tolerali radiopropaganda, s katero hočejo nemški hitlerjevei iMidminirati avstrijsko državo. To je prvi slučaj v zgodovini, da se na ta način dela proti vladi, ki ni zagrešila ničesar drugega kakor da hrani politično in mo ralno neodvisnost državo, ki ji je po svobodnem preudarku poverila vodstvo svojih poslov. Ne mri se ne morejo izgovarjati s tem, da bi bil Dollfus* v svoji obrambni akriji proti hitlerizmn rabil sred siva, ki hi prekoračevala oblast odgovorne zakonite evlade. Napadalec je Nemčija, dočim se Avstrija samo hrani proti azijatskim in barbarskim metodam, proti revolucionarnim reliram in zločin sk im atentatom ter ostalim nekulturnim sredstvom, s katerimi rajh skuša anektirati Avstrijo. Čudimo se Čudimo se — tako poudarjajo pariški krogi — da Hitler ni razumel, da Nemčija na la način sama zapravlja simpatije, ki jih je do sedaj t Avstriji uživala, in da s takimi metodami napram avstrijskemu narodu sama kompromtira idej« Ansrhlussa. Še bolj pa se čudimo, pravijo, da Berlin še sedaj ni u videl, da s svojo nelojalno t>orbo proti neodvisni avstrijski državi ustvarja hudo razpoloženje proti sebi v mednarodnem svetu. Mogoče je hitler-jevcem kot takim vseeno, kaj svet o njih misli, toda ni verjetno, da bi odgovorna vlada na Wil-helmstrasse bila popolnoma tega mnenja, zakaj \Vilhelmstrasse dobro ve, kako krvavo Nemčija potrebuje pomoči inozemstva. Pravijo, da je Hitler dal svojemu glavnemu agitatorju v avstrijskih zadevah Hahichtu polno moč, da ruje proti Avstriji, kakor hoče. toda pod pogojem, da ne ustvarja tej. koč mednarodnega značaja. Iz tega hi sledilo, da tovariš Hahirht Hitlerjevih instrukrij ni razumel, zakaj prvi rezultat propagandnih letalskih naletov na Avstrijo jo bil ta, da so vlade tujih držav začele že razmišljati, kako naj sc Uikejnu postopanju napravi čimprej konec. Francija svari in postavlja načelno vprašanje Zaenkrat bo spor med Avstrijo in Nemčijo v »vezi s propagandnimi naleti nemških letal prišel pred Društvo narodov. Zakaj tako nečuveno postopanje je kot pravi sovražni čin proti čl. U pakta Društva narodov, zaradi česar se Im Svet Zveze narodov moral že v svojem zasedanju 3. avgusta baviti s tem vprašanjem. Vendar pa se je bati. da pri tem ne bo ostalo, ako ne bo Hitler take vrste propagando sam nemudoma ustavil. Treba pa jo pripomniti, pravijo v Parizu, da ne gre tu samo London, 1. avgusta, ž. Angleški tisk javlja iz Ženeve, da je ICnox, predsednik vlade za saarsko področje, poslal generalnemu tajniku Društva Narodov prepis brzojavke, ki jo je saarska vlada poslala nemški državni viadi in v kateri protestira radi ugrabitve dveh trancoskih državljanov in enega saarskega podanika. Odvedli so jih člani narodno socialističnih napadalnih oddelkov s silo preko nemške meje. Saarska vlada poroča še tajniku Društva Narodov, da nemška državna vlada še dosedaj ni potrdila prejema te brzojavke, kar je v nasprotstvu z vsemi mednarodnimi diplomatskimi običaji, še manj pa je odgovorila na vsebino brzojavke. Če nemška državna vlada ne bo takoj spustila na svobodo ugrabljene osebo in jih poslala nazaj na saarsko področje, bo najbrže takoj sklicana izredna seja Sveta. Ker sta dve igrab-ljeni osebi francoska državljana, ni dvoma, da bo Mussolini slejhoprej za Budimpešta, 1. avgusta. K 50 letnici italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki jo je te dni praznoval, je čestital tudi budimpeštanski nadžupan dr. Aladar 1 Huszair. Mussolini se mu je zahvalil v posebni brzojavki, kjp.r je med drugim tudi to-le: »Bil sem med prvimi, ki je spoznal in proglasil nepravičnost trianonske mirovno pogodbe, s katerimi jo bil okrnjen Vaš veliki in plemeniti narod, in tudi sedaj izjavljam, da svojega stališča ne bom spremenil, dokler se krivica ne bo popravila.« Pertinax vprašate ltali'o Pariz, 1. avg. ž. Pertinax piše v »Echo de Pariš« ponovno o mandžursko-italijanskih pogajanjih Posebno kontrolo bo izvedla država nad zavarovalnicami. Zavarovalnice bodo morale deponirati ves svoj denar izključno v Zadružni banki, zato da domača industrija nc bo več prisiljena obračati se radi pomanjkanja kapitala na velebanke. Vlada tudi obljublja, da bo s strogimi odredbami preprečila vsako oderuštvo 7. visokimi obrestmi. Kdor se bo v tem oziru pregrešil, bo njegovo premoženje zaplenjeno, krivca pa bodo poslali v koncentracijsko taborišče. Skušajmo verjeli, da ves ta lepi gospodarski načrt Hitlerjeve vlade ni le demagoška gesla, ampak da je izraz resnično dobre volje gospodarjev nove Nemčije. Vendar pa so zelo značilne zadnje izjave državnega kanclerja na konferenci državnih upraviteljev, kjer je Hitler svaril navzoče pred vsakim eksperimentiranjem 7. gospodarstvom, iz tega namena, ker je kaka stvar v teoriji lepa in vabljiva. — Prav tako je govornik opozarjal, da gospodarstvenikov ne kaže napadati in preganjati za letalsko polete, ampak za tendeneo fašistične Nemčije »ploh. da Avstrija prej ali slej spravi podse. Ta stvar je v zvezi z vsem mednarodnim načrtom Hitlerjeve Nemčije in z raznimi revizij skimi težnjami, ki so se pod italjanskn-madjarsko diplomatično firmo zopet pojavile. T« so stvari, ki zlasti Francijo silijo k resnemu premišljevanju, koliko so vredni razni pakli in razne obljube, ki se zadnje čase proslavljajo kot »edina garancija evropskega miru.« Izredna akcija velesil proti Nemčiji zaradi težke hršitve mirovnih pogodb izredno zasedanje Sveta Društva Narodov zahtevala Francija. Nadalje javlja »Times«, da so dunajska poslanstva Francije, Velike Britanije in Italije dosedaj pripravila obsežen materija! o nemški propagandi v Avstriji, posebno v zvezi z zadnjimi nemškimi letali, ki so vrgla na avstrijski teritorij letake. Ves ta materijal bo služil velesilam za pripravo protestne akcije, ker smatrajo mednarodni krogi nemško propagando proti Avstriji kljub vsej rezerviranosti službenih oseb kot težko žalitev San Germainske in Versailleske pogodbe. Velesile kot poroki avstrijske nedotakljivosti sc ne bodo zadovoljile, da samo tiho gledajo na dogodke. Radi tega je možno, da bodo vse velesile vložile protest in zahtevale sklicanje izrednega zasedanja Sveta Društva Narodov istočasno z akcijo radi žalitve saarske samouprave. reviziio v Rimu in postavlja vprašanje, ali je italijanska vlada pripravljena približati se Franciji in Mali Zvezi. Nadalje sprašuje Pertinax, v koliko bi bil Mussolini pripravljen v tem slučaju priznati teri-torijalne zahteve Nemčije in Madžarske, ki sta med seboj v tesnih stikih. Po njegovem mnenju bo prvi rezultat rimskih konferenc, da bo pred Društvo Narodov v Ženevi prišel na dnevni red problem revizije mirovnih pogodb, ki so ga doslej obravnavali zelo oprezno samo v ozadju. Novi francoski poslanik v Rimu Chambrun bo imel zelo važno nalogo, da se informira o Mussolinijevem mišljenju v vprašanju revizije in razorožitve. Dosedanji poslanik de Jouvenel ni posvečal temu vprašanju nobene pažnje. samo radi tega, ker niso narodni socijalisti. Dalo bi se torej sklepati^ da ima Hitlerjev režim vsekakor velik respekt pred gospodarstvom in njegovimi zakoni in da se dobro zaveda, da se bo na delavski fronti, ali bolje rečeno, na vprašanju kruha odločila njegova bodočnost. Katoliški listi, kolikor jih je še ostalo v Nemčiji, s simpatijami pozdravljajo saški načrt. Prav tako so bivši voditelji krščansko-strokovnlh orga" niizncij obljubili podporo in sodelovanje. Manj simpatij seveda vzbujajo diktatorske in birokratične oblike, ki spremljajo nove reforme. Brez neke gospodarske diktature, vsaj spočetka, seveda ne bo šlo. Toda trajna zgraditev stanovskega družabnega reda bo mogoča le na osnovah pnpeške enciklike »Quadragesimo anno«, ki pa predvideva dalokn-sežno autonomijo stanovskih korporacij. Kajti stanovi ro samorasli organizmi, ki jim je svoboda bi stveno potreben pogoj in pobuda za njihov življenjski razvoi. drin. „Ne smemo se zabarihadirati !* Francija išče zasiomhe v Rusiji Pariz, 1. avg. AA. Lyonski list »Le Salut Public« je uitervjujal bivšega predsednika francoske vlade Herriota glede njegovega potovanja v »v-jetsko Rusijo. Herriot je izjavil: V Rusijo grem kakor leta 1922 z edinim namenom, da bom skušal spoznati tamkajšnje razmere. Od dne do dne bolj mislim, da jc treba »poznavati to deželo, da je treba pogovoriti se z njenimi ljudmi, navezati stike in gojiti osebna prijateljstva z zastopniki države, o katen pravijo, da je ena izmed Ustih, ki nam je najbolj daleč s rvojo kulturo, miselnostjo in socialnimi uredbami. Sovieti so me sami povabili naj jih obiičem. lo storim tem rajši ker sem srečen — in nc edini v Franciji — da smo navezali stike s sovjetsko Rusijo, kar sem propagiral žc leta 1925, in ker sem ponosen, da sem prispeval k podpisu pakta o ne-napadanju med Francijo in Sovieti. Misliti moramo na politično in gospodarsko bodočnost naše države, nc pa zabarikadirati sc za bodeče žice. Tudi drugi tega ne počno. Herriot pojde tudi v Ankaro, in sicer na povabilo turškega zunanjega ministra. O tem potovanju je Herriot dejal, da z veseljem obišče turške državnike, s katerimi so njegovi odnošaji bili zmerom dobri, dostikrat cclo prisrčni, zlasti pri urejevanju mete med Sirijo Lil Turčijo. Letošnji komunistični I. avgust Pariz, 1. avgusta. AA. Dočim so druga let* ekstremlsti izkoristili 1. avgust za izgrede in proti-vladne demonstracije, je letošnji 1. avgust ostal v Parizu docela miren. Ponekod so komunisti pozvali delavstvo v tovarnah, naj danes manifestira, toda delavstvo se temu pozivu ni odzvalo, V nekaterih predmestjih Pariza so komunisti sklicali več shodov za nocoj. Dunaj. I. avgusta, ž. Vsa dunajska policija je bila danes strogo pripravljena radi komunističnega dne I. avgusta. Toda do ene |>o|>oldnc ni imela povoda za intervencijo in sicer v glavnem radi tega. ker so vsi voditelji komunistov že nekoliko dni v preventivnem zuporu. Nova aSera na Tihem oceanu London, t. avgusta, ž. Po »Timosu« se jo kantonskn vlada obrnila na nnnkinško vlado s predlogom, naj pristane na skupno akcijo proti Franciji, ki je okupirala neka i ofokov v kita jskem južnem morju. Kantonskn vlada je že porothy Dovv. Napisala je na pisalnem stroju »Woodstock« v 15 min. trajajočem neprekinjenem tipkanju povprečno 96 besed na minuto. Orobne vesti St. Johns fNova Fundlandija), 1. avg. AA. Italijanska eskadra bo najbrže jutri znrana odletela v Valcnlio na Irskem. Le Bourget, 1. avgusta. AA. Finski letalec Bremer, ki le>ti okoli sveta na športnem letalu s 100 k. s., je davi ob 9.33 odletel iz Londona in prispel ob 12.32 v Le Bourget. Atlanta (Goorgia), 1. avg. AA. Kmetijsko ministrstvo ceni letošnjo žetev tobaka na 45 milijonov funtov. Pričakovati je, da bo njegova cena v primeri z lansko znatno poskočila. Esscn, 1. avgusta. AA. Tedenska produkcij« premoga v runski kotiini jc znašaia v tretjem t«o trpel EmanJ-anja skupnega dprUvfkeca dohodka kot posledico skraj-aiiia delovnega časa. Razne težkoče Ford j« tz Javil, da )e vedno bil z„ »krajSanJe delov nega časa in ?ji dostojne delavske plače. Njegovi delavci - tako pravi — delajo ze več let »amo osem ur na dan in imajo minimalno plaio BO centov na nro. medtem ko plača, ki jo določa delovna ustava za avtomobilsko industrijo, znaša samo 40 do 13 centov. Delajo pa Fordovi delavci nn teden samo 5 dni. 7.di se. da so Ford o delovna ihtavi izraža tako samo zaradi tega, ker m zadovoljen z njeno tendenco, ki je očividno nntikapi-talistična Henrv Ford »ploh še nI Izjnvil svojega soglasja z delovno ustavo ?-a avtomobilsko industrijo, katero so ostali avtomobilski tovarnarji, predvsem General Motors Company, h kateri spadata tudi Chevrolet in Pontiac, sprejeli. Povprečni delovni teden zna:-i po tej ustavi 35 ur. Fabrikanti pn smejo ti delovni teden zvišati na 48 ur. ako je izredno veliko naročil. Minimalna plača znaša 41 do 13 centov na uro. Chevrolet in Pontiac sta pa vrh tega zvišala mezdo 7.1 15% na uro, plače nameščencev pod l.SOO dolarjev na leto pa za 10%. Tudi Ford in !Packard sta obljubila zvišanje plač. vsl-vl česar ni razumljivo, kako se more Ford ponašUi a svojimi bajo 50 centov znašajoči mi minimalnimi mezdami. Vlada jc ustanovila tudi stalno nadzorstvo, ki ho kontroliralo, ako industrije ustavo tudi izvajajo. Tisto podjetje, ki je »prejelo delovni kodeks, iohi poseben rnak »modrega orla-. Nekatera podjetja bi rada obdržala 4S-urnl delovni teden, zato pa svojim delavcem plačevala mezde, višje od diktirane minimalno mezde. Druga zopet izjavljajo, da bi morala svojim delavcem mezde znižati, zato da nastavijo poleg njih tudi brezposelne, delovni čas pn znižajo na 40 ur. Kar se tiče tiskovnih podjetij, naj bi po vladnem načrtu uredniki iu reporterji bili podvrženi delovni ustavi, direktorji pa ne. Za poljedelstvo vladni enotni kodeks nc velja. Tukaj ostane z* poljedelskega delavca 60-urili delovni teden. Poljedelci se tudi pritožujejo, da bodo zaradi industrijskega kodeksa morali vsled rvi-šanih delavskih plač plačevati za industrijske izdelke višje cene. Z generalom Johnsonom so se sporazumeli tudi trgovci na drobno, ki so mu predložili svoj kodeks. Delovni čas <*s ravna po številčnosti prebivalstva dotičnega kraja. Vpoštevajo se posebno mali trgovci in branjevci, katerim so dovolili 4S-urni tedenski delovnik. Banke, radio in ženske za Roosevella Popolnoma na stran Rooseveltovega načrta so se pa postavile banke. Enajst največjih newyor-Skili hajik je javno slovesno obljubilo, da bodo gospodarski obnovitveni načrt z vso silo podpirale. Mobiliziralo bodo vso svoje razpoložljive kredite, da Industrijo financirajo in brezjioselnost zmanjšajo. 610 ameriških radio-postaj se je postavilo v shržbo vlade, da vršijo propagando 7-a Rooseveltov načrt Zveza ameriških žensk, ki šleje 2,000.000 članic, jc zagrozila r. ogromnim bojkotom vsem la-brikantom in trgovcem, ki bi delali Rooscvelto-vomu načrtu težave. Po!a(Joma prehafamo v fašistično korporacijsko državo Splošno vlada prepričanje, da bodo naravno nastale težave imelo ta učinek, da bo moral Roosevelt iti šo dlje, tako da bodo njegove gospodarske reformo sčasoma privedle do temeljitega in splošnega gospodarskega in socialnega preobrata v smislu fašizma. Taki načrti se dajo le izvesti v celoti dosledno in v medsebojni zvezi po eni sami vodilni ideji. Knr s- tiče bre7,|>oselnih, je znašalo njihovo število koncem marca 17,165.000, koncem junija pa 15,357.000. Zanimivo je, da angleški listi, vsem na čelu »Sundav Kxpresst in iSundav Chroniclec objavljajo na vidnem mestu z debelim tiskom članke poo Anglijo sledila Združenim državam?! V angleški javnosti se je pojavilo tudi močno gibanje, da bi se ženske, ki naj se vrnejo domačemu ognjišču, odslovile iz uradov in industrije in da naj na njihovo mesto stopijo hrezpo «e|ni moški, plače pa naj se zvišajo na dostojno stopnjo, da bodo moz.ic lahko preživljali družino. Kakšna razlika z velekapital stičnimi teorijami ki so se razvijale še nedavno! Govor senatorja dr. Rožiča h zakonu o veroučiteljih Ker naše zadnje poročilo o govoru senatorja g. dr. Rožiča v senatu 28. julija 11 >33 radi tega, ker smo ga prinesli le v izvlečku ni bilo povsem jasno, prinašamo danes ves govor g. senatorja, povzet po stenografskem zapisniku: »Gospodje senatorji! Jaz no bom o stvari sami mnogo govoril. Mi smo na sejah govorili o . tem, kar je kdo smatral, da pove za in proti. Jaz samo kratko rečem, da je ta zakon nujno potreben in sicer radi tega, da se naša vzgoja na osnovnih, meščanskih, srednjih ter učiteljskih šolah naše kraljevino postavi na trdno bazo, kar se tiče verskega pouka. Do danes jo bilo to urejeno nespretno in težko, ker katehetje niso imeli stalne bazo in niso bili instruirani niti oni sami, niti prosvetni minister, niti episkopat. Zaradi tega jo zakon o dopolnitvi zakonov o verskem pouku na osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih ^šolah v kraljevini Jugoslaviji, ki nam je predložen, majhen poizkus nekega medsebojnega konkordata, takorekoč konvencija med katoliškim episkopa-tom, pravoslavnim patrijarhatom in muslimansko cerkvijo na eni ter državo na drugi strani. To je nekak junktim, nekak interim, ki je snd dolgo- j trajnega dela, ki ga je imel prosvetni minister z | imenovanimi verskimi zajednlcami. To je kompro- j mis, to je sporazum, ki jo bil dosežen in ki mora služiti tako moralni in verski vzgoji našega na- j roda .kakor tudi narodnemu edinstvu ter verouči- j teljem v večje veselje pri njihovem poduku, ker so v interesu preiskave ne izdajajo nikaka poročila. Knkor je videti, imajo oblasti v rokah zelo važno listine. Pregledali bodo tresore neke tuk. banke, v kateri sc nahajajo listine, ki kompromi-j tirajo več višjih uradnikov. V zvezi s to afero se i govori, di bo podal ostavko tudi novosadski župan dr. Branko Bo m ta. Shod Janičeve stranke Vrnjačka banja, I. avg. 1. V nedeljo popoldne c bil tu dobro obiskan shod radikalno-socialnc stranke, na katerem je govorilo več govornikov, ki so navzočnim poslušalcem tolmačili program nove stranke. Za besedo je prosil tudi Ilija Ilič, bivši poslanec bivše radikalne stranke, kateri je v svojem kratkem govoru izjavil, da se v načelu strinja s programom nove stranke, da pa vendar zastopa stališče, da je treba ustvariti sporazum s predstavniki in voditelji prejšnjih političnih strank. Bejgrad. 1. avgust. 1. Z današnjim jutranjin brzovlakom je dopotoval v 3elgrad ravnatelj železnir v Ljubljani, g. Josip Cugmus, Belgradu v službenih zadevah nekaj.dntf Belgrad, 1. avg. 1. Z odlokom prometnega ministra sta postavljena: v 9. pol. skup, za prometnega uradnika Alojzij R a b i č in v 10. pol. skup. za pomožnega oficiala Metod Gregorec, dosedanji uradniški pripravnik. Belgrad, 1. avg. 1. Danes dopoldne je imel v Topčideru pehotni polk kraljeve garde slavo v spomin na formiranje tega polka 1. 