Tedni k Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje 22 PTUJ, 3. funlja 1966 CENA: C,40 ND, 40 SD Lelnik XIX >Tednik« izhaja pod tem imenom t)d 24. novembra 1%1 dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Stev. tekočega računa: NB 5:?4-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za Inozemstvo 40 ND. lospodarski razvoj v ptujski ibčini v prvih mesecili 1966 \,i seji občinske skupščine Ptuj, v ponedeljek, 30. maja t. 1.^ i.2 ;-'lasov, Joachtm Balac;uer. vodi- leb desne reformi^lične stranke. Pa 4373 glasov. Tretji kandidat Rafael Bonny, ercdstavnik giba- nja za nacionalno integracijo, da- leč zaostaja za Boschoni m Bala- guerjem. Prve rezultate volitev so objavi- li takoj po govoru, ki ga je imel .'.ačasnj predsednik Hector Garcia Godo.v po radiu .n televiziji in v katerem je izrazil pri/jrianie do- minikanFkemu narodu za »primer- no otmašanjet na včerajšnjih vo- litvah. Za vzdrževanje reda na vče- rajšnjih volitvah so angažirali ka- kih 12.000 vojakov in policajev. Zahodne agencije poročajo, da so volitve minile brez večjih inci- dentov. Sfran 2 TEDNIK - petek, 3. junija 1961» S t raj, iK^ Vedno bliže dovršitvi hidrocentrale SD 1 Zlatoličje »Tennogradnje« Maribor, podjetje za Inženirsko tehnične grad- nje opravlja svoja dela na izgradnji HC SD 1 na več deloviščih in sicer jez v Melju, dovodni kanal, oblc%o dovodnega kanala, stroj- nico v Zlatoličju, odvodni kanal z zavarovanjem desnega brega Drave z izlivom; gradbeno industrijsko podjetje »Gradiš« še dela v glavnem na enem delovišču, sicer pa gradi mostove čez dovodni in odvodni kanal. Vseh mostov čez oba kanala bo 10 in sicer ve- činoma enake dolžine. »Tehnogradnje« so doslej kon- čale v glavnem polovico jezovne izgradnje in del prelivnega zidu v Melju; tudi dovodni kanal je v grobem končan, razen na po- sameznih odsekih pred strojnico pri Miklavžu. Gotova je tudi ob- loga na dovodnem kanalu na ne- katerih odsekih v dolžini 8 kilo- metrov. Nabrežina še čaka na ob- logo v enaki izvedbi, kot je ob- loga na dnu, na nekaj odsekih pa bo izvedena stabilizacijska obloga. Za strojnico je gotov iz- kop, izbetonirana sesalna cev in položeni že opaži za spirale. Iz zemlje se vidi ogromen armatur- ni splet, ki čaka na zalitje z be- tonom. Delo je tukaj v polnem razmahu. Proti zimi se bodo vi- dele že zgornje etaže strojnice. Na odvodnem kanalu je v glav- nem končan izkop nad gladino podtalnice. Pozimi so začeli z