1919. Verski obred sta za katoličane opravila vojna kurata Davorin Medved in ivan Kotnik. Slavi sta med dru- 1 hibljaoa, 1. »rt, V »obo^o popoldne so t« v dveh lastnih avtomobilih pripeljali v Ljubljano redki gostje — štirje holandski duhovniki, in sicer gosp. Frencken, ravnatelj mladinske ženske organizacije v Bredi, g. van C a m p e n , ravnatelj mladinskega gibanja na llolandskem, gosp. B e u k e 1 a a r , rektor iz Antwerpna, in med njimi Slovenec gosp. Drago O b e r ž a n , dušni pastir naših izseljenskih kolonij v Heerlenu. V njihovem spremstvu so bile dalje še gdč. Marija A ž m a n , slovenska učiteljica v Heerlenu ter dve katehistinji, gdč. Beke-laar s 6vojo tajnico. Gostje dobro poznajo naše SJovence na llolandskem, saj živijo z njimi skupaj in jih spoštujejo zaradi njihove poštenosti. Namen Njihovega prihoda v Slovenijo je bil zato predvsem ta, da si od blizu ogledajo rodno zemljo naših izselejencev, tisto zemljo, o kateri so slišali že toliko lepega. Visoki gostje so si ogledali glavne in najbolj znane izlelne točke na Gorenjskem in so bili očarani nad njihovo krasoto. Neizbrisen vtis je napravila nanje zlasti naravna, še nepotvorjena romantika Bohinia, Vintgarja in Savice. Videli so divje romenlične tirolske Dolomite, pa so morali priznati, da jih še zdalcka niso tako ogreli, kakor naSa zelena, skalovita Gorenjska. Prav prisrčno so se jih dojmile naše lame cerkve, posejane po zalenih gričkih, in hele vasice s svojim vedrim licem, le Bled jih zaradi svoje izumetničenosti, ki je povsem potvorila njegovo prvotno sliko, ni mogel preveč navdušiti. Obžalovali so napredujočo modernizacijo, ki ho s časom zabrisala zadnje naravne odtenke tega biseTa slovenske zemlje. V nedeljo so gostje prisostvovala proslavi 1900-letnice Odrešenja in biserne maše nadškofa dr. Jegliča na Stadionu. Mogočna in impozantna manifestacija vernega slovenskega ljudstva za svojega nadškofa in svojo vero, jim je silno imponi-rala. Izjavili so, da takšne množice ne bi mogli spraviti skupaj niti na llolandskem, ki je znana po svojem dobrem, versko zavednem ljudstvu. Vso proslavo, kakor tudi posamezne skupine manife-stantov — narodne noše, zastave Marijinih družb, križarčke, sestrice sv. Klare itd. — so snemali s filmskim aparatom, ki so ga imeli s seboj. Gostje so bili vse dni nastanjeni pod gostoljubno streho ; Marijanišča, danes dopoldne ob 8 pa se odpeljejo na svojih avtomobilih na Štajersko in odondod nazaj v svojo lepo domovino Holandsko. Hotandska miadinska organi :acifa Iz razgovora, ki ga je imel naj poročevalec z ravnateljem holandske mladinske žemke organizacijo v Bredi, gosp. Frenckenom, posnemamo, da je verako življenje na Holandskem silno globoko vkoreninjeno v ljudstvu, ki se trdno oklepa vere in tradicije svojih dedov in kljubuje vsem navalom, ki se zaganjajo ob katoliško Cerkev. Mladinska ženska organizacija, katere duševni vodja je g. Frencken, je za naše pojme nekaj prav posebnega, nekaj, kar vzbuja v človeku resnično občudovanje in hkratu spoštovanje pred to redko organizatorično sposobnostjo in velikopoteznostjo holandske duhovščine. Njihova verska gorečnost, spojena z globokim umevanjem sodobnih socialnih potreb holandskega ljudstva, njihova skrb za do-raščajočo mladino, ki jo vzgajajo v duhu smernic velikega ideologa in ustanovitelja mladinskega gibanja, dr. Eduarda Poppeja, je tako življenjsko klena in sočna, da mora obroditi bogate sadove. 0 tem mladinskem gibanju, katerega početki segajo daleč nazaj v leto 1918 in katerega vodi zdaj Z vso gorečnostjo in požrtvovalnostjo g. ravnatelj 1 rencken, prinesemo v kratkem obširnejši informativni članek, ki bo zaradi svoje velike časovne aktualnosti gotovo zanimal široke kroge onih, ki se pri nas ukvarjajo z modernim vzgojeslovjem mladine na strogo krščanski podlagi. Naša izseljenska kolonija r.a Holandskem Z visokimi gosli je, knkor že omenjeno, obiskal domovino tudi tamkajšnji izseljenski duhovnik, g. kaplan Drago Oberžan, ki nam je »podal bnžno sliko iz življenja naših ljudi v Heenderlenu. Okoli 3(100 jih je. ki si po tamkajšnjih rudnikih služijo kruh. Pa niso samo rudarji naši emigranti; slovenska podjetnost je ludi na lloland- skem prišla do terant V Heenderlenu je namreč tudi mnogo slovenskih obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so so že povsem vživeli v svojo novo domovino. Naša emigracija na Holandskeon je še zelo mlada; šole po vojni so se ljudje začeli izseljevati tja. Živijo večinoma po delavskih kolonijah, ki so vzorno urejene. Socialni položaj delavstva v Heenderlenu sicer tudi ni rožnat, vendar pa j« mnogo boljši, kakor položaj naših izseljencev drugo. i. Zadnje leto so tudi tamkajšnji rudniki reducirali mnogo naših ljudi, vendar brez|>oselno6ti v pravem smislu besede med našimi izseljenci v Heender-lenu ni. Vsi tisti, ki so zaradi krize odpuščeni, so deležni znatnih socialnih podpor in zaščit. Predvsem je treba poudariti kulantnost uprave tamkajšnjih rudnikov, ki poskrbi, da se odpuščeni rudarji brez zaprek lahko vrnejo v domovino in ki poravna zanje vse stroške potovanja. Organizatorično jo naša emigracija na Holandskem na zelo visoki in razveseljivi stopnji, saj ima samo katoliške - kulturno stanovske organizacije. Vsa ta društva vodijo duhovniki v striktno verskem duhu in zahtevajo tudi od fLanstva striktno izpolnjevanje verskih dolžnosti. Življenje v teh druš-tvih je zelo pestro in živahno. Vaako društvo ima razne odseke, tako tamburaške klube, kolesarske klube, pevske zbore itd. in stalno prireja razne družinske zabavno-poučne večere, združene s petjem in filmom, fee nedavno je v Heenderlenu obstojalo tudi liberalno društvo »Jednota«, ki je štelo okoli 100 Članov moških in žensk. Značilno je, da so glavni voditelji in tudi nekateri člani tega liberalnega društva odpotovali tja, kamor jih je gnalo srce, v Rusijo, kajti bili ao naskrivaj organizirani — komunisti. Tudi cerkveno življenje je na Holandskem zelo razveseljivo. Značilno pa je, da pridejo napake, ki jih prinesejo naši izseljenci s seboj od doma, tamkaj bolj do izraza. Vpliv tujine na naše ljudi jo kar viden, in sicer vpliv v dvojnem smislu: na one, ki so bili že doma globokoverni, vpliva holandski milje zelo blagodejno in še bolj ]>oglobi njihovo versko življenje; na one pa, ki so bili že doma mlačni, vpliva holandski milje s svojim poglobljenim verskim življenjem povsem negativno: šo bolj mlačni in topi postanejo. Vendar pa je leteli med našimi emigranti v Heenderlenu zelo malo. Naš izseljenski duhovnik, g. kaplan Oberžan ima v svojem dušnopastirskem delu mnogo odgovornosti iu truda. Potovati mora daleč naokoli in darovati vsako nedeljo na dveh krajih sv. mašo. Poleg tega vrši stalno službo posredovalca in svetovalca v raznih zadevah, v katerih se zaupno zatekajo k njemu naši ljudje. Naši izseljenci na Holandskem izdajajo tudi svoj mesečnik »Rafaele, ki ga urejuje g. kaplan Oberžan in ki je namenjen vsem severozapadnim izseljenskim kolonijam. Članke za list prisj>evajo skoraj vsi naši izseljenski duhovniki v Franciji, v Nemčiji in v Belgiji. V Holandiji ga Čita 90% naših ljudi. List je versko-socialnega značaja in prinaša tudi vesti iz izseljenskega življenja po drugih državah Evrope. List vrši silno važno misijo med našimi izseljenci, saj je vprav on tista najtrdnejša vez, ki približuje naše ljudi svojemu župniku. Že pred leti je g. kaplan Oberžan poudarjal živo jvotrebo po slovenski učiteljici v Heenderlenii. S posredovanjem konzulata se. je slednjič naša država odločila in poslala tja slovensko učiteljico gdč. Marijo Ažman, ki je te dni spremljala holandske duhovnike v svojo domovino. Zbrala je iz 47 holandski h šol, v katerih seveda niso slišali niti besedice slovenščine, vse slovenske otroke in organizirala med njimi slovenski pouk. Otroci obiskujejo dopoldne holandske šole, opoldne in zvečer pa so deležni pouka v slovenskem jeziku. Vseh teh otrok skupaj je okoli 550. Nekateri od njih ob prihodu gdč. Ažmanove niso več zmali niti besedice slovenščine, zdaj ga pa ni več med njimi, ki vsaj za silo ne bi znal slovensko govoriti. Tako ima slovenski narod tam daleč v Holandiji dva trdna branika, ki sita ves svoj idealizem, vso svojo požrtvovalnost posvetila eni sami sveti stvari: prvi, gospod kaplan Oberžan, hoče ohranili našim dragim izseljencem najdragocenejše, kar imajo: njihovo vero, druga^ gospodična učiteljica Ažmanova, pa jim hoče ohraniti materin jezik. Želimo obema kar največ uspehov v njunem delu in stremljenju in naj jima delo za naše ljudi v tujini sladi zavest, da gleda nanju s hvaležnostjo ves slovenski narod jim daje ta zakon trdno bazo in stalnost za pouk. j . is(,slvovala tudi kraljevi zaslopnik gcncrai Na podlagi omenjenega stališča je treba smatrati ] ječm£ni - - • - ta zakon kot nekak politično verski kompromis, kajti šola, kakor veste gos|x>dje senatorja, je bila od nekdaj politikum, ta zakon pa je politikum mixtum kompositum. Vi dobro veste, res rem | elamat. Ne bom govoril dalje. Omenil bom samo dve ali tri stvari, ki so pravzaprav v tem zakonu zapopadene, pa niso izrečene. Naša verouči tel ji namreč, ki učijo našo mladino, srbsko-hrvatsko-slovensko ter muslimansko in drugo, ti naši vero-učltelji imajo zdaj priliko, ko dobijo stalne položaje in vedo za urejenost pouka, da so izkažejo tudi kot vrli patrijotje. Zato bi jaz želel, da bi se pokazala pri glasovanju o tem zakonu edinost, da bi se tako pokazala soglasnost, vzajemnost in strpnost tam, kjer je do zdaj ni bilo ter dn bi naši veroučiteljl vzgajali našo mladino vzajemno ne samo na verskem polju, ampak da bi delali tudi r.a edinstvo nacijonalne in državne vzgoje. Ravno katehetje imajo pri tem največ prilike, kajti naša dera v osnovnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolnh je naibolj sprejemljiva za dobre nauke tn tak nauk vršijo lahko samo svečeniki, duhovniki in slabo bi bilo, če bi vsak po svoje mislil in po svojo razlagal; imeti moramo skupnost duha w državo in ljubezen do bližnjega. Upam, da po sprejetju tega zakona ne bo več takih neprilik, kakor so bile do zdaj zlasti v Sloveniji, kjer je prišlo dostikrat do sporov med državno oblas-tjo in veroučilelji. Nadam se, da =e bodo vsi veroučitelji po sprejemu tega zakona posvetili z vso dušo in z vsem srcem ne samo verski, ampak tudi nacijonalni in državni vzgoji 7n dobro Kralja, naroda in države. Prosim Vas, da glasujete za ta 7jikon.< Velika horupcijska afera Novi Sad, 1. avg. tg. Danes so oblasti prijele aficijala mestne davčne uprave v Novem Sadu Aleksandra Le-ja, včeraj pa sta bila prijeta šot davčne uprave Rad i voj Bokšan in njegov pomoč-ivk Jule Kiš. Aretirani so bili radi ogromnih nepravilnosti v davčnem poslovanju, ki znašajo več k i 11 milijonov Din. Danes je preiskovalni sodnik Pai^ričič nadalje zasliševal osumljenca Vendar ič in vojni minister general Dragomir Sto-janovič. Prečitana je bila brzojavna čestitka Nj. Vel. kralja. Belgrad, 1. avgusta. I. Z večernim budimpe-štanskim brzovlakom je prispelo v Belgrad znano dunajsko nogometno moštvo Vienne, ki bo jutri zvečer nastopilo z najmočnejšo postavo proti bel-grajskeinu športnemu klubu, Vienna je letošnji prvak avstrijskega nogometa. Belgrad, 1. avg. 1. Z današnjim jutranjim brzovlakom sta dopotovala v Belgrad gg. Etien de Fel-kur, opolnomočcni francoski minister, predsednik agrarnega fonda v Baslu in delegat francoske vlade v fondu B g. Jodcn, glavni zastopnik agrarnega fonda. Prihod francoske delegacije v Belgrad je v zvezi z gotovimi agrarnimi vprašanji, ki se hodo pretresali na jesenskem zasedanju madžarsko-jugo-slovanskega mešanega razsodišča. Katoliška društva srobod-ca Berlin, 1. avg. Vlada jc izdala sledeče tolmačenje k čl. 31. državnega konkordata: Ktoliške organizacije in društva živijo svoje lastno notranje življenje. Država n'ma, kar se Brnsclj, 1. avg AA. Danes se je nadaljevalo zasedanje kongresa mednarodne sindikalne zveze. Tajnik zveze Sehevenels je otvoril debato s poročilom o boju zoper vojno in fašizem. l'ri tej priliki je poudaril prizadevanje zveze za razorožitev in kritikoval način dela na ženevski konferenci. Pripomnil je pa, da bi vzlic temu imeki splošna in demonstrativna stavka za propagiranje' razoro-ževanja, kakor bi nekateri želeli, v današnjih razmerah katastrofalen učinek. Pariz, 1. avg. AA. Sj)or v socialistični stranki, ki je nastal na zadnjem kongresu, se nadaljuje Mnogoštevilni članki voditeljev obeh skupin stran- ke v zadnjem času ne dajo preveč upanja, da bi moglo priti med obema skupinama do sprave. — Danes je n. pr. priobčil g. Marquet, eden izmed voditeljev parlamentarne skupine, pismo Leonu Blumu v odgovor na njegove očitke, v katerih imenuje zadržanje parlamentarnih socialistov fašizem. Katera je glavna točka, ki deli obe skupini? Na to vprašanje odgovarja Marquet v omenjenem pismu in pravi: V bodočo bo treba izvesti socializem znotraj vsake države, in ga šele potem poskusiti prenesli na internacionalna tla. Vera v internacionalno akcijo je danes zgolj iluzija tega življenja tiče, nobene pravice vmešavanja, razen tiste pravice, ki sledi iz zvestobe, katero dolguje državi vsak državljan. Katoliške organizacije se lahko včlanijo v državne nadzveze, ni pa to nujno. Tako včlanjenje pa ne sme izključevati oziroma se dotikati društvenega premoženja, katoliškega značaja društva kakor ludi ne uniforme, znakov in zastav pri javnih nastopih. Društva ohranijo svoja dosedanja pravila, razen če bi v njih bile označene svrhe, ki novi državi nasprotujejo. Svobodno si izvolijo načelstvo in odbor. Sploh oblast v društveno življenje ne bo posegala, razen v slučaju, če bi se taka društva : včlanila v državne nadzveze, ker bi se v tem slu-] čaju društva morala podvreči pravilom, ki so za I tako včlanjenje nujno zahtevana. Člani katoliških organizacij ne smejo, kar se tiče državljanskih i pravic, utrpeti nobeneca zapostavljanja aii škode v državi in šoli. Če se kakšna katoliška organi-1 zacija včlani v državno, «e mora prej sporazumeli j nt opravičljivo • cerkveno oblastjo^ Borba proti harlelotn papirja in kuvert Tiskarna rji in tiskarsko delavstvo kraljevine Jugoslavije — katero je od vseh gospodarskih panog najbolj prizadelo z današnjo gospodarsko depresijo, kar ju najbolj razvidno iz dejstva, da je v naši stroki najvišji procent brezposelnosti (preko 50%) od katerih je velika večina brez posla že nad dve leti, dočim je ogromno število ti-skaren upropaščenih in brez vsakega posla — smatra, da je prišel Čas, da pove javnosti, kake ' mere je treba podvzeti, da se odpomore tem ne- '; zaslišanim razmeram, da se vsaj do gotove mere izenačijo razmere tiskarstvu ..... slrok v državi. Poleg normalnih posledic gospodarske depresije, ki ni specijnlen pojav samo kraljevine Jugoslavije, nego je obče svetoven, se konsekventno upropašča tiskarstvo naie kraljevine osobito še a sledečimi pojavi: n) Z tnonopoliziranim diktatom cen papirja od strani kartela tovaren papirja, ki je omogočeno s prelirano iu neopravičeno zaščitno carino. S tem se podražuje in onemogoča konzum in ker je tiskarsko nujna in neobhodna potreha kulture, dobiva to monopolizirano stanje izdelovalcev papirja anlikiilturcii značaj, ki obče onemogoča dejavnost in napredek tiskarske obrti v naši državi. b) Tovarne kuvert, ki istotako uživajo pretirano carinsko zaščito, so stvorile nedavno istotako svoj kartel in so povišale s 1. junijem ceno kuvert od 30 do 30 odst., dasi povišanje na noben način Razumljivo jc, da zvišanja izdelovalcev papir- ja in kuvert predstavljajo prekomerno izkorišča-nje carinske zaščite in prinašajo škodo vsemu gospodarstvu in državnemu budžetu, ker jc država naivcčji konzument kuvert in papirja. V interesu narodnega gospodarstva lin celokupnega tiskarstva ter tiskarskega delavstva je nujno potrebno da sc izdalo odločbe, ki bi te zlorabe vsaj ublažile, če že ne popolnoma ukinile, kar bi brez dvoma mnogo pripomoglo h kulturnemu razvoju našega naroda, saj bi se narodni kulturi pocenil tisk. Obenem z znižanjem carinskih postavk bi dobila nasa državna trgovska politika ugodne kompenza-cijskc postavke pri sklepanju trgovinskih pogodb. t I iskarnarji in tiskarsko delavstvo je predlo-z razmerami ostalih [ žilo ministrskemu predsedništvu in ostalim prisloj-1 nim oblastem izčrpno spomenico ter v interesu narodne kulture upravičeno pričakuje, da celotna akcija ne bo brezuspešna. Tiskarna ji in tiskarsko delavstvo kraljevine Jugoslavije. Obradovič, Hrovatln. Ješt, Kcgel. GanciJiit zopp? zaprt Bombay, 1. avg. ž. Gandhi je zopet aretiran. Se predno je pričel z nejavljenim pohodom od vasi do vasi, je bil gost pri mlinarju v Ahmed-! abadu. Prišli so štirje policijski avtomobili, ki so I odvedli njega, njegovo ženo in 30 njegovih učen-| ccv v trenutku, ko so vsi molili. Gandhi je s tem žc četrtič zaprt. Dunajska vremenska napoved: Najprej hladno 1 in deževno vreme, kasneje polagoma zboljšanje. Zakaj proslavljamo 1900letnico ^ _ jf _ * __ Govor škofa dr. Rozmana za biserno *JfireSenjfM sv. mašo nadškofa dr. A. B. Jegliča ftkof dr. Rozman govori (l oto »Grabjec«. Ljubljana) Pred 1900 leti se je dvigal križ na Kalva-riji, na njem je visel in umiral naš Odrešenik. Izpod križa pa je šla blagoveet odrešenja med Jude in Grke, med vse narode, ki so si odrešenje pač vse drugačno slikali kakor v podobi križa, v podobi na križu trpečega Boga — kakor sv. Pavel iz lastne izkušnje piše: »Judje zahtevajo znamenj in Grki iščejo modrosti, mi pa oznanjamo Kristusa Vrižanega, Judom pohujšanje, a poganom nespa-met, njim pa, kateri so poklicani,... Kristusa, božjo mož in božjo modrost« (1 Kor 9, 23, 24). Devetnajst sto let se rodovi zveličujejo in odrešujejo v božji moči in božji modrosti križa — predvsem in najbolj v daritvi sv. maše. tej nekrvavi obnovitvi žrtve Sin« božjega na križu. Ko je Kristus postavil zakrament svojega presv. Rešnjega Telesa, je apostolom naročil: »To delajte v moj spomin!« (Lk 22, 19). In so delali talko in učili talko vernike: »Kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kolih, oznanjate smrt Gospodovo, dokler ne pride« (1 Kor 11, 26). V evharistični daritvi, v sv. maši, »e obnavlja ipomin Kristusovega trpljenja. Zaradi tega ne moremo jubilej Odrešenja bolj dostojno in vrednejše obhajati kot z daritvijo sv. maše, v kateri se nam predstavlja cena našega odreftenja in v duše vlivajo sadovi odrešenja, zveličavne milosti. Primerno pa in čudovito skladno je, da opravi to zahvalno fubilejno daritev slovenskih katoličanov oni, kateri je 88 let posvečeval slovenskem« ljudstvu mašnike In kateremu je Bog dal izredno milost, da šesit-desetič že obnavlja spomin svoje prve sv. maše. Saj je vse njegovo življenje in zlasti duhovniško delovanje se vršilo v senci križa Kristusovega, saj )e tudi njemu Križ Gospodov, pred katerega je stopal sleherno jutro skozi 00 let, to, kar naj bi bil nam vsem: znamenje trpljenja, zmage in slave — tudi za nas velja: S Kristusom trpeti, da bomo s Kristusom zmagovali in z njim šli v njegovo slavo. 1. S Kristusom trpeti. Težo trpljenja današnjih dni čutimo vsi — tudi pred nami so trpeli, 8 tega se le nepopolno spominjamo, čutimo pa ne. zato se nam zidi naše trpljenje sedanjosti v mnogo-čem večje. Čutimo in nosimo zunanje in notranje trpljenje: osebno in družinsko, javno in mednarodno — vsepovsod so bridkosti in pomanjkljivosti. Pomanjkanje dela in zaslužka po vsem svetu. bolezni in nesreče, notranje stiske src, — odtod v mnogih dušah strah negotovosti in obupanost, v mnogih pa jeza in sovraštvo in maščevalnost. Iz teh tegob sveta in življenja mnogokrat solnca ne vidimo — v duševni temi pa drug drugemu bremena nalagamo, namesto da jih drug drugemu v ljubezni in obzirnosti nositi pomagamo. V trpljenju je ves svet — no in mi z njim. to je dejstvo — a to ne zadostuje, da trpimo. S Kristusom naj bi trpeli! Ali pa znamo s Kristusom trpeti".' Zato gre. Naiven in nespameten je, kdor misli, da je mogoče vsako, prav vsniko trpljenje človeštvu prihraniti — ni mogoče in ne bo — a prav trpeti, s Kristusom trpeti, bi morali znati, da nam je trpljenje v blagoslov, v tisti blagoslov, ki izvira neusahljivo iz križa Gospodovega. S Kristusom trpeti se pravi odkrili zadnje vzroke trpljenja. In ti so: greh. trojno poželjenje v 1 naši človeški naravi (napuh, lakomnost, nečistost), i grehi zoper zapovedi božje. Te vzroke odpraviti, te vire človeškega trpljenja zamašiti — je odrešilno delo. ki ga moramo tudi mi dovršiti, da nam bodo sadovi odrešenja naiklonjeni. S Kristusom trpeti se pravi torej trpljenje svoje uporabiti kot orožje zoper glavni vzrok trpljenja, zoper greh. fte več: S Kristusom trpeti se pravi spoznati imisel in končni namen trpljenja. Kakor Kristusu — je tudi nam trpljenje v odrešenje. Kaj je odrešenje! Odrešenje, to se pravi vrniti Bogu čast, ki edino njemn gre. zadostiti božji pravičnosti za taljenja, zaslužiti neminljivo slavo r Bogu. To troje je Jezus dosegel s trpljenjem in dosega z nekrvavo daritvijo sv. maše — to naj tudi naše trpljenje doseže: vsakemu, in vsemu človeštvu. Trpljenje naj je plamen, ki gori v božjo čast, trpljenje naj odreši od greha, vira trpljenja, zasluži nam in bližnjemu moči milosti. V tem smislu moramo s Kristusom trpeti, kakor nas sam opogumlja: »Če Veselite se! V kratkem Vas bo osrečil hoče kdo hoditi za menoj, naj . . . vzame rsak dan svoj kri* ter hodi za menoj« (l.k 9, 23). 2. Pa tudi s Kristusom zmagovati: Kaj naj zmagujemo? Predvsem naj trpljenje premagamo: lajšati ga drugim, odjemati težka bremena z ramen bližnjega, da trpljenje porabimo sebi v blagor in srečo. Odstranjevati ovire krepostnega, pristno krščanskega življenja, da zmaga v nas, v našem zasebnem življenju, v javnem občestvu naroda in človeštva pravičnost, ljubezen, poštenost, t. j. da bodo božje zapovedi pot napredka in sredstvo razvoja. Povsod Roga: v nas. okrog nas. kakor je On nad nami vsemi! Iz sebe človeštvo tako nikdar zmagalo ne ho. ! ker ne more. S Kristusom pa! Z njegovo milostjo: j »Vse premorem v njem, ki mi daje moč« (Kil 4, ; 13). S križa in njegove daritve »še duše napolnjuje z milostjo«. Orožje, s katerim zmagujemo, je vera naša in ljubezen Kristusova v nas. b vira sv. maše, iz presv. Rešnjega Telesa, teče milost in moč za vsako bož.io zmago, ki jo moramo izvoje-vati vsi, ki smo po sv. Duhu potrjeni in maziljeni za vojake, bojevnike Kristusove. Prva zmaga v križu je ta, da nas nobena težava, nobeno trpljenje od Boga ne odtrga, ampak šele trdneje ž njim zveze v trdnem zaupanju in pogumu po njegovi lastni besedi: Zaupajte, jaz sem svet premagal — n jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta. 3. Končno pa: S Kristusom v slavo. Trpljenje in zmaga v trpljenju vodi v slavo, ki je bila pripravljena Sinu božjemu. Tudi on ni mogel brez trpljenja v slavo: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24. 20). To je cilj tudi nam! V slavo večno gre pot človeškega življenja — in velja: to, kar življenje prinaša težkega, treba pretrpeti in tako iti v slavo. Kristjan ne more in ne sme gledati dogajanj življenja z očmi maferialista ali naturalista, ki ne vidi. ne priznava ničesar, kar naj bi bilo še izven in nad vidnim svetom in njegovo minljivostjo. Kristjan mora gledati z očmi. v katerih blišči žarek svetlobe iz večnosti. Kristjan ne taji trpljenja, ne zapira oči pred težkočami in krivicami, ne omalovažuje nalog tega življenja — vendar pa se pri tem ozira na večnost in iz večnost-nih ciljev presoja, ocenjuje in vrednoti vse vidno, vsako dogajanje. Tako skuša kristjan hoditi skozi zemsko življenje, da ne izgubi večnega. Nočemo in ne smemo v tostranstvu utoniti, ampak ga s svetlobo večnosti ožariti, da pridemo po trpljenju in zmagi križa, v moči presvete daritve. v končno odrešenje — ker odrešen bo človek popolnoma šele. ko bo po potu križa s Kristusom prišel v večno slavo. — Zato je in ostane križ nam kristjanom vedno in do konca dni naše edino upanje — zagotovilo prihodnje slave. Nam in vsakomur naj velja, da Kristus vlada s križa in nas vodi skozi trpljenje in zmage v svojo slavo. V teh mislili, s to prošnjo zdaj prisostvujemo Zahvala Globoka hvaležnost me sili, da se po sijajno uspeli slovesnosti 1900 letnice Odrešenja io biserne sv. maše prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Ant. Rnnaventtire Jegliča vsem. ki so sodelovali, naj-topleje zahvalim in jim izrečem popolno priznanje. Pred vsem hvala pripravljalnemu odboru in rediteljem, ki ste težko in ogromno delo »estno in brezhibno izvršili. Hvala vsem udeležencem iz vseh krajev, kjer bivajo katoliški Slovenci, ki ste s poliožnostjo in občudovanja vredno disciplino dokazali svojo globoko vernost in zvestobo Rogu in njegovi Cerkvi. Hvala še posebej vsem pevcem in pevkam, ki ste z nepopisnim trudom in veselo požrtvovalnostjo v neverjetno kratkem času pripravili koncert, kakor ga še ni bilo med nami. Ni se mogel vršiti; niste mogli pokazati uspehov svojega truda. Nič za to! llog jc videl in ocenil Vaš trud in njeeov blagoslov ne ho izostal. Saj je bil koncert name njen Njegovi časti, ne Vaši lastili slavi. Osebnost prevzvišenega hiseromašnika. ki je t krepkem zdravju nosil težave slovesnosti, je vse verne slovenske katoličane zbrala okrog križa, ziui menja našega Odrešenja. V globoki hvaležnosti ra vse, kar je Rog Slovencem naklonil po prevzviše-nom nadškofa dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, se oklenimo šc z večjo navdušenostjo božjega Odre-šenika: obljubimo mu rečno zvestobo in gorečo ljubezen, s katero delajmo vsi po navodilu svetega Očeta v katoliški akciji, dn se kraljestvo božje utrdi v nas, razširi okrog nas in zajame rse slovenske duše v isti živi veri. neupogljivem /-inpanju ter v pravi božji in medsebojni ljubezni. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1933. t GREGORIJ ROZMAN, škof. dvojni jubilejni daritvi: 1900 letnemu spominu Odrešenja in 00 letnici mašništva našega sivolasega, prevzvišenega hiseromašnika. S srci, polnimi hvaležnosti in upanja, začnimo z njim presveto daritev: »Stopil bom k oltarju božjemu, k Bogu, ki je moje veselje od mladosti.« Amen! Deo gratias! Prekrasni govor škofa dr. Rozmana so prenašali zvočniki, tako da so vsako besedo razločno slišali v najotldaljenejših kotih Stadiona. Vso slav nosi pa je prenašal tudi radio in s tem ustregel vsem onim stotisočerim, ki se niso mogli osebno udeležiti proslave 1900 letnice Odrešenja in bisernega jubileja nadškofa Jegliča. Del narodnih not ua Stadionu (Foto »Grabjcc«. Ljubijatinj Časopisje o nadškoiu dr. Jegliču »Hrvatska Straža« piše pod naslovom »Dija-mantni jubilej dT. A. B. Jegliča«: »Pred 50 leti je bilo. Na sarajevskem polju je stalo bedno, izmučeno krščansko ljudstvo. Tam nekje si lahko videl mladega apostola Jegliča, ki je navdušeno govoril narodu. Okoli njega se je zbrala truma od gladu iz-ftrpanih mater, ki so ga z otroci v naročju prosile pomoči. In on jim je pokazal sirotišnico, katere ravnatelj je bil in na katere vratih je bilo napisano: «Ker sta me oče in mati zapustila, me je sprejel Gospod>. — Nadškof Jeglič je bosanski apostol. Zdi se. da .je Bog prav posebno ljubil to bedno, s krščansko krvjo do kraja prepojeno Bosno, ko ji je pred 52 leti poslal velikega Stadlerja. Bog je ljubil Stadlerja, ker mu je leta 1882 privede! v kaptol Jegliča. Privedel mu je človeka, ki mu je 16 let zvesto pomagal in ki mu je bil v pravem smislu besede vikar. Privedel mu je spovednika, ki je dolge ure presedel v spovednici in kot angel miru vodil zbegano ljudstvo do prestola božje milosti. Privedel mu je apostola, ki je z misijonarsko požrtvovalnostjo šel od Goražde in Fo6e do Zvor-nika in Višegrada. Priznanje za 16 letno apostolsko delo v Bosni — sta bili Škofovska palica in mitra ljubljanska. Jeglič — škof ljuibljianjdci! 5. februarja 1898 je bil dan, ko je prepolna sarajevska stolnica ječala v časti, ko se je škof Jeglič pred oltarjem z objemom poslavljal od nadškofa Stadlerja, katerega je imenoval svojega očeta in uči tej ja. Kaj je bil knezoškof Jeglič Slovencem? Pri ljubilejnih govorih in slavospevih človek večkrat zaide v pretiravanje in laskanje. To je res, ampak pri osebah z neizčrpno zakladnico notranjega bogastva, katero sipi jejo na vse strani, ni potrebno umetno pretiravati realnosti. Med take osebe spada nadškof Jeglič, ki bi ga najraje pri-spodobili Moaesu. Mozes je dovršil veliko misijo med Izraelci, ker je bil posredovalec med njimi in Bogom na vrhovih planin. Nadškof Jeglič pa je dovršil in vrši še danes veliko misijo med Slovenci, ker je na visokih vrhovih svoje izgrajene in izklesane notranjosti v šoli trde askeae vsaik dan navzočen pri svojem Bogu.« »Delavska Pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva, piše pod naslovom »Našemu očetu« med drugimi: »Nadškof dr. Jeglič se je vedno zavedal, da je sin slovenske kmetske hiše in zemlje, ki družini zasigura obstoj samo po trdem in poštenem delu. Tudi njegovo dušno pastirovanje je bilo vseskozi trdo delo. Treba je bilo globoko zorati našo kulturno njivo, jo očistiti plevela in čuvati nad rastjo položenega semena moralnih in socialnih naukov resničnega in dejavnega krščanstva. Vsak dan našega nadškola je bil delavnik od zore do mraka, nobeden ni bil brez žrtev in trpljenja, vsi plodovi tega dela so bili drago kupljeni v neprestanem trudu. Ker je nadškof Jeglič ves iz zdravega slovenskega delovnega ljudstva, zato tako globoko pozna srce našega človeka, ki se bori in trudi, kakor malokdo drugi. Zato je tudi njegovo pastirsko delo, nejgovo prizadevanje za izobrazbo našega naroda, njegova v°moč pri dvigu našega kmeta in delavca rodila tolike sadove. Naš nndškoi ve, da so socialne in gospodarske razmere življenja ogromne važnosti za moinlno zdravje in kulturni napredek ljudstva; zato je vedno posoeševal in podpiral delo za izboljšanje naših družabnih razmer, za dostojno eksistenco našega delavstva, za boljše in lepše življenjske pogoje našega malega človeka. Bil je in je še danes prav tako ko prvi dan, ko je prišel med nas kot škol, ves navdušen za delavsko organizacijo; vedno jo je priporočal in skrbel, da bi bila močna ;delal je zanjo in molil in je bil vedno moder svetovalec nejnim voditeljem, katerim jc dajal poguma, da niso omagali sredi težav od zunaj in od znotraj.« Nndškofje in škofje v sprevodu (Foto »Grabjec«, Ljubljana) 5HELL VSEM IMSEKTOM Dva velika požara Pri Komendi Komenda, 1. avgusta. V noči od ponedeljka na torek je nastal velik požar v Nasovicah pri Komendi. Zgorelo je osem poslopij — pet skednjev, dva hleva in ena hiša. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Oškodovanih je pet gospodarjev za približno 250.000 Din. škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Pri Siov. Bistrici Slov. Bistrica, 30. julija. Včeraj okrog [Kil 12 dopoldne so pričele sirene tukajšnjih žag naznanjati, du gori; tudi plat zvona v stolpu mestne cerkve je bilo. Ljudje so se zelo prestrašili, ker so vsi mislili, da pori v mestu. Na telefonično jioročilo železniške postaje, so gasilci iz Slov. Bistrice takoj hiteli na pomoč s svojim avtom in turbino. Gorelo je nn Vrhlogi pri posestniku Alojziju Čelofigi. Gasilcem je v začetku nagajala turbina, ko so jo spravili v pogon, so v 5 minutah spraznili ob- j črnski vodnjak. Ker ni bilo druge vode na raz- | polago, so bili prisiljeni nehati z gašenjem. l'o- i gorelo je vse do tal, hiša, kolarnicn, hlevi in šupa. Zgorelo ie tu
  • ;i ne bi prihranjenega denarja porabil, je potoval na Bled peš. Tako je že srečno prišel do Kranja, kjer je pa le malo manjkalo, da ni postal žrtev Save. Zupan se je hotel po nabornem potu nekoliko ohladiti v Savi in se je šel kopat tik nad savskim mostom. Sava je tam pre-;ej deroča in nevarna, ker nomadoma nizka voda oreha ja v globoko. Kakor hitro se je Zupan spustil v vodo, so udje kar nenadoma odpovedali in ker nu je pod nogami nenadoma zmanjkalo tal ter _;a je zurabil deroči tok, so je takoj potopil, in -icer lako, da je na glavi stal v vodi, dočim jo nogami brcal po površini. Precej šteti so že bili •renutki njegovega mladega življenja, ko je potnp-liajočega Zupana opazil iViajdičev uslužbenec Ix>v Kovačič, ki je takoj priskočil na pomoč. Po krajšem naporu je izvlekel Zupana iz vode ter mu tako otel življenje. Ko se je Zupan nekoliko opomogel, so je svojemu rešitelju ves vesel zahvaljeval ter mu je od svoje skromne imovine hotel odstopiti majhno nagrado, kar pa je Kovačič odklonil. Zato pa je Zupan obljubil Kovačiču, da mu bo v s[>o min poslal svojo sliko. še ena figura. Plošča ni ohranjena v celoti. Prvotnega roba ima zelo malo. Napis, ki je bil na spodnji strani reliefa, je razen črke M, ki je še vedno vidna, docela uničen. Telesa so izredno dobro izoblikovana in dajo dokaza o umetniški višini dobe, v kateri je relief nastal. Na istem mestu so našli še več plošč z napisi različne vsebine. Vendar niso vse ohranjene v celoti in radi fragmentarnosti besedila ni mogoče razbrati. Odkopali so še dva kapitela, 70 kg težka. Na istem mestu je bilo tudi precej rimske opeke z vtiski »DRPD1ERNA« v velikosti 50 X 39 X 9 cm. Posamezen kos tc opeke je težek do 8 kg. Orožje in orodje, ki je bilo večinoma železno, je slabo ohranjeno, odkopana je zanimiva železna krogla (v premeru 45 cm), ki je težka 120 kg. Vse te zanimivosti se nahajajo še na mestu, kjer so jih izkopali. G. inž. Dragovič pa ima v Oršovi v svojem privatnem stanovanju majhen muzej, kjer so shranjene pomembnejše izkopine. Naj omenim le nekatere. Posebno je zanimiv petkaratni smaragd z vdelano glavo rimskega vojaka, ki je služil kot pečatnik. Vrednost tega kamna cenijo do 500.000 Din. Vrezane črke na smaragdu so podobne grškim, ali niso grške. Nekaj sto kosov zlatega, srebrnega in bakrenega denarja vseh mogočih rimskih cesarjev predstavlja precejšnjo vrednost. Oh koncu naj omenim, da je v Tekiji odkopan izredno zanimiv eksemplar mlinskega kamna, ki pa ni popolnoma okrogle oblike, ampak daje vtis starorimske amfore v prerezu (z enim držajem.I Zelo verejtno je, da bodo v okolici Pekije našli še celo vrsto rimskih zgodovinsko-arheoloških spomenikov. Viško žegnanje Ko pšenica rumeni in ko že brni mlatilni stroj, ki čisti to blagodat, se vrši na Viču žegnanje. To Viško žegnanje pa je bilo letos prestavljeno na nedeljo 6. avgusta, iz razloga, ker smo Vičani tudi katoliški Slovenci in smo hoteli z ostalimi tisoči pokazati zato ljubezen do našega jubilanta. Zato je ta preložitev vsem Vičanom po-volji, ker smo se lažje udeležili velike verske manifestacije. Vršilo se pa bo viško žegnanje s starim običajem pritrkavanjem in sv. mašo pri farni podružnici. Razumljivo je, da ne bo nikjer manjkalo krofov; pa tudi marsikatero pišče bo zletelo »čez ponev.« I e hlagodati bo na razpolago v vseh viških gostilnah. Ker so pa že zadnjo nedeljo nekje požrli»crknjenega konja«, je upati ,da to nedeljo nikjer ne pride na krožnik, raezn če 60 si neučak-ljivci še prihranili kako kost. Mi pa se bomo veselili pri dobrih krofih in ocvrtih piščancih. — Star Vičan. Par koni ukradenih Dolnja Lendava, 31. julija. V nedeljo ponoči so odpeljali neznani zli-kovci županu občine Dolina par lepih konj. Sledovi kažejo, da so konje odgnali na Madjar-sko. Orožništvo je pridno na delu ter zasleduje tatove. Ob*. IScS^Sra Suher se je preselil v Smoletovo ulico 6 Trbovlje Krščanska srca. Za revne trboveljske otroke se je na nedeljski slavnosti na Stadionu nabralo 0000 Din. Če bi bilo več nabiralcev in lepo vreme, bi se nabralo vsaj trikrat toliko. Lepo je bilo videti, ko so ljudje kar sami od sebe prinašali v pušice: večina množic pa nabiralcev niti videla ni. Izkazali so se tudi gg. častniki in stražniki. Enako pa zahvala onim, ki so si dinar pritrgali in darovali za naše otroke Bog plačaj vsem! Marijanska akademija. Ob priliki sprejema v Marijin vrtec prihodnjo nedeljo popoldne bo po večernicah v Društvenem domu mladinska prireditev s petjem, deklamacijami in dvema igricama. Starši in prijatelji mladine iskreno povabljeni! Itedok cvet. Na pokopališču je pognala cvet juka, o kateri trdijo ljudje, da cvele samo vsakih 25 let. Rastlina, ki je podobna nloi in jo poznamo le po vedno zelenem listju, je pognala nad meter visoko deblo, ki nosi v višji polovici polno manjših belih cvetov. Nenavadni cvet ima veliko obiskovalcev; Dragoceni tovori. Odkar prihaja vedno več kovanega srebrnega denarja v promet, vozi rud-! niški blagajnik g. Bidovec s svojim zvestim sprem-! lievalcem g. Gorjupom ob plačilnih dneh iz Ljub-1 liane težke tovore denarja, ki tehtajo po 000 ker in še več. Na kolodvoru so pripravljeni po štirje krepki možje, da prenesejo srebrnike iz vlaka na avto in potem v rudniške blagajne. Za oniiljenie sedanje krize pa bi moraii biti ti tovori vsaj še enkrat tako težki. Koledar Sreda, 2. avgusta: Porcijuinkula; Alfonz M. L. Novi grobopi -f- V Iludiui pri Ptuju je umrla v torek zjutraj gospa Marija Kasperjeva roj. Turkova. Rajnka je bila soproga upokojenega ravnatelja ptujske mestne hranilnice g. Kasperja ter mati glavnega urednika Muriborer Zeitung« g. Ilugo-na Kasperja. Dosegla je starost 57 let. Bila je dobra in plemenita žena, spoštovana in priljubljena. Pogreb bo jutri v četrtek ob 4 popoldne na mestno pokopališče v Ptuju. Blagi pokojni svetila večna luč! Žalujočim ostalim naše iskreno in globoko sožalje! Osebne vesti — Umeščen je bil včeraj, 1. avgusla 1933, na podeljeno mu župnijo Žiri ondotni kaplan g. Ivan P e č n i k. — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za upravitelja rez. delov iii ostalega avtomobilskega inaterijala glavnega avtomobilskega skladišča peli. kap. I. razr. Vilko Hren, do sedaj poveljnik dravske avtomobilske čete in na službo v poveljstvo štipskega voj. okrožja peh. kap. II. razr. Vladimir Krenizir. — Upokojen je drž. mojster IX. pol. skupine Nikolaj Božič. Ostale vesti — Krasne razglednice nedeljskih svečanosti je izdelal foto »Grabjec«, Ljubljana, Miklošičeva cesta ti. Razglednice se lahko naroče posamezne in v serijah, ki obsegajo 60 različnih posnetkov. Komad po 2 Din, če se jih naroči najmanj 20. Opozarjamo na krasne razglednice posebno gg. duhovnike. — Cerkveni shod pri Sv. Joštu nad Kranjem. Dne 6. avgusta t. 1. bo veliki cerkveni shod pri Sv. Joštu nad Kranjem. Ob 10 bo maševal in pri-digoval prof. Lojze Pavlič. Po maši bo zunaj cerkve predavanje o kmetski in delavski kulturi ter treznosti. Po predavanju bo sprejem prošenj in razna pojasnila. — Veliki emigrantski tabor v Črnomlju G. avgusla. Polovična vožnja na emigrantski tabor je dovoljena. Udeleženci naj pri odhodu vzamejo celo karto, ki jim bo služila zn povru-tck. Izletniki morajo dobiti v Črnomlju na taboru potrdilo, da so prisostvovali svečanosti. ! Opozarjamo i/letnike, ki potujejo z izletniškim t vlakom, da vozi ta dan izletniški vlak proti j Ljubljani ob 20.10. Ta dan posluje na glavnem j trgu v Črnomlju izletniška pisarna, v kateri dobe izletniki pojasnila glede prenočišč in ko-I sila. Prosimo voditelje posameznih skupin, da se ravnajo po navodilih. Blagajna bo odprta od i 8 na veseličnem prostoru. Za akademijo naj si I vsak pravočasno preskrbi vstopnico, da nc bo j popoldne prevelikega navala. Vabimo udelc-i žcnce, dn pridno segajo po znakih. Na svidenje h. avgusta v Črnomlju. — »Krn«. r \ BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESELI dajte mu »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din. — Žalec v Sav. dolini. Fantje iz Žnlca in Pe-Irovč po roma jo v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. z vlakom ob 10 na prelepo razgledno Uršlo goro pri j Slovenjgradcu. V ponedeljek zjutraj bo tam sv. ; opravilo. Vabimo vse, ki ljubite vzore naše katoliške mladine, da se nam pridružite in prijetno s koristnim povežete. Na svidenje! — Ravnateljstvo hanovinske vinarske in sadjarske ešole v Mariboru opozarja kmetovalce, ki žele poslati svoje sinove v ta zavod, da je razpisal sreski kmetijski odbor Maribor levi breg za manj premožne prosilce šest štipendij. Po več ] štipendij so določili tudi drugi sreski kmetijski odbori. Ker .je nekaj mest še nezasedenih, se podaljša z ozirom na razpisane štipendije rok za vlaganje prošenj za prihodnje šolsko leto do 15. avgusta. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šol. spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake ] druge šole; obvezno izjavo staršev, da bodo krili ! stroške šolanja. Sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na banovinsko ali štipendijo sreskih kmetijskih odborov, naj priložijo tudi premoženjski izkaz z navedbo višine zemljiškega davka ter izjavo, da bodo ostali po končani šoli na domačem posestvu. Mesečna vzdrževalnina znaša 25 do 300 Din in se določi po dejanskih premoženjskih razmerah prosilcev. Zobozdravnik dr. Vladimir 5T?o?einc ne ordinira od 1. do IG. avgusta 1933 — Novo otvorjeni konvikt šolskih sester v Zg. Šiški pri Ljubljani sprejema v popolno oskrbo dijakinje, ki obiskujejo srednje in druge šole v Ljubljani. Zavod je higiensko izvrstno urejen, leži zunaj mesta v zdravi okolici nasproti tramvajske remize, vožnja v mesto 10 minut. Gojenke so pod nadzorstvom šolskih sester učiteljic, ki jim nudijo po potrebi pomoč pri učenju. Hrana je zdrava in dobra, oskrbnina zmerna. Sprejme se 12 do 14 gojenk. — Podrobna pojasnila daje v mesecih juliju in avgustu prednica šolskih sester v zdravilišču na Golniku. — Prepovedan tisk. Službene novine št 106 od 25. t. m. objavljajo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 60 tednika Kokot« od 22. t. m. — V Konjicah sc prodaja dnevnik »Slovenec« v Valenčakovi trgovini. Somišljeniki, segajte po njem! — Popovo polje podn izsušili. Sarajevska ■».lu-goslovenska pošta« poroča iz zanesljivega vira. da bodo v najkrajšem času pričeli sušiti Popovo polje. Popovo polje je velik kompleks močno močvirnate zemlje, kjer je najbolj uspešno leglo za povzročitelje malarije, če liodo sedaj lo polje izsušili, bo pridobljen velik kompleks nove plodne zemlje in vrhu tega bo prebivalstvo zaščiteno pred malarijo, ki zmerom tam razsaja. Zaenkrat je predvidenih za izsuševanje 8 milijonov dinarjev. Zaposlenih bo na tisoče delavcev iz ondotnih pasivnih krajev. Načrt za izsuševanje je že napravljen v ministrstvu zn socialno politiko in bo v kratkem predložen Narodni skupščini. — Novi Sad je mesto neprestanih aler. Komaj so potaknili v luknjo nepoštene novosadske eksc-kutorje, že ima Novi Sad novo afero. Preteklo jesen je mestna občina razpisala natečaj za zgradbo moderne ljudske šole. Najnižji ponudnik je bila tvrdka Tuner & VCagner s popustom 24.2rr. Naslednji najnižji ponudnik pa je bil ing Josip Vika, ki je ponudil 23 5 odst. popusta, čeprav znaša razlika med obema ponudnikoma 15.000 Din, je ven- dar mestna občina na svoji seji sprejela dražjo ponudbo ing. Vike, z motivacijo, da je novosadski meščan in da se je obvezal, da bo zaposlil samo novosadske delavce in obrtnike. Tvrdka Tuner & Wagner pa s tem nikakor ni bila zadovoljna in se je pritožila na bansko upravo, V pritožbi dokazuje, da je Vika češkoslovaški podanik, da ni novosadski davkoplačevalec in da končno ni niti član nobene inženjerske zbornice v naši državi Med ljudmi se šušlja o korupciji in podobno. — Cerkvenim zborom priporočamo sledeče skladbe: Eekel s. M. A.: šopek raznih cerkvenih pesmi za mešan zbor, 20 Din; Fuist Dr. A.: 12 raznih cerkvenih pesmi za mešan zbor. Pa rt i-tura 20 Din, vsak glas po 4 Din; Foerster A.: 12 raznih cerkvenih pesmi za mešan zbor 12 Din; Grum Ant.: Priložnostne pesmi za i/ven cerkvene in društvene slavnosti (13 mešanih in 3 moški zbori) 20 Din; Leban i.: Zbirka cerkvenih za mešan zbor. (Obsega razne cerkvene pesmi) 16 Din; Leban L: Domači glasi. Razne cerkvene pesmi za mešan zbor 20 Din. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Pranz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Liubijjana KAJ BO DANES? Kino Kodeljevo: Zvečer ob pol 9; »Polkovnik Švec«. Na prostem, cene znižane. O Fotografe prosimo! Vsi, ki so fotografirali svečanosti 1900 letnice odrešenja in biserne sv. maše nadškofa dr. Jegliča, najlepše prosim, da mi pošljejo proti plačilu po tri posnetke vsake slike, ki je količkaj dobra. Dr. Krek Miha, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 0 K nedeljski proslavi. Vso pohvalo zaslužijo samaritanke Rdečega križa, ki so ves dan vztrajale na Stadionu in zelo požrtvovalno vršile svojo težko službo. Veliko uslug je storil priprav-ljavnemu odboru tudi upravnik Rdečega križa g. ravnatelj Jagodic, ki zasluži vse priznanje. — Oltar na Stadionu in pa unionsko dvorano za sobotni koncert je zelo okusno okrasil umetni in trgovski vrtnar g. Bizovičar. Ditl je na razpolago vse cvetze in rastoče zelenje v posodah, ki je krasilo oltar. Gospoda Bizovičarja prav toplo priporočamo. © Popravek. Včeraj smo v članku »Mogočen vtis manifestacije ponekod boli...« zapisali, da je zagrebški »Jutarnji list«, katerega poročevalec sedi v uredništvu »Jutra«, število 25.000 udeležencev nekoliko bolj milostno povišal na 50 tisoč. Ugotavljamo, da tega ni poročal »Jutarnji list«, ampak smo pomotoma zamenjali neki drug časopis z »Jutarnjim listom«. © Za trboveljsko deco je strojnično in knjigo-veznično osebje Učiteljske tiskarne darovalo 145 Din mesto cvetja na grob svojega podpredsednika pokojnega g. Antona Likozarja. O Otroci počitniške kolonije v Mednem se vrnejo v Ljubljano dne 3. t. m. z vlakom ob 16.09. Starši, pridite gotovo po otroke na glavni kolodvor. O Primarij dr. Demšar ordinira v avgustu samo ob sobotah. O Gorazdov učni zavod preje Gartnerjev tečaj, ki že več desetletij slovi po svojih izvrstnih učnih uspehih, vpisuje dne 2. in 3. avgusta od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne — Nunska ulica 19 — od 16. avgusta dalje popoldne od po! 4 do po! 6 Učni honorar zelo zmeren. Sprejema samo gojenke. Število gojenk omejeno. . © Oklic. V dneh 17. do 21. avgusta 1933 se vršita v Ljubljani banovinska, nato glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udru-ženja. Skupščine se udeleži mnogo učiteljev m učiteljic iz vseli delov naše kraljevine. Ljubljana se jc vselej, kadar so prihajali k nam gosti, izkazala s pravo slovensko gostoljubnostjo, pa bodi.si to pri sprejemih, kakor tudi pri nastanitvi gostov. Z gotovostjo upamo, da tudi | ol> tej priliki ne zaostane in stori vse, da našim milim gostom dokaže, kako visoko ceni svoje brate. Zato vabimo vse meščane, da nam pomagate spraviti številne naše goste dostojno pod streho. Pričakujemo, da nam odstopite postelje odnosno sobe, ki jih za dobo 3 do 6 dni lahko pogrešate. Oddana prenočišča bodo nastanjenci plačali takoj po prihodu na stanovanje. Prenočišča, z navedbo razpoložljivih postelj oziroma sob in tozadevne cene z to pripomoglo k temu, da pride Madjarska do enakopravnosti. Giimbos jo na koncu izrazil željo, da bi se na Madjarskem čim liolj razširilo prepričanje, ki ( sicer vlada tudi v Italiji, da so velika zunanjepoli-; tična akcija moro voditi samo tedaj, ako jo pod-I pira edinstveno nacionalno mišljenje. Halijansho francosko prijateljstvo Pariz, 1. avg. tg. Italijanska eskadra štirih križark z nekaterimi drugimi ladjami bo 5. in 6. avgusta obiskala francosko luko Villefrance. Civilne in vojaške pomorske oblasti pripravljajo vse potrebno, da se italijanske vojne ladje sprejmejo z velikimi svečanostmi. Moderna vo'na v malem Bombay, 1. avg. tg. Angleška bombna letala s« stopila v akcijo 24 ur p« ultimatu, ki so ga poslala angloška oblastva vstašem na afganski meji. Bombardirala so vas Bajaurij, kjer je središče vstšev in vas popolnoma uničila. Človeških žrtev pa ni bilo, kor so angloška letala žo dan poprej z letaki opozorila prebivalstvo. Vsa letala so so vrnila nepoškodovana. Čo vstaši no bodo ustregli zahtevam ultimata, bodo letala brezobzirno nadaljevala bombardiranje v večjem obsegu in porabljala tudi vžigalno bombe, katerih se vstaši najbolj bojijo. Pokvarjen sladoled Amsterdam, 1. avg. tg. V Groningenu je obolelo do sedaj 250 ljudi radi pokvarjenega sladoleda. Prepeljali so jih v bolnišnico in pozvali zdravnike iz vse okolice, da pomagajo pri zdravljenju. Sladoled je dajala tovarna, ki je bila ustanovljena šele pred par meseci s popolnoma novimi stroji. Tovarno so zaprli in uvedli preiskavo. Maribor 57 ue pes k stalnostim Maribor, 1. avgusta. Zgled neverjetne požrtvovalnosti, gorečnosti in ljubezni do Izveličarja in biseromašnika nadškofa dr. A. Jegliča so podali trije vrli slovenski fantje od Sv. Petra pri Mariboru. V četrtek ob 2 zjutraj so se dvignili Rudolf Škamlec, Tone Fluher in Lojze Knuplež ter jo mahnili peš proti Ljubljani. Njihova pot se ni držala vedno ravnili cest, ampak je šla preko gora in hribov v smeri proti Gornjemu gradu, kamor so dospeli v petek in prosili za avdijenco pri prevzvišciiem nadškofu dr. A. B Jegliču, ki je vrle fanle sprejel z vso njemu lastno ljubeznivostjo in prisrčnostjo ter pohvalil njih vzorno požrtvovalnost. Nadaljevali so pot preko Nove Štifte in prispeli v Ljubljano v soboto ob petih popoldne. Vsega skupaj so imeli za seboj 63 ur potovanja, v noči na petek in sobolo so se zadovoljili s triurnim počitkom, tako da so 57 ur vzdržali v pcšhoji, samo da se morejo udeležiti edinstveno lepih jubilejnih slovesnosti na ljubljanskem Stadionu. Mnogo je bilo voznikov, ki so mlade junake povabili na vozilo, pa so z zahvalo odklonili, ker je bila pešhoja njihovo sredstvo za prihod v Ljubljano. Danes so so vrnili zdravi, čili in veseli nazaj v Maribor. Bog živi vrle slovenske in katoliške fanlo! □ Pota obletnica škofovskega posvečenja kne-zoškofa dr. Ivana Tomaž i ča se je včeraj slovesno obhajala v tukajšnji stolnici s pontifikalno sveto mašo, ki jo je daroval stolni dekan dr. Maks Vra-ber. Ob zaključku se je pela slovesna zahvalnica. □ Iz sodne službe. Predsednik tuk. okrožnega sodišča dr. Fran Žiher je nastopil svoj redni dopust. Nadomešča ga podpredsednik dr. Fran Pi-chler. Prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič se je vrnil z dopusta ter prevzel vodstvo drž. pravd-ništva. □ Nad 200 oseb nastopi na Rotovžkem trgu v drami »Celjski grofje«. Režijo vodi glavni režiser Joško Kovič. Zasedba bo: Veronika—Kraljeva, Barbara—Starčeva, Herman—Furijan, Friderik— Grom, Ulrik—Blaž, Pravdač—Skrbinšek, Piccolo-mini—Nakrst, Jošt—P. Kovič, pater Gregor—J. Kovič, gvardijan celjskih minoritov—Gorinšek, sodnik—Tovornik, padar—Rasberger, trgovec Me-dven, pek—Harastovič, orožar—Crnobori. Razen tega nastopijo kmetje, kmetice, meščanstvo, biriči, vojščaki, bobnarji, godci itd. □ Šimenc nastopi. Za časa Mariborskega tedna bodeta dva vokalna koncerta na prostem. Na enem nastopi Mario Šimenc, na drugem pa poje naša rojakinja Erika Druzovičeva. V □ Smrt staro Mariborčanke. V starosti 70 let Je iiVnrla v Slovenski ulici 40 gospa Katarina Ilar-dinka. Pogreb bo danes popoldne ob pol štirih iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim naše sožalje! □ Na pohorskih postojankah voliko tujcev. Pozno se je pričela letošnja letoviščarska sezona na Pohorju, pa je zato sedaj v polnem teku. Mariborska koča in Pohorski dom sta cisto napolnjena s tujci, polagoma se polnita tudi Ruška koča in Senjorjev dom. Zaživele so pa letos tudi podpo-horske postojanke kakor Sv. Lovrenc, Marija v Puščavi, Pekre, Limbuš in Bistrica. □ Tozonski kolodvor. V ponedeljek popoldne sc je vršila na Trznu komisija radi postavitve postajališča. Od strani ljubljanske železniške direkcije sta bila navzoča višji svetnik Šulgaj in dr. Dekleva, dalje je bilo zastopano okrajno glavarstvo, navzoči so bili župani v poštev prihajajočih občili z odborniki. Komisjia si je ogledala ves teren ler proučevali v poštev prihajajoča stavbišča. Na splošno željo vseli zainteresiranih zastopnikov tezenske okolice se je odločila za stavbišče, ki stoji južno od križišča železniške proge in ptujske ccsle v oddaljenosti kakih 50 metrov. Ta prostor je na jprimernejši radi najlažjega dostopa od vseh strani. Končna odločitev sicer še ni izrečena, bo pa najbrže ostalo pri izbranem zemljišču. Ker bo Irebn za stavbo postajališča okoli 100.000 Din, se je v poštev prihajajočih občinah že uvedla nabiralna a krila. n Kongres kuncerefcev se bo vršil letos za časa Mariborskega tedna«; istočasno bo v Mariboru kuncerejska razstava, ki ho ena največjih, knr jih je bilo dosedaj v državi. Svoio iidplcžho so prijavili kuncerejci iz vseh banovin. □ Nezgoda pri telovadbi. 15-letni učenec Franc Kainc iz Aleksandrove ceste se je ponesrečil na telovadišču krčevinskega Sokola. Padel je z orodja ter si zlomil levo roko. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. □ Deklica se je zatekla na teritorij mestne občine mariborske, približno 11 let, ki pravi, da se imenuje Vočina Milka in da je stanovala v zadnjem času pri svoji botri Bohinjc Mariji v Vo-dolah, občina Sv. Lovrenc v SI. gor. Pripoveduje, da je njen oče ubil njeno mater in dve mlajši hčeri, dočim je ona pobegnila, kar pa se je po izvedbah pri tukajšnjem okr. sodišču izkazalo kot neresnično. Istotako so se izkazale za neresnične njene nekatere druge navedbe. Tem potom se pozivajo starši oziroma redniki otroka, da ga v iz-ogib stroškov čim prej prevzamejo v tukajšnjem mestnem mladinskem domu. Obenem se naproša javnost, ki bi ji bili znani kakršnikoli podatki o navedenem otroku, da iste sporoči soc.političnemu oddelku mestnega načelstva, Rotovžki trg 9. □ Velike veslaško tekme na Dravi priredi v okviru Mariborskega tedna sludenški športni klub. Start ob devetih predpoldne na Mariborskem otoku, cilj pri Kiiferjevem kopališču. Nastopijo lanskoletni favoriti. □ Šentpeterski gasilci imajo v nedeljo, 6. t. ui. s pričetkom ob dveh popoldne pri Kovačiču svojo veliko vrtno prireditev. Za dobrodelne gasilske namene! □ Po mariborski okolici, bližnejši in daljnejši, se pojavljajo prekupčevalci in agentje jabolk ter plačujejo kmetovalcem in sadjarjem vnaprej jabolka po 50 par kg! V denarni stiski marsikdo pristane na to obvezno »rezerviranje«. Ker bo letos sadna letina bolj slaba, cene pa višje, opozarjamo okoliško prebivalstvo na te pojave. □ Radi prekoračenega silobrana. Pred malim senatom se je vršila včeraj ,-azprava o žalostnem dogodku, ki se je odigral letos 3. julija na Pobrežju. Jelušič Josip je ustrelil Aniona Butolenn ter ga smrtno zadel v trebuh, da je na posledicah rano v bolnišnici izdihnil. Dejanje je izvršil v silo-branu, kar je sodišče upoštevalo ter ga obsodilo radi prekoračenja silobrana na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Senatu je predsedoval vss. dr. Tombak, votanta ss. dr Mihelič in dr. Čemer, državni pravdnik pa dr. Hojnik. Ptm Požar. Ponoči je na še nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje, last Konrada Voda, posestnika v Drstelji. Zgorel je do tal skedenj, hlevi in kolarnica. Z veliko težavo se .je posrečilo rešiti živino in obvarovati stanovanjsko poslopje pred ognjem. Škoda znaša okrog 10.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. ■& Vlomili so v stanovanje posestnika J. Turka v Lnncovi vasi. Vlom je bil izvršen pri belem dnevu, ko so bili domači zaposleni na pMju, Nepridipravi so odnesli razne stvari in 510 Din gotovine. Smrtna kosa. V Ptuju je umrla Julija Friedl, roj. Trummer, zasebnica v 86. letu starosti. Pokopali jo bodn pri Sv. Vidu v Halozah, kamor jo iz Ptuja pripeljejo. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! Doklotco pod kolesom. Neki kolesar je povozil v Dravski ulici 3-letno hčerko posestnika Klepa iz Brega in jo hudo poškodoval na glavi. Pazite nn otroke! & ,S hruško je padel Jožef Horvat, dninar iz Vurberga in se hudo poškodoval. Zlomljeno ima tudi levo roko pod komolcem. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Stovensha Btslriea Zadušnica za pokojnega organista Kmetora. Za pokojnega Jakoba Kmeteca se je pretekli leden v Spodnji Polskavi darovala zadušnica v farni cerkvi, katero so priredili njegovi tovariši orga-nisti iz slovenjebistriške deknnije. Rajni g. Kme-tec je bil dolgih 51 le! v službi cerkve, kjer se je trudil za povzdigo cerkvenega pelia, zato je bilo primerno, da so se ga spomnili tovarISi organisli (11 po številu), ki so bili ob času njegovega pogreba v svojih službah zadržani, ker je bil pogreb ravno ob velikonočnih praznikih. Petje pri sveti maši je vodil g. organist Ulaga; na urobu pa je pokojnemu spregovoril v slovo tovariš ir. (ircal. sedanji organist v Slov. Bistrici, nakar ie zbor or-ganislov in pevcev zapel »Blagor mu in i/bogom Ti prijatelj«. utrjena in neobčutljiva inzvečerzopet živahna ženska, ki se zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov: kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaque lieure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi ko-voljno in nežno. Zjutraj z razpetimi jadri v solncu in vetru zo J JU Cremc de ' $£§ ....... di(iquc heure Celje & Pri regulaciji Koprivnico najdeno Človeško okostje. Delavci, zaposleni pri regulaciji Koprivnice na mestnem teritoriju so v ponedeljek proti večeru našli pri kopanju nove struge blizu okoliške šole človeško okoslje. Dobili so lobanjo, zobje spodnje čeljusti so zelo dobro ohranjeni, dalje so naleteli na del roke in še razne druge kosti. Kdo je tukaj, kjer ni bilo pokopališča, našel svoj poslednji dom, bo morda dognala preiskava. & Literarno predavanje in recitacija. V četrtek dne 3. avgusta ob 8 zvečer bo predaval v okrilju celjske »Soče<: pisatelj Ciril Kosmač i/. Ljubljane o temi: Iredentizeni v primorski literaturi. Po predavanju bo recitiral tudi svoje delo »Tolminskega študenta povest o materi«. 0 Umrla sta v celjski javni bolnišnici Šerdo-ner Lucija, hči posestnika, 5 let iz Topovelj pri Braslovčah, in Sojan Ivan, rudniški upravitelj v pok., 54 let, iz šmartnega ob Paki. N. v m. p.! •0 Meseca julija jo umrlo v Celju 31 oseb, in sicer 25 v bolnišnici, 7 v okolici in 2 v mestu. ! Med umrlimi so tudi 4 mrtvorojeni. £s Tujski promet v juliju. Meseca julija je obiskalo Celje 1135 tujcev. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov, po poklicu pa trgovcev in Irgovskih potnikov. -©" Nesrečo. Pevcc Marija, 52 let, posest niča s Slatine pri Ponikvi, je padla na cesti in si zlomila levo nogo. — Gradič Uma, 27 letna služkinja iz Šmarja pri Jelšah, je tako nesrečno padla na dvorišču, da si je pri tem poškodovala desno stran prsi. — Tavčar Viktor, 27 letni hotelski sluga iz Rogaške Slatine, je nosil v klet sod piva, med pol jo je padel in si poškodoval levo roko. — Šajberl Karel, 9 letni sinček delavke iz Štor, je sedel na dvorišču poleg starega železa, ki se je podrlo nanj in mu zlomilo desno nogo. — Habjan Jožef, 24 letni brezposelni trgovski pomočnik z Ostrožnega, se je mudil v nedeljo na veselici v Trnovljah. V vinskem razpoloženju ga je neki moški udaril s steklenico jio glavi in mu prizadel težjo poškodbe. Vsi ee zdravijo v celjski javni bolnišnici. .0 Zopet kolesa... Dne 26. julija ob 10 dopoldne je trgovcu Markunu Antonu v Ljubljani, Masarykova cesta 14, ukradel nekdo kolo, vredno 1800 Din. Celjska policija je še isti dan aretirala 20 letnega L. F. iz Branislavcev V ljutomerskem okraju. L. je trdil prvotno, da je kupil kolo v Domžalah, čpz nekaj dni pa je povedni, da je kupil kolo od istih dveh moških, toda v Ljubljani. Zaradi sigurnosti si je napravil tudi sam potrdilo in podpisal tudi vse tri osebe. Izročen je bil v zapore celjskega okrožnega sodišča. — Trgovskemu učencu Marjanu Krušiču je v ponedeljek med 11 in 12 uro dopoldne ukradel nekdo izpred palače Pokojninskega zavoda moško kolo, vredno okrog 1000 Din, znamke »Puch«, črno pleskano, evid. št. 2-10884-3. & Za trboveljske brezposelno rudarje so nabrali uslužbenci mestne policije 220 Din. -0" Današnji nogomet. Drevi ob 18.15 se ho vršila pri Skalni kleti druga izbirna tekma za sestavo celjskega nogometnega teama, ki bo igral v nedeljo dne 6, t. ni. ob 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleli proti zagrebškemu teamu. Iz Vranskega hota Nevarno opeklino. Pri svojih sorodnikih živi na Vranskem v času počitnic petletna N. P. iz Ljubljane. V petek zvečer se je ]«) nesrečnem slučaju polila z vročo juho in se hudo opekla po glavici, prsih in ročicah. Odpeljati so jo morali takoj v sanalorij v Ljubljano. Usodepolno popivanje. V nedeljo zvečer je večja družba domačih fantov popivala v neki go-I stilni na Rezani. Mimo je prišla orožniška patrulja | iz Braslovč in opozorila fante na red in mir. Ker so bili fantje že precej okajeni, si loga niso boleli dopasti in so odgovorili s leni, da so se vsi skupno — bilo jih je devet — združili in pričeli z orožniki najprej besedni prepir, ki je grozil, da preide tudi v dejanski napad na orožnike. Ti so seveda morali najhujšega petelina aretirati, kar je povzročilo pri bojevitih, a še bolj neprevidnih fantih še hujši odpor. Ta odpor je pa končal s tem, da so bili orožniki primorani rabiti orožje in drupega najbojevitejšega fanla ranili z bajonetom v oba stegna. Med lom prepirom pa .je aretirani, ki je imel roke z verižico zvezane, orožnikom ušel in si s pomočjo nekega kamna snel verigo z rok. Ranje-i nega fanta ko takoj pripeljali k zdravniku in nalo | v bolnišnico. Mavčiče Igro — šliridoianko — »Belo vrtnic««, pripravljajo za nedeljo dne 6. avgusta študentje iz j okolice Mavčič in Rateč. Vršila se bo na prostem, na vrtu g. Drakslerja Antona v Mavčičah ob treh , popoldne. Če bo slabo vreme, se igra preloži na ne-; deljo dne '.*>. avgusta. Igra — slika iz življenja — ; je tako privlačna, da so jo že na nekaj krajih s takim ue|iehoni igrali, da so ljudje kar drli gledat. Ker je vrt senčnat in prostor izredno |>rikladen ravno z.n omenjeno igro. upamo, da bomo glednl-i cem v vsakem oziru ustregli. Gosar jeva „ Reforma dražbe" Pred nekaj dnevi je izšla v Belgradu v založništvu Ueze Kolina zelo obsežna knjiga g. dr. Andreja Gosarja z naslovom »Reforma društva«. Tiskana je v cirilici. O tej knjigi se je precej govorilo že lani in bi bila prav za prav morala že zdavnaj, vsaj lanske jeseni iziti. Razlog, da se je pojavila šele sedaj, je menda la. ker je Geza Kolin zadnje leto sploh zelo malo izdal v primeri z navalom predvsem leposlovnih knjig v prejšnjih letih boljše konjunkture. Reči moram da je to eno najaktualnejših del, ki so se pojavila zadnje leto na belgrajskem književnem trgu in bo vsekakor zbudilo splošno zanimanje. Poglavje zase je, zakaj je knjiga izšla v srbohrvaščini. Mnenja sem. da je popolnoma prav in žo skrajni čas, da se zlasti naši znanstveni pisatelji uveljavijo ludi Iu doli. G. dr. Gosar je napravil pogumen korak. Slovenci se namreč predobro zavedamo krivice, ki se nam naprej in naprej godi ravno radi skoraj absolutnega nezanimanja mero-dajnili krogov za naša leposlovna kakor tudi znanstvena dela. Sicer je bilo pa o tem žalostnem poglavju zadnja leta že toliko razpruvljano, zlasti v našem dnevnem časopisju, da smo si že po večini na jasnem, kje smo. Morda je ena najboljših poti ravno v tem, da objavljamo od časa do časa kako pomembnejšo knjigo v srbohrvaškem originalu kakor je v tem slučaju sloril g. Gosar. Na ta način bomo onim, ki se sicer tako malo pečajo z nami, naravnost vsilili zanimanje za nas. »Reforma družbe« s podnaslovom ?sociološke in ekonomske osnove« je kot spis nastala po predavanjih, ki jih je pisec imel, kakor navaja v kratkem predgovoru, v letih 1030/31 in 1931/32 na ljubljanski univerzi. Enemu delu slovenske javnosti, zlasti akademski mladini, so torej dr. Gosarje-va izvajanja in zaključki, ki jih je strnil v to knjigo, že v glavnem znani. Pravzaprav pa je ta razprava vsebinsko, kakor pravi pisatelj, »nadaljevanje in sistematični zaključek njegovih dosedanjih socioloških razprav in se v svojem osrednjem in najvažnejšem delti (»Elementi in organizacija privatnega gospodarstva, fundiranega na zamenjava-nju«, str. 143—305) v marsičem naslanja na starejša pisateljeva izvajanja (»Socijalna ekonomija«, 1924). Namen knjige označuje dr. Gosar s sledečim stavkom: »Namera ovog spisa jeste da kratko i pregledno opiše najvažnije sociološke i ekonomske osnove reforme modernog društva« (str. 7). Predvsem moram omeniti, da se pisec zelo poredkoma sklicuje na razne avtorje in da so njegova izvajanja, kakor sam pravi, napisana »jio osebnem opazovanju življenjskih dejsiev in njihovih medsebojnih odnosov« in je »spis kot celota nov in popolnoma samostojen«. Nimam namena pisali kritiko knjige. To bodo vsekakor storili poklicani. Na tem mestu in oh tej priliki sem hotel samo opozoriti nn pomembno delo našega priznanega sociologa, ki bo kljub temu, da jo pisano v srbohrvaščini in cirilici, zanimalo širok krog slovenskega razumništvn. Knjiga je izšla v r.elo prijetni obliki in na sorazmerno (za belgrajske knjigotrške navade) dobrem papirju v broširani in platneni izdaji. Strani v celoti 372. Cena (platno) SO Din, broširano 60 dinarjev. Radio Programi Kadio-Liubffana $ Sreda, 2. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 čas, plošče, borza 19.00 Otroški kotiček (ga. Marj. Željeznova-Kokalj) 19.30 Literarna ura: Gustav Stcrniša b ere svoje črtice 20.00 Operne arije in duete |>ojela gdč .Sokova in Jelačin 20.45 Radio orkester 21.30 Čas, poročila 21.45 Hadio-jazz 22.30 Angleške plošče. Četrtek 3. avgusta: 12.15 Plošče 12.4-5 Poročila 13.00 l as, plošče, borza 19.00 Radio orkester 19.30 Lužica in Lužičnni (Vera Dostnl) 20.00 Slovaško vprašanje (llršič lx>jz.e) 20.30 Koncert pevskega društva »Cankar« 21.13 Pevski koncert g e. Bertiot-Gololjove 22.00 Radio orkester 22.30 čas, poročila, plošče. Dragi programi i Četretk, 3. avgusta: Belgrad: 20.30 Prenoe iz Ljubljane — Zagreb: 20.30 Ljubljana — Dunaj: 19.00 Orkestralni koncert 21.00 Simfonični koncert — Berlin: 20.30 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.13 (>|w-retni večer — Leipzig: 21.25 Simfonični orkester — London: 21.20 Koncert vojaške p«v!l>e — Milan: 20.30 Hofflannove pripovedke, opera, Of-fenbach — Praga: 20.20 Judovske pesmi (psnlmi in druge pesmi) — Varšava 20.00 Orkestralni koncert. Naro(a]te .Slovenca'! w Zid - prof. Albert Einstein - o Kristusu Znameniti učenjak in vstvaritelj re.lativi-tetne teorije prof. Albert hinstein je po izgonu iz carstva nadebudnega Hitlerja |xxsial ponovno predmet pozornosti celega kulturnega sveta. Tako je poročevalec angleškega lista »S«turday Evening Post«, da ugotovi za Hitlerja tako nevarno židovstvo znamenitega učenjaka, [»prosil Einsteina za razgovor o njegovem stališču do Kristusa. Razgovor se je začel sledeče: \ kakšni meri, g. profesor, je na vus vplivalo krščanstvo?« Einstein je odvrnil prevdurno: »Že kot otroka so me temeljito poučevali tako o Svetem Pismu kakor o — Talmudu. Jaz sem Žid, vendar jc božanska slika Nazarenca zapustila v meni nei/.rečno silne vtise.« »Ste čitali Emil Ludvvigovo knjigo o Jezusu ?« Krnil Ludvvigov Jezus.« se je glasil odgo-vor, - je prepovršna knjiga: kajti Jezusova veličina je presilna za domisleke ljudi. četudi so mojstri v izražanju. Nikomur se ne more posrečiti. i obravnaval krščanstvo zgolj z duhovitostmi.« »Torej priznavate zgodovinsko eksistenco Jezusa?« »Brezdvonino in odločno. Nikdo ne more citati evangelijev brez čustva Jezusove resničnosti; kajti srčni utripi njegove božanske osebnosti vibrirajo v vsakem opominu, v sleherni besedi. V takem življenju ne more biti legend in bajk. Kako povsem drugačen je n. pr. vtis, ki ga dobimo v povratnici legendarnih junakov stare dobe n. pr. o Tezeju! Teze j in drugi junaki njegove vrste so lahko živeli ali |>a ne, v obeli slučajih pa brez škode ali koristi za človeštvo, dočim ne more nikdo osporiti resnič- nosti Jezusovega življenja, vsaj rraen mislec ne...« V eni svojih knjig trdi Emil Ludvvig, da so mnoge Jezusove besede le kopije, oziroma isto-smiselno izražanje besed drugih prerokov.« Einstein je odločno odgovoril: »Nikdo ne more utajiti ali ne pripoznati dejstva, da je Jezus v resnici živel na zemlji in du so njegove besede čudovito lepe in \ svoji priprostosii božanske. Četudi so se posamezniki podobno izražali, vendar se na takih mestih ni nikdo tako božansko izražal kot On.« Tu se je razgovor končal. Nehote se moram pri tej priliki spomniti na globoko pomemben izrek preroka Davida: »V času konca se bo spoznanje pomnožilo; razumniki bodo razumeli, ampak noben brezl>ož-nik ne bo razumel.« (Danici 12:4, in.) Kako velika duševna razlika je med bogo-ljubnim učenjakom Einsteinom ter biografom Emilom Ludvvigom. ki je sicer nedvomno eden prvih mojstrov peresa in izraza! Krnil l.udvvig poveličuje \ svojih spisih smrtne veličine tega sveta ter jim ustvarja »nesmrtne« spomenike, pri tem pa čisto (Hizablja, da Jezus ni od tega sveta !< Slišali smo židovo moško besedo, a kaj slišimo dostikrat pri nas? Oholi nazovi-inteligenti, katerim je smoter življenja vse nekaj drugega, kakor iskanje in spoznanje resnice, pozabljajo, da so člani velike družine, ki pričakuje v Go-spodovi molitv' zaprošeno, v svetem Pismu obljubljeno in s hrepenenjem pričakovano kraljestvo božje. Židovski učenjak je osramotil marsikaterega »kristjana«, ki se v svojem plitkem mišljenju o veri zdi sam sebi velik. R. B—e. Glavar Čutov umrl Nedavno je umrl Salomon Diui/ulu, glavar kraljevske dinastije culov v južni Afriki. Kralj Dini/ulu ni bil katoličan in je sploh kazal zelo malo naklonjenosti do krščanstva. Kose je pred leti poročil v protestantskem zakonu, je obljubil, da lx> ostalih svojih 4<) žena takoj odpustil. Kako je držal svojo obljubo, se najboljše vidi v tem, da je ob svoji smrti zapustil 200 žena. V njegovem kraljestvu živi nad en milijon poganov. Misijonarji vneto obiskujejo njegovo deželo in so doslej pripeljali h krščanstvu približno eno desetino prebivalstvu. Indijanci počastili Balba: Sioux Indijanci so po svojem poglavarju »Črnem rogu« imenovali generala Balba za poglavarja svojega plemena in mu dali ime Leteči orel«. Zmagovalec Niagarskega slapu: William Condrat, mlad Američan ki je kot prvi preplaval Niagarski slap. Ko je na kanadski strani izstopil, ga je prijel stražnik in odvedel v zapor, ker je plavanje v Nia-garskem slapu prepovedano. V bližini Osla je divjal strahovit vihar, ki je izruval okoli 1200 dreves. Uničen je gozd v dolžini 20 km in v širini 100 m. Zanimiv poizkus s štorkljami. Iz vzhodne Prusije •o prepeljali v Essen večje število štorkelj, ki jih izpuste, da doženejo, po kateri poti bodo krenile ob selitvi na j-ug. Znano je namreč, da potujejo Korklje vzhodno od Labe čez Balkan, štorklje za-padno od Labe pa čez Španijo. Sedaj je vprašanje, kara se bodo obrnile štorklje, ki so jih prenesli i vzhoda na za^iad. Misijonarji planinci Iz Kenve v Afriki poročajo, dn se jc nedavno odpravila skupina misijonarjev italijanske institucije Con so lata na enega izmed treh vrhov Kenve, na vrh Lenana, ki je 4*)06 m visok. Misijonarji so na tem vrhu ob ekvatorju, ki je poln ledenikov, zasadili papeževo zastavo. Piv leg nje so postavili 2 tn visok železen križ / napisom: »C hristus regnat — Kristus kraljuje.« i Kristusov plašč v Trierju. Iz vseh dežela prihajajo romarji, da vidijo veliko svetinjo. Zgoraj vidimo škofa dr. Bornevasserja, ko na pragu stolnice sprejema skupino inozemskih romarjev. Spodnja slika nam kaže vsakdanji prizor, ko nosijo bolne in odstarosti onemogle romarje h Kristusovi svetinji. »•Prosim, aLi kmalu pride vlak?* »Da, zdaj mora kmalu priti, vlakovodjev pe» je že tu.« * Profesor pri izpitu: Kdaj so pasji dnevi? Dijak: Danes. ★ Viktor: »Oh. Slavka, ti postajaš vedno lepša in ljubkejša.« SlavKa: »Žalibog. da jaz tebi ne morem na-i praviti enakega poklona.« Viktor: »Zlaži se, kakor sera se jaz.« Se metulje ponarejajo Benečan Antonio Ruffo. dokaj znan naravoslovec. ima mednarodno vpoštevano zbirko metuljev. V zadnjem času je navezal trgovske stike z inozemstvom, kamor je prodajni izredno lepe izvode redkih metuljev. Toda vodja nekega angleškega muzeja, ki je sklenil z nabiralcem več kupčij, je ugotovil v svojem laboratoriju. da so bili dragoceni metulji narejeni iz svilenega papirja. Sodišče v Benetkah je prejelo ovadlio. Antonio Ruffo je bil obsojen na visoko globo in bo moral vnaprej označiti izvor svojega blaga, kar pomeni, da bo izgubil dosedanje kupce. 60 let v Tibetu Takoj po nesrečni vojni 1870 je odrinil mlad francoski ga nI ni oficir Ciraudeau misijo-narit v Tibet in letos jo msgr. Giraudeau praznoval 60 letni jubilej svojega delovanja v Tibetu. Postal je eden najboljših poznavateljrv tibetanščine in kmalu bo ta tri in osenidoset-letni starček izdal prvi popolni latinsko-tibe-tanski slovar. To leto je tudi izdal prevod Ija-fontainovih basni v tibe-tanščini. »Duhovi" odnesli 400.000 frankov V Perpignann na Francoskem se je trgovec Entil Pinadel dal strahovito opehariti. Njegova sestra mu ni dala miru in ga končno prepričala, da je dobro, da prežene duhove svojega posestva, ki so krivi slabili letin. Sestru je i j. njega izvabila najprej 220.000 frankov in jih izročila neki španski vedeževalki, ki je /nala preganjati zle duhove. Tudi drugega brata je prepričala o potrebi, da se izženejo duhovi, in izvabila od njega 180.000 frankov. Ko sta brata ugotovila, da sta bila opeharjena, sta zadevo naznanila policiji. Bilo je že prepozno, ker so Španka in vsi njeni pomagači že davno pobegnili. Tudi orientalhe se gibljejo V Teheranu se je nedavno vršil kongres, kateremu so prisostvovale zastopnice iz 15 orientalskih držav. Bilo je zbranih 1300 delega litij, ki so sprejele zelo zanimive sklepe. Med drugim so sprejele sklep, ki zahteva uvedbo i splošne volivne pravice za ženske. Proti poplavi i teorij t zapade so sprejele to-le resolucijo; »Orientalka ne sme zapustiti svojih dobrih navad za kake novotarije. Zavreči mora slabe navade iu nazore zapai bilo mogoče z zasebnim bojkotom j sindikatoma, so že v veljavi in so se po dose- neorganizirane prodiicente prisiliti, tla to store. Tako naj l>i bilo članom gozdnega sindikata danjili poročilih tudi obnesle. I osni trg se je konsolidiral. S pori Plavalne dvomateh ilirtfa : Viktorija (Sušah) Predsinočnjim se je vršil na ilirjanskeni kopališču plavalni dvomateh med Ilirijo in sušn-sko Viktorijo, ki je zelo dobro uspel. Postavljeni so bili izborili rezultati, meti temi več novih jugoslovanskih rekordov. Zanimanje /a to prireditev, ki je bila najboljša v tej sezoni, je bilo veliko, saj je bila udeležila od strani občinstva prav lepa. Ilirjanski plavuti in p I ji -vaeice *»o .se držali izborilo in i/gletla. tla iutli plavanje ne bo dolgo domena naših obmorskih klubov — kljub temu, tla imajo le-ti nojiri-nierno več možnosti za treninge — ampak, l>elo-7oleni s svojo energijo dosegli napram boljšemu nasprotniku neodločen rezultat. V posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m prosto gospodje: I. Fritsch (Ilirija) t : 03, 2. Mini (Viktorija) 1:05.8, 3. Lavrenčič (II.) I : 07; 4. Golob (Vikt.) 1 : 08.9 min. 21(0 in prsno dame izven programa. Poskus rušenja državnega rekorda: VVimnier (Viktorija) 3:52 (nov državni rekord, prejšnji 3:38.2). 30 m prosto dame: t. Grošelj (II.) 35.1 sek„ 2. Meda nič (Vikt.) 35.2, 3. Tavčar (II.) 40.9. lam-pretova je zdrsnila pri startu, zato ni plavala. 200 m prsno gospodje: I. Grkinič (Viktor.) 3:07.2. 2. Hribar "(II.) 3:08.4, 4. Sever (11.) 3: 22, 4. Kramar (II.) 3:23.6. Grkinič je potavil nov drž. rekord in tudi čas Hribarja jo bil boljši otl prejšnjega drž. rekorda, ki je bil postavljen v času 3:11. 100 ni hrbtno gospodje: t. Marčeta (Vikt.) I : 19.4, 2. Žirovnik (II.) I : 19.6. Izven konkurence jc plaval tudi VVilfan, ki je postavil s časom I : 16.4 nov ti rž. rekord, ki pa se ne more priznati, ker ni imel predpisane plavalne obleke. 3X50 ni dame mešano (izven programa): Viktorija (Bier, VVimnier, Medanič) 2:02.4 (nov jugoslov. rekord). 400 m prosto gospodje: I. Mini (Viki.) 5 : V)",, j. Mihalek (11.) 5:41.2, 3. Štoker (Vikt.) % : 42.7, 4. Jesih (II.) 5 : 49.8. štafeta =5X50 m prosto gospodje: I. Ilirija (Lavrenčič, Svetek. Ziherl. Petrovič, Kritseh) 2: 27.6. 2. Viktorija (Polič, Marčeta, Mini, Golob, Grkinič) 2:32.6, Ilirija (jim.) (bettieh, Čuden, Serbec, Lenart, Fuclis) 2:36.3. Wnterpolo Mirijo: Viktorija 3 3 Po končanih plavalnih disciplinah se je odigrala zanimiva in vseskozi napeta vvaterpolo tekma, v kateri so si ir/.vojevali belo-zclcni neodločen rezultat. Goslje so bili zlasti v prvem polčasu v premoči, vendar so požrtvovalni Iiir-jnnj v drugem polčasu postavili neodločen rezultat. Ako bi domači boljše streljali, bi celo imagali, četudi bi po poteku igre gostjo /.n.slu->.ili Talino zmago. Sodnik g. Kramaršič je bil napram .goslom preveč popustljiv. Graz: Li .". in 6. avgusta bomo iinpli v Ljubljani priliko videti prvi mednarodni lahkoatletski uiituiit med Gradcem In Ljubljano. Match je za našo lahko- atletiko težka preiskušnja in videli bomo, da-li so naši atleti dovolj močni za tekmovanje z rutinira-nimi atleti-reprezentanti. Naša vodilna kluba Ilirija in Primorje se nista strašila finančnih žrtev; pod geslom -začeti je treba , je bil določen omenjeni dvomateh. Pozdravili moramo skupen nastop naših vodilnih, želeč jim, da gredo po tej poli navzgor, da priborijo naši lahki atletiki mesto, ki ga po vsej priliki zasluži. Atleli so se za to srečanje dobro pripravili, dn lahko z mirnim srcem stopajo v areno. Da so tudi Gradčani kar najbolje pripravljeni, o tem bi bilo odveč govoriti. Sedaj pričakujemo še od naše športne javnosti, da tudi ona podpre naše lahko-allete. Vedno govorimo in pišemo, zakaj ne poslane naša lahka atletika bolj popularna, kljub temu, da je že na lejii višini. Kaj je vzrok? Nezani-inanje za sjiort občinstva, ki vse premalo ceni to, najlepšo športno panogo. Naša kluba sla storila svojo dolžnost, cenjeno občinstvo pa naprošamo, da poseli prireditvi polnoštevilno ter da s tem pobudo agilnini in idealnim atletom za nadaljnje uspehe. ★ Medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« se s sodelovanjem društva »Soče« vrše v nedeljo, dne 13. t. in. ob 15 na dirkališču 7.. SK Hermes v hiški. Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskim družinam. Sodeluje gotib« Vič-Glince. I. mednarodni table-tenis turnir v letovišču Bled priredi 5. in 6. avgusta t. 1. v kazini Purk-hotela SK Ilirija. Tekmuje se: I. single gospodov, 2. single dam, 3. double gospodov, 3. mi\ed double, 5. single gospodov za neverificirane, 6. single tlain za neverificirane. Prijavninn /naša /a discipline poti 1. 2, 5, 6 15 Din. za discipline 3 in 4 20 Din. — Turnir je prične vselej ob 9. V soboto ob 16 morajo biti tekmovalci pripravljeni. Prijavili se je do 4. avgusta do 20. Za prve tri zmagovalce (za tretjega le ob zadostili prijavi udeležencev) so določena darila. Tekmuje se po pravilih J ITS-a. Prijave je poslati s prijavnimi vred na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, poštni predal 175. Zunanji tekmovalci lahko plačajo prijavnino na licu mesta. Motoeiklistika. M. K. Ilirija je ob proslavi 20 letnega obstoja razpisala III. mednarodno gorsko dirko na Ljubelj, ki se vrši v nedeljo, 1111 e 6. avgusta t. I. ob 10 dopoldne. Za številne vozače, ki so se prijavili i/, tu- in inozemstva, .so pripravljene krasne in dragocene nagrade. Ob tej priliki sc bo tudi izvedla ocena 7n državno gorsko prvenstvo, ki jo je razpisala imito-zveza kralj. Jugoslavije in pa lastno gorsko prvenstvo Ilirije. Za najboljšega jugoslo-vankegn vozača je predvideno posebno darilo, hrvatski inotoklub iz Zagreba se udeleži te Zniža',ie krušne cene! V petek so se sestali peki v Subotici in sklenili, da se glede na to. da je cena žita padla, /.ni/.a tudi cena krulili. Od sobote naprej stane luksuzni kruh 4, beli 3. r/.eni 3.š(l in črni 2.30. Istočasno je bila znižana cena kruhu v Bučki Topoli in sicer bodo tam prodajali beli kruli po 2-tO in črui po 2 Din. Tudi zagrebško prebivalstvo zahteva znižanje krušnih cen. čas je. dn indi Slovenija prične misliti na takojšnje /nižanje cene krnim! * Znižanje telefonskih pristojbin. Trgovska zbornica v Zagrebu je prometnemu ministrstvu prmlala vlogo, v kateri zahteva znižanje telefonskih pristojbin. Prometni minister je odgi>-voril. os. 1 34 d en., 7% pos. DHP 48—50, Priv. agr. banka j 223—224. Žitni trp Cena pšenice lin deželi, čeprav je ponudba ^ žita na trgu v Mitrovici razmeroma majhna, 1 cene padajo. V teku zadnjih 8 tlui je cena |>;t- 115—117 Din. Zasebniki so j plačali /a stot 120. Cene koruze so čvrste, /.m 1 stot plačajo 75 do 78, za spomladanski ječmen | 72—75, /n jesenski 60—65. Na jiraški borzi je cena žita pričela padati, ; odkar so se pojavile velike ponudbe iz Slovaške. Kmetijski minister je pozvut predsedstvo borze, naj nadaljnje padanje prepreči Novi Sad. Pšenica: bč. oko! Novi Sad, sred. bč. 120—122.5. bč. okol. Sonibor. gor. bul., srem. in slavon. 117.5—120, bč. aor. in bč. potisku 122.5 do 1CBS. Vw y» novo 78kg 2%. — Konrra: bč. srem. in bč. okol. Sonibor 70—72, slav. in bč. bel« 72—74, ban. 68- 70. bf. ladja Sava in Bege j 7;t do 75, bč. ladja Tisa in Diinav 74 76. — Mokn: bf.. ban. nova (Ig Ogg 235 255, št. 2 215 2311, št. 5 195—210, št. 6 1(3—180, št. 7 120-130, št. S 60 -65. — Moka: srem. in slav. (»g Ogg 280—245, M 2 210—215. št. 5 195—225. št. 6 160-175. it. 7 120— 130, M. 8 60 65. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nestalna. Promet: 42 vagonov. Sonibor. Pšenica: bč. okol. Sombor 117 5 do 120, bč. gor. in ban. pot i s je 120—122.5, uroiu. ;ln slavon. 115—117.5, ban. 117.5—120 5, l>č. jmlisV.. 125—127.5. Vse je novo 76 kg. Oves: bč., srem., srem. novi 67 69. — Ječmen: bč., srem. novi 63—61 kg 69—71. — Koruza: bf. želj. promjit 70 do 72. bč, za vg. 71—73. t>č. bel« 73—75, bč. Diinav in Tisa Slep 74—76. — Moka: bf. Og Ogg nova 230—250. št. 2 210 225. št. 5 190 205 št. (i 160—175. št.7 130—145. št.8 55 66. — Otrobi: I "V pšenifni prompt 47.5 —50. — Fižol: bf. uzans 100—105. — Tendenca nestalni. Promet: 38 vng. Iliidiiupešta. Splošna tendenca: 7-i pšenico slaba, za koruzo dobra. Promet: slab, za koruzo snvlnji. Pšenica: okt. 9.80 9.90. 7.'klj. 9.82 —9.84: marec 10.82—10.91. zaklj. lO.Mi—10.KS. - Ri: okt. 6.65—6.75. zaklj. 6.65—6.68: marec 7.58. znkli. 7.50—7.52. - Koruza: avg. 7.95—8.00. zaklj. 7.95 do 7.97; maj 8.65-8.75, zaklj. 8.61— S.tr,. Živina Živinski trg ▼ Kranjn dne 31. julija. Na trp "o prignali 80 volov, prodanih 61. cena I2IK1 <|o 3500 Din; 28 krav. prodanih 12, cen« Din; telet 2. prodani, cen« 230—48(1 Din: I ju-nicn, prodana, cena (>00 —22V) Din; I bika. prodan, cena 1200— 2400 Din; 29 ovac, prodanih 12. cena 90—175 Din; jagnjnta 40—70 Din; 1 kozo, proti«na, cen« 63—143 Din: kozlički 45—70 Din: 7>6 svinj, prodanih 28; 4(> prašičev, prodanih 2"» cena olitijim 350—1800 Din. Nov kontingent T.n uvoz svinj v češkoslovaško. V mesecu avgustu bodo smeli uvoziti v Češkoslovaško 5000 svinj, za rezervo je dovoljenih še 2()0<). CXI glavnega kontingenta jvride na Jugoslavijo 2"i()0. Poleg tega im« Jugoslavija pravico uvoziti še 300 svinj n« račun mnjniške-ga kontingenta. N« Romunijo odjvode 2000 svinj, na Dansko 300 in na Matljnrsko 200. Kontingent za slanino znaša 130 vagonov, od tesra z« no -o državo 13. Madjnrsko ^0, Ameriko 36. /« Dan sko 22, Nizozemsko 21. DOBAVE Dne 21. avgusta t. I. se bo vršil« pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertalnn licitacija glede dobave 76 kubičnih metrov lesa. (Oglas ie na vpogled v pisarni Zbornice T()I v Ljubljani, pogoji pri isti delavnici.) Odda ja zakupu restavracije na posta ii Maribor gl. kol. se bo vršila ]>otom licitacije dne 4. sejilenibr« t. I. pri direkci ji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TO I v Ljubljani.) Dne 22. avgusta t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v /,e-niiinu licitacij« glede dobave želez«, železnih revi, zakovic, vijakov in ž.ebl iev. (Oglas io na vpogled v pisarni Zbornice TOl v I jubljnni. pogoji [vii |iri istem oddelku.) Dobava tiskovin. Dne 23. avgusta t. 1. se bn vršila pri Primorski direkciji pošle in telonnfn v Splitu ofertna licitacija glede dobave tiskovin. (Oglns in vzorci so na vnoghtl v pi-n-ni Zbornice TOl Ljubljana, pogoji pri i~li din k ciji.) mptnnmh Inrdk Zri&s-lknn. Roden-sinek, Voiatliinder, IPe/fa, Cerlo i. t d ti rl min nednn n 7/iloei F O T O T R C. O V I N A j [ i GOSI () V A NSK E K N J IG A R.N E o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 mariborski (eden« od 5. do 11 avgusta 1933 RAZSTAVE: Tujsko-prometna, lovska, narodne noše, vrtnarska, vinarska, kuncerejska, sokolska i. t. d. — Gledališke dramske predstave na Rotovškem trgu. — Razne športne in telesno-vzgojne prireditve. — Koncerti in ljudske veselice. — Prvenstvo v rokoborbi za Slovenijo dne 5. in 6. avg. rv. na Unionski verandi. Nastopijo najboljši slov. rokoborci V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelllnn vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. letovišča Pension Nevenka samo 100 m od kopališča. Soba m popolna oskrba ra osebo 50 Din. Izvrstna kuhinja. Senčnat vrt, v neposredni bližini '»von park. - Pension Nevenka, Novi Vinodol, Hrv. Pri-tnorje. (L) i m Prodajalka želi kakršnekoli službe. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8797. (a) Šoferska šola E. Celi |hii>i Čini i i. »i «olff»n loial I ublia«. unaiak* c. Si AuIh zit poklicne »<>ferj* lo »mniorjc l'roM>cktl In P« Im-ntla »sloni <0 franke iUsE^-L kv IfCF.JO: Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Točen plačnik«. (c) 4 članska družina tel. uradnika išče stanovanje 2 sob ali 1 s kabinetom in pritiklinami za september ali oktober. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8721. (c) Stanovanje soba s kuhinjo oziroma soba s štedilnikom za 2 osebi »e išče. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8800. (c) Stanovanje 2—3 sob v bližini stare šišenske cerkve išče tričlanska družina za takoj. Ponudbe pod »Snažno« št. 8803 na upravo. (c) Soba s štedilnikom se išče v sredini Maribora. - Naslov v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. (s) ODDAJO: Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami - se odda mirni stranki za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8432 (č) Trisobno stanovanje drugo nadstropje Slom-ikova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno se takoj odda, več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Dvosobno stanovanje zračno in solnčno, s kuhinjo, oddam 1. novembra. - Naslov v upravi •Slovenca« pod 8799. (i) Trisobno stanovanje I komfortno, kopalnica in vrt, oddam takoj ali pozneje Rleivveisova cesta O II., levo |č) Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. se odda takoj na Sv. Petra cesti 43. (£) Opremljena soba (sobica) se takoj ugodno odda. Mirje, Lepi pot 19. Dvoje stanovanj se odda na Vodvodni cesti 11, pritlično dvosobno s kabinetom za september, kletno za takoj C2HE9 Boljša rodbina v Ptuju sprejme dijaka na hrano in stanovanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 8778. (D| I Aulo-mofor i riLATELIJA Zbirka znamk zelo lepa, lepo urejena, Evropa in prekooceanske države, se radi izselitve proda. Resni reflektanti dobe naslov v upravi • Slovenca« pod it. 8719 IBUmSBI V zameno za spalnico ali jedilnico ali drugo pohiitvo kupimo večjo množino oreho-| vega ali drugega less. — Strojno mizarstvo Andr. Krcgar in sinova St Vid nad Ljubljano. (i) IBHB! Pozor I Harmonije, prvovrstne od 2000 Din naprej. Pianine od 10 000 Din, dobite tudi na obroke v tvornici Ivan Kacin, Domžale. — Sprejemajo se popravila, uglašenje. Zaloga vsakovrstnega materiala za orgle, klavirje, harmonije. Zahtevajte cenik! ((g) 3ESENSKI LIPSKI SEJEM 1933 Začetek dne 27. avgusta A Vsa pojasnila daje; ING. G. TONNIES. UUBUANA Dvofakova ulica 3/11 - Tel. 2 /62 ali ZVANIČNI BIRO LADPClSKOG SADMA Beograd, Knez Mihajlova 33 M Oldsmobile limusina 5 sedežna, tapecirana t zelenim pliiem. skoro nova, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca, pod 8685 (f) Nil« RADIO popravila, moderniziranje, zamen ava zastarelih tip za moderne RADIO APARATE izvrii najkulantneje BADIOVAL L ubliana Dalmatinova ulica 13. Telefon: 3363. II Dražba posestva v Kožarjih 39 pri Viču, VIII. (p) ie preložena na 6 ob 3 popoldne Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro ku pu j t RAFINERIJA DRA GIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 16. vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina ' ir * f s/T? »i Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje m ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg Mizarji • stavbeniki) Vse okovje in orsdjc izberete zelo ugodno pri .Jeklo«, Stari trg. • Tudi na hranilne knjižice. (I) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u l.iuhljaaa ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Jabolka kisla, debela, kg 3.50 Din, hruške, zbrane, kg 3.25 Din. Košare 35 kg franko brzovozno razpošilja: G. Drechsler, Tuzla. (1) VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani Malinovec pristen, naraven s tistim sladkorjem vkuhan se dob na malo m veliko v lekarni dr. (i. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. f Redka prilika za boljio gospodo, za okrasitev stanovanja: Imam naprodaj 4 komade . staro • japonskih, umetno .izdelanih originalnih bronastih (igur (dve materi z | otroci ca 100 cm visoke, 1 japonski nosač in 1 ribič), ocenjeno po gosp. prof. K. (profesor umetnostne akademije v Zagrebu) na 60 000 Din — Radi preselitve prodam za polovično ceno Resni reflektanti naj se obrnejo na gospodično: lvko Mil-kovič, pri Srpski privred-ni banki, Zagreb, Ilica 7. Dve posteljni mreži malo rabljeni, prodam. • Plei, Maurarjeva ul. it. 7, Ljubljana. (1) Obrt Specialna dcUvnic« za brzoparilne kotle od 500 Din naprej (triletna garancija) Peči za gretja vod« v bolsrjih. Bolerjs vseh velikosti za topjo vodo, itedilnik« vseh vrst, poniklanc in navadne, avtogeno varenjs ter vsa ključavničarska dela izvriuje A. Krhne, Ceg-nerjevs 12, Llubliana. It) Telefon 2059 Spacifelnl sntal oblek, afariranje, predttsk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Mateli & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strokel) Vezenje raznovrstnih mcmogramov, parila, zavaa, pregrinial. entlaeje. izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Otomane žimuice (modroce) peresnice, spalne fotelje, divane, Couch zofe ter vsa tapetniška dela Izvriuje po konkurenčnih cenah, ter se priporoča r. Salovlc. l lubliana, stari trg 6 Dr. Mihael Opekovi Cerkveni govori katere je imel ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1032, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni. (Govori so jedrnati in temeljiti, primerni za vsako priinico. Jezik izglajen, slog prožen, tvarina aktualna, izražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.) Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Premog kuIih drva Nov zvezek pridig za uedelje in praznike: DR MI HA K L OPEKA Raztreseno Klasje II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—; polplatuo Din 82*—, platno Din 40-—. Založila Jugoslovanska hmlgarna v Mublianf. Popolen seznam dr.Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno nn razpolago Poaataik. Bohoričeva ulica t Kašo |eipren|, s|dovo moko »»ddo neto oddala aa d#h*le velrlrioTlu A. VOLK. UUBUANA Rcaljraa rada 24 Zahvala Vsem. ki to najino ljubo mater, gospo Marijo Skala roj. Jerše tolažili v bolezni, jo spremili na zadnji poU v tako obilnem itevilu, obsuli njeno gomilo t cvetjem, darovali v njen spomin za ubogo deco m nam pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje. izrekata najprisrčnejio zahvalo Lojzika Jancžič in Mimi Pogačnik Ljubljana, dne I. avgusta 1933. ZAHVALA. Isk reno se zahvaljujeva cenjenemu vodstvu tovarne za klej kakor tudi vsem tovariiem, prijateljem in znancem, ki so nama izkazali odkritosrčno sočutje ob priliki nepričakovane izgube najinega očeta in tasta Florjana Drešterja Zahvaljujeva se tudi za krasne vesice in cvetlice kakor tudi za veliko udeležbo pri pogrebu. Velika zahvala naj velja tudi cenjenemu vodstvu tovarne ter tovariiem. ŽALUJOČI OSTALI a mM a -S o Š-3 a iss « H a 31* •sfi S ■ ■'Š ■o t O o. -J _ uUJ S 2 •— l a v * 9°" •o | 5o S" 9 > O O N — 31 ; o a I i 'u •> 2 S a ■ot— •So ca a B 9 o .9 ~ S! 0) v > 3 M g ^n •M O o O J- M —: O p O ~ a' hi 25 o eno •n a S. t/i 1.2-1 ji a t = -D -D M 0) (n > -r O O. N 01 ; « > 1 M . > 2.9 os ro cf .5» Qu O -r -D 81 Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roinan. »Pa sem oba posodil.« je odvrnil gospodar. >PI ačam, kolikor zahtevate,« je ponujal Scrubbe. >8aj vam pravim, da jih nimam,« ga je osoruo zavrnil Finnegan, se obrnil in pristavil: >in če bi jih tudi imel, vam bi jih ue dal.« >Ali ste oba oddali?« je vprašal zbiralec. o izlepa prenehalo, celo tisti, ki so bili bolj od daleč in ki so videli, da ne kaže še dlje čakati. Ko so se stisnili v suknje, si privihali ovratnike, sklonili glave in si potisnili klobuke globoko na oči, so se drug ob drugem postaviti pred vrata, še nekaj časa kolebali, ali hi ostali ali šli, potem so se pa zakadili v clež in izginili. In tako sta bila Rory in Scrubbs edina gosta, ki sta še ostala pri »črnem biku«. Na vse zadnje se je tudi Rory odločil, da bo storil kakor drugi. Ko je Scrubbs to slišal, mu je postalo silno neprijetno, ker ne bi rad sain ostal v gostilni, katere gospodarja je naznanil zaradi malenkostnega prestopita. V bližini moža, o katerem je vedel, da ga zato sovraži, se mu je oglašala vest in bal se je biti ž njim sam. Ko je videl, dn pojde Rory domov, ga je prosil, da bri smel iti z njim; saj sta imela isto pot in njemu je bilo veliko na tem. da bi sam ne šel, zakaj slrašno se je bal hoditi peš. To se mu je zdelo še bolj nevarno, kakor ostati tam. kjer je bil. Nekaj dni prej ne bi maral Rorijeve tovarišije; odkar je pa iz De Lac.ijevih ust slišal, da je Kory vreden zaupanja, s.i je mislil, da morda vendar ni tak, za kakršnega ga je imel. Zato se je odločil, da bo šel peš z Rorijem. Zahvalil se je Finneganu, in njegovi skrbi priporoči! svojega konja. Ko je Roiy gostilničarju in njegovi ženi rekel >Zl>ogom«, ue da bi pozabil na svoj železni drog. je s Scrubbsom planil iz suhega toplega zavetja v mrzel dež in nevihto, ki nikakor ni hotela ponehati. Rezala sta jo molče, dokler nista prišla iz vasi; tedaj je Rory krenil z glavne ceste na stezo, ki je vodila čez polja. »Kam pa greste, 0'More?« je vprašal zbiralec. »Po bližnjici.« je odgovoril Rory. »Oh. ne hodite po polju, cesta je varnejša,« ga je pregovarjal Scrubbs. »Mogoče se bojite mene, mr. Scrubbs,« je pripomnil Rory. »Ne. ne, dragi O' More.« »Saj greste lahko nazaj k farnemu bikto, če hočete. Nisem vas prosil, da bi šli z menoj. Glavna cesta ali steza je pa zame vseeno.« >0'More, prosim, oprostite, ne zamerite, a te steze...« »Ne bodite vendar tako strahopetni!« je deja! Rory, ki ni mogel zatajiti zaničevanja v svojem glasu, ko je vide!, kako se Scrubbs boji. »Če greva po stezi ob bregu potoka skozi drago mimo «The FoIly», odreževa celi dve milji poti.« »Bog se usmili!« se je zavzel Scrubbs položi! roko na Rorijevo laket in se ustavil: »Pa vendar ne pojdete skozi tisti strašni samotni kraj!« »Kajpada pojdein,« je dejal Rory. »Če pa vi ne marate, greste lahko nazaj kakor sem vam že rekel.< Scrubbs ni vedel, kaj bi storil; ni vedel, česa se bolj boji, ali Pollake doline ali Finnegana. Na vse zadnje ! se je pa le odločil, da bo šel z Rorijem. Čez kake pol j ure sta prišla na vrh hriba ob Follski dragi. Ko je Scrubs videl, kako je narasel hudournik in kako dere po dolini, je ves preplašen vprašal 0'Morea, ali se upa blizu. »Gotovo, saj vas ne bo ugriznil.« »A lahko bi utonila,« ga je svaril Scrubbs. »Tisti, ki so mu usojena vešala, ne bo utonil,« je pomenljivo rekel Rory. »Vi pa čudno govorite.« je pripomnil Scrubbs in pogledal Rorija, zakaj vedel ni, na koga je meril z zadnjimi besedami, ali nase ali nanj. »Ali ni nevarno v tej strašni poplavljeni dolini?« je zopet vprašal. »Pri moji veri. še hujše bo kakor povoden j, le čakajte, naj prideva tja,< ga je strašil Rory, ki je tako zaničeval tega ubogega strahopetca, da se je začel norčevati iz njega. Scrubbs pa zopet: »Ali veste, da ste res varni?« »Jaz sem,« je odgovoril Rory. »Ne vem pa, ali niste vi nevarni.« »Kako mislite, nevaren?« je vprašal ScrubTis. »Tako, za zlo.« je odvrnil Rory. »Mislim, da ne, 0'More,< je zamrmral Scrubbs in se trudil, da bi držal korak z Rorijem, ki je čvrsto stopal dol v drago. Ko sta se bližala naraslemu potoku, je Scrubbs zopet vprašal, ali ne bo prenevarno iti skozi dolino. »Niti najmanj ne,« je odgovoril Rory; »trajalo bo še eno uro. preden bo pot skozi dolino preplavljena.« Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel če«. Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Lojze Golobiž. Mariborske vesti: Edini izhod: viri mestne občine Maribor, ]. avgusta. lirci dela in jota jo v Mariboru So vedno 100<> ljudi. To se je kcmstatiralo v ponedeljek /.večer na seji komisije za pobijanje brezposelnosti, ki se jo vršila |K)d predsedstvom podžupan^ Uolouba na mestnem načelstvu. Sicer .so vštete v omenjeno število tudi družine, Iako da ji' taktično število brezposelnih delovnih rok nekoliko nižje, vendar 10 dejstva ne iz.preminja: ogromno številu ljudi je, ki so še vedno brez lastno krivde navezani le na javno dobrodelnost in podporo, če -i hočejo ohraniti bedno življenje. Pozimi in n:, pomlad jih je podpirala pomožna akcija. S pričetkom poletja pu so usahnile zadnje podpore, ker so se sredstva izčrpala in cele družine je zajela nepopisna beda. Ta silna revščina je bila vzrok sestanku omenjene komisije, ki jo poleg predstavnikov občine tvorijo zastopniki strokovnih organizacij in javne dobrodelnosti. Na seji se je ugibalo v vseh smereh, kako od pomoči siroinašuini. Najenostavnejši način bi bilo delo. Toda tega letos ni v zaželjeni meri. Odpadla so predvidena velika javna dela, tudi zasebna podjetnost je v zastoju, v tekstilni industriji se odpirajo boljši izgledi šole na jesen. In tako ni komisija našla druge pomoči, kakor mestno občino. Ta ima v svojem letošnjem proračunu kredite za pobijanje brezposelnosti in revščine; pravzaprav so bili namenjeni za pomožno akcijo v zimskem času. Toda potreba jo nujna in Iako je prišlo do sklepa, da bo morala občina odpreti svoje vire ter pomagati vsaj v najnujnejših slučajih. Pomoč pa bodo dobile samo družine, dočim si bo posameznik moral še naprej pomagali, kakor si bo pač znal. 57 ar peš k ljubljanskim slavnostim Maribor, 1. avgusta. Zgled neverjetno požrtvovalnosti, gorečnosti /u ljubezni do l/.vetičurja in biseromušnika nadškofa dr. A. Jegliča so podali trije vrli slovenski fantje od Sv. Petra pri Mariboru. V Četrtek ob "J zjutraj so se dvignili liudolf škaiulec. Tone Fluher in I.ojze Knuplež ter jo mahnili peš proti Ljubljani. Njihova pot se ni držala vedno ravnih cest, ampak ju šla preko gora in hribov v smeri proti Oornjeinu gradu, kamor so dospeli v potek in pro-sdi za avdijeneo pri prevzv išenein nadškofu dr. A. U Jegliču, ki je vrle fante sprejel z. vso njemu lastno ljubeznivostjo in prisrčnostjo lor pohvalil njih vzorno požrtvovalnost. Nadaljevali su pot preko Nove Štifto in prispeli v Ljubljano v soboto oh petih popoldne. Vsega skupaj so imeli za seboj 03 ur potovanja, v noči mi potek in soboto so so zadovoljili - triurnim počitkom, tako du su 57 ur vzdržali v pešhoji, samo da se morejo udeležili edinstveno lepili jubilejnih slovesnosti na ljubljanskem Stadionu. Mnogo je bilo voznikov, ki >o mlade junake povabili na vozilo, pa so z zahvalo odklonili, kor je bila poštioja njihovo sredstvo z-a i r i hod v Ljubljano. Iiaues so se vrnili zdravi, čili in veseli miza j v Maribor. Ilu}; živi vrle slovenske in kuloliško funte! Pela nlilelitiia -kolovskrpa po.verenja kne- tn-kida dr. Ivuiia Tumazica se je včeraj slovesno obhajala v tukajšnji stolnici - pontifikulno sveto mašo, ki jo j<- daroval stolni dekan dr. Maks Vra-bor. Ob zaključku se jo pela slovesna zahvalnim. Iz sodne »letite. Predsednik tuk. okrožnega sodišča dr. Krtin Žiher je uaslnpil svoj redni dopust. Nadomešča ua |>odprcdsednik dr. Fran Pi-thlcr. Prvi državni pravilnik dr. Ivau .laučič se je vrnil z dopusta ter prevzel vodstvo drž. pravd-ništvu. Zaključek na gozdarski ioli. line 27. julija to sc pričeli n.i tukajšnji dvoletni gozdarski šoli zakhučni izpiti, ki so se končali v ponedeljek. Izpitni komisiji ie predsedoval gozdarski nndsvet-nik banske uprave v Ljubljani, inž. Karel Tavčar, Slani pa so bili ravnatelj šole, gozd. nadsvetnik ■ni. Zmago Ziernleld, okrajni gozdarski referent nadsv. in/. Janko Urbas in gozdarski pristav inž. Stanko Sotošek. Izpiti so se vršili teoretično in praktično na terenu. Napravilo jih jc vseh 13 go-«ncev drugega letnika: Adamič Danijel, žabja vas pri Novem mestu; Ccrnič Josip, Košentaver na Koroškem. Ferjančič Henrik, Smarjctna gora; rregl Prane, Kram; Golobevnik Franc. Škocjan; Koren Koberl. Konjice; Kropil Simon, Zlatoličjc: I obnik Anton, Hoče Pospišil Friderik, Draga pri Kočevju; Potočnik Martin (z odliko), Jelovec; Keh;clt Rudolf. Doba pri Kostanjevici; Sosič Franc ,z. odliko), Opčina; Urbančič Franc iz Gorice. Nad 2(H) oseh nastopi na Rotovžkem Irgu v drami Celjski grofje . Itežijo vodi glavni režiser •luško Kovič. Zasedba bo: Veronika—Kraljeva, llarbara—Starčeva, Herman—Furijan, Friderik_ tirom, Ciril; -Plaž. Pravdač Skrbinšek, Piecolo- iiiini -Nakrst, Jošt—P. Kovič, pater Oregor_J. Kovič, gvardijan celjskih minorilov—Gorinšek, sodnik—Tovornik, padar—Hasberger, trgovec Me. Iven, |iek — Harnstovič, orožar—Crnobori. Kazen I'"_m natopijo kmetje, kmetice, meščanstvo, biriči, vojščaki, bobnarji, godci itd. J Šimenc nastopi. Za ča-a Mariborskega to-dII.I boi|e|a dva vokalna koncerta na prostem. Na enem nastopi Mario Simone, na drugem pa poje aaša rojakinja Erika Druzovičeva. ] Smrt stare Mariborčanke. V starosti 7!) let jo umrla v Slovenski ulici lo gospa Katarina Har-iinka. Pogreb ho danes popoldne ob pol štirih iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim naše sožalje! 1'kinitcv takse; toda pogoj.. Finančni od--i !; občinskega .-veta so jo bavil na ponedeljkovi poj s pritožbo radi godbene takse. Odsek je sklenil, da so taksa ukine, toda pod pogojem, da se zaposlijo samo domači godbeniki. IPoleg toga je bda izrečena še želja, da bi kavarnnrji znižali ceno kav i. Odločal pa bo o vprašanju takse šo prihodnji občinski svet. Na pohorskih postojankah veliko tujcev. Pozno so je pričela letošnja letoviščarska sezona na Pohorju, pa jo zalo sedaj v polnem teku. Mariborska koča in Pohorski dom sta čisto napolnjena s tujci, polagoma so polnita tudi Ruška koča in šenjorjev dom. Zaživele so pa lolos tudi podpo-horske postojanke kakor Sv. Lovrenc, Marija v Puščavi. Pekre, Limbuš in Bistrica. Tezenskj kolodvor. V ponedeljek popoldne je vršila na Teznu komisija radi postavitve postajališča. Od strani ljubljanske železniške direkcije sla bila navzoča višji svetnik Šulgaj in dr. Dekleva. dalje jo bilo zastopano okrajno glavarstvo, navzoči po bili župani v poštev prihajajočih občin i. odborniki. Komisjiia si jo. ogledala ves teren 1"r proučevali v poštev prihajajoča stavbišča. Na splošno željo vseh zainteresiranih zastopnikov terensko okolice so jo odločila Za stavbišče, ki stoji južno od križišča železniško progo in ptujske ceste v oddaljenosti kakih 50 metrov, Ta prostor jo najprimernejši radi najlažjega dostopa od vseli strani. Končna odločitev sicer še ni izrečena, bo pa najbrže ostalo pri izbranem zemljišču. Ker bo treba za stavbo postajališča okoli lOO.fKK) Din, se je v poštev prihajajočih občinah že uvedla nabiralna akcija. Primarij dr. Cernič se jo vrnil in spet rod-io onlinira v sanatoriju, Gosposka 10 (tol.23-58) i'l II d" 12 in od 14 do 10. Ob nedeljah in pra-■.nikili od 9 do 10. □ Romarji za Sv. gore. V mariborski okolici imajo Sv. gore nad Št. Petrom v sotelski dolini mnniin nbiin. Na policiji so ugotovili, da sc je ujel lonček V., ki so ga imeli radi sličnih zadev že dolgo na sumu. Nezgoda pri telovadbi. 15-letni učenec Franc Kainc iz Aleksandrove ceste sc je ponesrečil na telovadišču krčevinskega Sokola. Padel je z orodja ter si zlomil levo roko. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Deklica se je zatekla na teritorij mestne občine mariborske, približno 11 let, ki pravi, da sc imenuje Vočina Milka in da ie stanovala v zadnjem času pri svoji botri Rohinjc Mariji v Vo-dolah, občina Sv. Lovrenc v SI. gor. Pripoveduie, da je njen oče ubil njeno mater in dve mlajši hčeri, dočim je ona pobegnila, kar pa se je po izvedbah pri tukajinjem okr. sodišču izkazalo kot neresnično, lstotako so se izkazale za neresnične njene nekatere druge navedbe. Tem potoni se pozivajo starši oziroma redniki otroka, da ga v iz-ogib stroškov čim prej prevzamejo v tukaišnjem mestnem mladinskem domu. Obenem se naproša javnost, ki bi ji bili znani kakršnikoli podatki o navcoencm otroku, da iste sporoči soc.političnemu oddelku mestnega načelstva, Rotovžki trg 9. □ Velike veshiske tekme na Dravi priredi v okviru Mariborskega tedna studenški športni klub. Start ob devetih predpoldno na Mariborskem otoku, cilj pri Kaferjevem kopališču. Nastopijo lanskoletni favoriti. (U šentpeterski gasilrj imajo v nedeljo, 0. t. -i. s pričetkom ob dveh popoldne pri Kovačiču svojo veliko vrtno prireditev. Za dobrodelno gasilske namene! □ P« mariborski okolici., bližnejši in daljnejši. >o pojavljajo prekupčevalci in agentje jabolk ter plačujejo kmetovalcem in sadjarjem vnaprej jabolka po 50 par kg! V denarni sliski marsikdo pristane na lo obvezno rezerviranje . Ker bo letos sadila letina bolj slaba, cene pa višje, opozarjamo okoliško prebivalstvo na to pojave. Patrono zažgal v ustih. Na svojevrsten način je poskusil priti na drugi svet 66-letni Franc llerga iz Podove. Utaknil si je v usta patrono in jo zažgal. IJisplozija mu je s strašno 6ilo razbila spodn,o in zgornjo čeljust, zlomila zobe ter raz-mesarila lice. Vendar zaželenega učinka ni bilo. Mož je ostal pri življenju, ker niso bili poškodovani življenjsko važni organi. Mariborski reševalci so ga prepeljali z avtom v bolnišnico. [J Kadi prekoračenega silnhrana. Pred malim senatom so je vršila včeraj o-slopje pred ognjem. Skoda znaša okrog 10/)00 Din in je krila le deloma z zavarovalnino. & Vlomili so v stanovanje posestnika J. Turka v Lancovi vasi. Vlom jo bil izvršen pri belem dnevu, ko so bili domači zaposleni na poj ju Nepridipravi so odnesli razne stvari in 510 Din eoto-vine. Smrtna kosa. V Ptuju je umrla Julija Friedl, ro.i. Trummer, zasebnim v 80. letu slarosti. Pokopali jo bodo pri Sv. Vidu v Halozah, kamor jo iz, Ptuja pripeljejo. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! 0 Dekletce pod kolesom. Neki kolesar je povozil v Dravski ulici 3-lelno hčerko posestnika Klopa iz Brega in jo hudo poškodoval na glavi. Pazite na olroko! 0 S hruške je padel Jožef Horvat, dninar iz Vurborga in se hudo poškodoval. Zlomljeno ima tudi levo roko pod komolcem. Zdravi so v ptujski bolnišnici. Slovenska Bistrica Zadušnira za pokojnega organistn Kinelora. Za pokojnega Jakoba K moteča se je prolokli leden v Spodnji Polskavi darovala z.adušnica v farni cerkvi, katero so priredili njegovi tovariši orga-nisti iz. slovonjohislriške dokanijo. Rajni c. Knie-toc jo bil dolgih 51 let v službi cerkve, kjer se jo trudil za povzdigo cerkvenega petja, zalo jo bilo primerno, da so so ga spomnili tovariši organisli (It po številu), ki so bili ob času njegovega po-greba v svojih službah zadržani, kor je bil pogreb ravno ob velikonočnih praznikih. Pelje pri sveti maši jo vodil a: organisl ITlnu'«; na grobu pa jo pokojnemu spregovoril v slovo tovariš g. (i ropi, sedanji organisl v Slov. Bistrici, nakar je zbor or-iranislov in pevcev zapel Blagor mu in .Zbogom Ti prijatelj . utrjena in neobčutljiva -inzvečcrzopct živahna ženska, ki sc zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov: kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaquc heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi kožo voljno in nežno. Zjutraj z razpetimi jadri v solncu in vetru -ELI Dv Creme de clici(|tie heure Celje Pri regulaciji Koprivnice najdeno človeško okostji'. Delavci, zaposleni pri regulaciji Koprivnico na mostnem teritoriju so v ponedeljek proti večeru našli pri kopanju nove struge blizu okoliške šolo človeško okostje. Dobili so lobanjo, zobje spodnje čeljusti so zelo dobro ohranjeni, dalje su naleteli na dol roke in še razne druge kosti. Kdo je tukaj, kjer ni bilo pokopališča, našel svoj poslednji dom, bo morila dognala preiskava. Literarno predavanje in recitacija. V četrtek dne ii. avgusta ob H zvečer bo predaval v okrilju celjsko ,Soče pisatelj Ciril Kosmač iz Ljubljane o temi: Iredeulizeni v primorski literaturi. Po predavanju bo recitiral ludi svoje delo ' Tolminskega študenta povest o materi . ■f t mrla —tn v celjski javni bolnišnici šerdo nor Lucija, hči posestnika, 5 let iz Topovelj pri Uraslovčah, in Sojan Ivan, rudniški upravitelj v pok . 51 let, i/. Šmartnegu ob Paki. N. v m. p.! Me>eca julija je umrlo v Celju :il oseb, iu sicer 25 v bolnišnici, 7 v okolici iu 2 v mestu. Med umrlimi -o tudi 1 mrtvorojeni. Tujski promet v juliju. Meseca julija jo obiskalo Celje 1135 tujcev. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov, po poklicu pa trgovcev in trgovskih potnikov. ? Nesreče. Pevec Marija. 52 let. puseslnica s Slatine pri Ponikvi, jo padla na cesti in si zlomila levo nogo. — Oradič Kina, 27 letna služkinja iz Šmarja pri Jelšah, jo tako nesrečno padla mi dvorišču, da si je jiri tem |»oškodovala desno stran prsi. — Tavčar Viktor, 27 letni hotelski sluga iz Rogaške Slatine, je nosil v klet -o,| piva, med potjo je padel iu si |K>škodnval levo roko. šajberl Karel, !> letni sinček delavko i z, štor, je sedel na dvorišču po!e>g starega železa, ki se je podrlo nanj in mu zlomilo desno nogo. — llabjun Jožef. 24 letni brez|>oselni trgovski pomočnik z Ost rožnega, se je mudil v nedeljo na veselici v Trnovljah. V vinskem razpoloženju ga ie neki moški udaril s steklenico po glavi in mu prizadel težje |ioškcdbe. Vsi se 7/1 ri v i jo v celjski javni bolnišnici. 0 Zopet kolesa... Dne 20. julija ob 10 do poldne je trgovcu Markunu Anionu v Ljubljani. Masiirvkova cesta 1 1. ukradel nekdo kolo. vredno 1800 Din. Celjska |H>licija je še isti dan aretirala 20 letnega L. F. i/. Hranislavcev v ljutomerskem okraju. L. je trdil prvotno, da jo kupil kolo v Domžalah, čez nekaj dni pa je povedal, da je kupil kolo od istih dveh moških, toda v Ljubljani. Zaradi sigurnosti si je napravil tudi sam potrdilo in jiodpisal ludi vse tri osebe. Izročen je bil v zaporo celjskega okrožnega sodišča. Trgov-komu učencu Marjanu Krušiču jo v ponedeljek med 11 in 12 uro do|>oldno ukradel nekdo izpred palače Pokojninskega zavoda moško kolo, vredno okrog 1000 Din, znamke Pucli . črno ploskano. evid. št. 2-10884-3. 0 Za trboveljske brezposelne rudarje so nabrali uslužbenci mestne policije 220 Din. 0 Današnji nogomet. Drevi ob 18.15 se bo vršila pri Skalni kleti druga izbirna tekma za sestavo celjskega nogometnega teama, ki ho igral v nedeljo dne 0. t. m. ob 5 |>opoldne na igrišču pri Skalni kleli proti zagrebškemu lenimi. Iz Vranskega kota Nevarne opekline. Pri svojih sorodnikih živi na Vranskem v času počitnic petletna N. I', iz, Ljubljane. V petek zvečer sc jo po nesrečnem slučaju (Milila z vročo juho in sc hudo opekla po glavici. prsih in ročicah. Odpeljati so jo morali takoj v sanatorij v Ljubljano. Usndepolno popivanje. V nedeljo zvečer jo večja družba domačih fantov popivala v neki gostilni na Rezani. Mimo jo prišla orožniška patrulja iz Braslovč in opozorila fante na rod in mir. Kor so bili fantje že precej okajeni, si tega niso hoteli dopusti in so odgovorili s tem, da so se vsi skupno — bilo jih je devet — združili in pričeli z orožniki najprej besedni prepir, ki jo grozil, da preide ludi v dejanski napad na orožnike. Ti so seveda morali najhujšega petelina aretirati, kar jo povzročilo pri bojevitih, n še bolj neprevidnih fantih Se hujši odpor. Ta odpor je pa končal s toni, da so bili orožniki primorani rabiti orožje in drugega najbojovitejšega fanta ranili 7. bajonetom v oba stegna. Mod lom prepirom pa ,jo aretirani, ki je imel roke z. verižico zvezane, orožnikom ušel in si s pomočjo nekega kamna snel verigo 7. rok. Ranjenega fanta .so takoj pripeljali k zdravniku in nato v bolnišnico. Mavčiče Igro — šliridejnnko — Rele vrtnice«, pripravljajo za nedeljo dno fi. avgusta študentje iz okolice Mavčič in Rateč. Vršila so bo na prostem, na vrlu g. Drakslerja Antonu v Mavčičah ob treh popoldne, (''o bo sliibn vreme, so igra preloži na nedeljo dno 20. avgusta. Igra — slika iz življenji! — je tako privlačim, da so jo že na nekflj krajih s takim uspehom igrali, da so ljudje kar drli gledat. Ker je vrt senčnat in prostor izredno prikladen ravno za omenjeno igro, upamo, da bomo gledalcem v vsakem oziru ustregli. Gosarjeva „Reiorma družbe" Pred nekaj dnevi je izšla v belgradu v zalo« ništvu lieze Kolina zelo ohsežna knjiga (j. dr. An dreja (■ lisa rja z. naslovom Reforma ilm.ivu . tiskana jo v cirilici. O loj knjigi se je precej govorilo že lani in bi bila prav /.a prav morala že zdavnaj, v saj lanske jeseni iz.iti. Kn/.log, da je pojavila šole sedaj, je menila lil, ker jo lie/a Kolin /-adnje leto sploh zelo malo izdal v primeri z navalom predvsem leposlovnih knjig v prejšnjih lotili boljše konjunkture. Reči moram, da je to eno najaktualnejših del, ki so so pojavila zadnje leto na bol grajskem književnem Irgu iu bo vsekakor zbudilo splošno zanimanje. Poglavje zase je, zakaj je knjiga izšla v srbohrvaščini. Mnenja sem. da je popolnoma prav m že skrajni čas, da s,- zlasti naši znanstveni pisatelji uveljavijo tudi tu doli. ti. dr. tio-nr je naprav il pogumen korak. Slovenci -o naiureč predobro za vodarno krivice, ki se nam naprej 111 naprej godi ravno radi skoraj absolutnega nozariimanja moro dnjnih krogov za naša lc|Misl»vna kakor ludi znanstvena dela. Sicer jo bilo pa 11 tem žalostnem poglavju zadnja leta ie toliko raz.pravljaiio. /.lasli v našem dnevnem časopisju, da -1110 si ži- po večini uu jasnem, kje >1110. Morda je ena najboljših poli ravno v tem. da objavljamo ml časa do ča-a kako pomembnejšo knjifro v srbohrvaškem originalu kakor je v tem slučaju storil g. (lo-ar. Na ta nači. bomo onim, ki -e sicer tako malo |>ečaju z. liano, naravnost vsilili zanimanje za 11,1«. Reforma družbe s podnaslovom sociološ < in ekonomske osnove je kol spis nastala po pr> davanjih, ki jih je pisec Imel, kakor navaja v kru! kom predgovoru, v lotili 1080 31 in 103182 111 ljubljanski univerzi. K nemil delu slovenske javim sli, zlasti akademski mladini, so torej dr. 1 iosarji va izvajanja in zaključki, ki jih jo strnil v lo knjigo. že v glavnem znani. Pravzaprav pa je ta raz prava vsebinsko, kakor pravi pisatelj, nadaljevanje m sistematični zaključek njegovih dosedanjih socioloških razprav in so v svojem osrednjem in najvažnejšem delu ( Klemeni i in organ i/.trnja privatnega gospodarstva, fundiranega na zauioiijavn-nju . str. 113—305) v marsičem naslanja n« starejša pisateljeva izvajanja I Socijalnii ekonomija . 1024). Namen knjige označuje dr. (ios.-tr - sledečim stavkom: Namera ovog spj>-, p*te dn kratko i pregledno opiše najviižnije sociološko i ekomiutsk osnove reforme niodernng društva (sir. 7). Predvsem moram omeniti, da se pisec zelo poredkoma sklicuje na razne avtorje in da so njegova izv« jnnja, kakor sam pravi, napisana (ki osebnem opazovanju življenjskih dejstev in njihovih medsebojnih odnosov in je -pis kol celota nov in popolnoma samostojen . Nimam namena pisali kritiko knjig.- To bodo vsekakor storili poklicani. Na lom mestu in ob loj priliki sem hotel samo opozorili ua pomembno delo našega priznanega sociologa, ki bo kljub lomu, da jo pisano v srbohrvaščini in cirilici, zanimalo širok krog slovenskega razumu ištva Knjiga jo izšla v zelo prijetni obliki in na sorazmerno (za bolgr.ijsko knjigotrške navade) <|o brem papirju v broširani in platneni izdaji. Strani v celoti 372. Cena (platno) NO Din. broširano 00 dinarjev. Radio Programi Harfio-LfubUana i Sreda, 2. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas. plošče, borza 10.00 Otroški kotiček (ga. Marj. Zeljo/.nova-Kokalj) 10.30 Literarna ura: i.tt-stav Sterniša bere svoje črtico 20.00 Operne arijo in duete pojeta gdč .Sokova in Jelačin 20.15 Radio orkester 21.30 Cas, poročila 21.45 Kadio-ja/z 22.30 Angleško plošče. Četrtek. 1. avgusta: 12.13 Plošče IJ.4-, Poročila t \00 ( jis, ploščo, borza I9.0O llitdio orke ster 19.10 Lužica in Lužlčanl (Vera liostal) 20.00 Slovaško viirušunjc (IJršič Ixijzo) JO."V) Koncert pevskega društva Cankar« 21.1" IVvr-ki kon 00rt ge. Bcrnot-Golobovc 22.(KI Radio orkrsiet 22.30 Cas, poročilu, plošče. Drufli programi t Cetrctk, "5. avgusta; Belgrad: 20.30 Prenos iz Ljubljane Zagreli: 20.30 I j u blja na — Dunaj: 19.0o Orkestralni koncert 21.00 Simfonični koncert Berlin: 20.30 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.13 Operetni večer — Leipzig: 21.23 Simfonični orkester London: 21.20 Koncert vojaške godbe — Milan: 20.30 lin ff lan no ve pripovedke, opera. ()f-fcnbnch — Praga: 20.20 Judovsko pesmi (psaltni in drugo pesmi) — Varšava 20.00 Orkestrnln: koncert. Naročajte .Slovenca*I Vihar uničil gozd V bližini Osla je divjal strahovit vihar, ki je izruval okoli 1200 dreves. Uničen je gozd v dolžini 20 km in v širini 100 m. Zanimiv poizkus s štorkljami. Iz vzhodne Prusije so prepeljali v Essen večje število štorkelj, ki jih izpuste, da doženejo, po kateri poti bodo krenile ob selitvi na jug. Znano je namreč, da potujejo Štorklje vzhodno od Labe čez Balkan, štorklje za-padno od Labe pa čez Španijo. Sedaj je vprašanje, kam se bodo obrnile štorklje, ki so jih prenesli z vzhoda na zapad. Misijonarji planinci Iz Kenve v Afriki poročajo, da se je nedavno odpravila skupina misijonarjev italijanske institucije Consolata na enega izmeti treh vrhov Kenve, na vrh Lenana, ki je 4966 m visok. Misijonarji so na tem vrhu ob ekvatorju, ki je poln ledenikov, zasadili papeževo zastavo. Poleg nje so postavili 2 m visok železen križ z napisom: »Cliristus regnat — Kristus kraljuje.« | -a Veliki Klek, najvišji vrh avstrijskih Alp, zgradi koroška dežela. Železnica ho Joitta p ribi. 4 km, in sicer prvi del 2CC0 m, drugi nad 1 1 ni - ••< > stroški za p t ! 'ela > ' "računani na 2;-j milijona SiiinguV, — Sima umu kaže pogled na Veliki Klek ou Sv, Krvi. Se metulje ponarejajo Benečan Antonio Ruffo, dokaj znan naravoslovec. ima mednarodno vpoštevano zbirko metuljev. V zadnjem času je navezal trgovske stike z inozemstvom, kamor je prodajal izredno lepe izvode redkih metuljev. Toda vodja nekega angleškega muzeja, ki je sklenil z nabiralcem več kupčij, je ugotovil v svojem laboratoriju, da so bili dragoceni metulji narejeni iz svilenega papir ja. Sodišče v Benetkah je prejelo ovadl>o. Antonio Ruffo je bil obsojen na visoko globo in bo moral vnaprej označiti izvor svojega blaga, kar pomeni, da bo izgubil dosedanje kupce. 60 let v Tibetu Takoj po nesrečni vojni 1870 je odrinil nilad francoski gardni oficir G i rainle.au misijo-narit v Tibet in letos je msgr. Giraudeau praznoval 60 letni jubilej svojega delovanja v Tibetu. Postal je eden najboljših poznavateljev tibetanščine in kmalu bo ta tri in osenideset-letni starček izdal prvi popolhi latinsko-tibe-tanski slovar. To leto je tudi izdal prevod La-fontainovih basni v tibetanščini. »Prosim, aLi kmalu pride vlak?« »Da, zdaj mora kmalu priti, vlakovodjev pes je že tu.« * Profesor pri izpitu: Kdaj so pasji dnevi? Dijak: Danes. ★ Viktor: »Oh, Slavka, ti postajaš vedno lepša in ljubkejša.« SlavKa: »Žalibog, da jaz tebi ne moreni na-I praviti enakega poklona.« Viktor: »Zlaži se, kakor sem se jaz.« Največja ladjedelnica na svetu: v Southamptonu so ob navzočnosti kralja in kraljice blagoslovili novo ladjedelnico, v kateri bo prostora ludi /.a stolisočtonske ladie. Na sliki vidimo kraljevo iahto ob prihodu k otvoritveni slovesnosti. Zid - prof. Albert Einstein - o Kristusu Znameniti učenjak in vstvaritelj relativi-tetne teorije prof. Albert Einstein je po izgonu i/, carstva nadebudnega Hitlerja |M»stul ponovno predmet pozornosti celega kulturnega sveta. Tako je poročevalec angleškega lista »Saturday Kvening Post«, dn ugotovi /a Hitlerja tako nevarno židovstvo znamenitega učenjaka, poprosil Einsteina za razgovor o njegovem stališču do Kristusa. Razgovor se je /.ačel sledeče: »V kakšni meri, g. profesor, je iui vas vplivalo krščanstvo!*« Einstein je odvrnil prevdanio: »Že kol otroka so me temeljito poučevali tako o Svetem Pismu kakor o — Talmudu. jaz sem Žid, vendar je božanska slika Nazurencu zapustila v meni liei/reeno silne vtise.« »Ste čitali Krnil l.udvvigovo knjigo o Jezusu!*« »Emil Ludvvigov Jezus,« se je glasil odgovor. »je prepovršna knjiga: kajti Jezusova veličina je presilna za domisleke ljudi, četudi so mojstri v izražanju. Nikomur se ne more posrečiti. da bi obravnaval krščanstvo zgolj z duhovitostmi.« »Torej priznavate zgodovinsko eksistenco Jezusa i*« »Brezdvonino in odločno. Nikdo ne more či-tati evangelijev brez čustva Jezusove resničnosti; kajti srčni utripi njegove božanske osebnosti vibrirajo v vsakem opominu, v sleherni besedi. V takem življenju ne more biti legend in bajk. Kako povsem drugačen je n. pr. vtis, ki ga dobimo v povestnici legendarnih junakov stare dobe n. pr. o Tezeju! Tezej in drugi junaki njegove vrste so lahko živeli ali pa ne, v obeh slučajih brc/ škode ali koristi za človeštvo, dočim ne more nikdo osporiti resnič- nosti Jezusovega življenja, vsaj resen mislec ne...« V eni svojih knjig trdi Emil Ludwig, d« so mnoge Jezusove besede le kopije, oziroma isto-smiselno izražanje besed drugih prerokov.« Kinstein je odločno odgovoril: »Nikdo ne more utajiti ali ne pri poznati dejstva, da je Jezus v resnici živel na zemlji in da so njegove besede čudovito lepe in v svoji priprostosti božanske. Četudi so se posamezniki podobno izražali, vendar se na takih mestih ni nikdo tako božansko izražal kot On.« i u se je razgovor končal. Nehote se moram pri tej priliki spomniti na globoko pomemben izrek preroka Davida. »V času konca se bo spoznanje pomnožilo; razumniki bodo razumeli, ampak noben brezbož-nik ne 1k> razumel.« (Daniel 12:4, 10.) Kako velika duševna razlika je med bogo-Ijubnini učenjakom Einsteinom ter biografom Emilom Ludvvigom. ki je sicer nedvomno eden prvih mojstrov peresa in izraza! Emil L.udvvig poveličuje v svojih spisih smrtne veličine tega sveta ler jim ustvarja »nesmrtne« spomenike, pri tem pa čisto pozablja, tla Jezus ni sod tega sveta!« Slišali smo židovo moško besedo, a kaj slišimo dostikrat pri nas? Ol/oli nazovi-inteligenti, katerim je smoter življenja vse nekaj drugega, kakor iskanje in spoznanje resnice, pozablja jo, da .so člani velike družine, ki pričakuje v Gospodovi molitv' zaprošeno, v svetem Pismu obljubljeno in s hrepenenjem pričakovano kraljestvo božje. Židovski učenjak je osramotil marsikaterega -kristjana«, ki se v svojem plitkem mišljenju o veri zdi sam sebi velik. R. B—-e. Glavar Čutov umrl „Duhovi" odnesti 400.000 frankov V Perpignanu na Francoskem sc je trgovec Emil Pinadel dal strahovito opehariti. Njegova sestra mu ni dala miru in ga končno prepričala. ! da jc dobro, da prežene duhove svojega po- | sestva. ki so krivi slabih letin. Sestra je iz nje- j ga izvabila najprej 220.000 frankov in jih iz- ! rotila neki španski vedeževalki, ki je znala ! preganjati zle duhove, ludi drugega brata je j prepričala o potrebi, da se izženejo duhovi, in izvabila od njega 180.000 frankov. Ko sta brata ugotovila, da sta bila opeharjena, sta zadevo | naznanila |xiliciji. Bilo jc že prepozno, ker so Španka in vsi njeni pomagači že davno po- 1 begnili. , Tudi orientalhe se gibljejo V Teheranu se je nedavno vršil kongres, kateremu so prisostvovale zastopnice iz 15 orientalskih držav. Bilo je zbranih 1300 delega t i "j, ki so sprejele zelo zanimive sklepe. Med drugim so sprejele sklep, ki zahteva uvedbo splošne volivne pravice za ženske. Proti poplavi teorij z zapada «o sprejele to-le resolucijo. »Orientalka ne sme zapustiti svojih dobrih navad za kake novotarije. Zavreči mora slabe navade in nazore zapatla o vlogi ženstva, ki tako ponižujejo ženo in jo tirajo v globok prepad.« Dalje so zahtevale ustanovitev azilov za one ženske in dekleta, ki so padle, pa imajo še že-' io, da se povrnejo v urejeno življenje. Kristusov plašč v Trierju. Iz vseh dežela prihajajo romarji, da vidijo veliko svetinjo. Zgoraj vidimo škofa dr. Bornevasserja, ko na pragu stolnice sprejema skupino inozemskih romarjev. Spodnja slika nam kaže vsakdanji prizor, ko nosijo bolne in odstarosti onemogle romarje h Kristusovi svetinji. Indijanci počastili Balba; Sioux Indijanci so po svojem poglavarju »Črnem rogu« imenovali generala Balba za poglavarja svojega plemena in mu dali ime »Leteči orel«. Nedavno je umrl Salomon Dinizulu, glavar kraljevske dinastije culov v južni Afriki. Kralj Dinizulu ni bil katoličan iri je sploh kazal zelo malo naklonjenosti do krščanstva. Kose je pred leti poročil v protestantskem zakonu, je obljubil, da bo ostalih svojih 40 žena takoj odpustil. Kako je držal svojo obljubo, se najboljše vidi v tem, da je ob svoji smrti zapustil 200 žena. V njegovem kraljestvu živi nad en milijon po-ganov. Misijonarji vneto obiskujejo njegovo deželo in so doslej pripeljali h krščanstvu približno eno desetino prebivalstva. Zmagovalec Niagarskega slapu: William Condrat, mlad Američan, ki je kot prvi preplaval Niagarski slap. Ko je na kanadski strani izstopil, ga je prijel stražnik in odvedel v zapor, ker je plavanje v Nia-garskem slapu prepovedano. -f- General Muto. Posebni japonski poslanik v Mandžurski republiki, general Muto, je nenadno umrl, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti vzrok smrti. Uvedli so preiskavo.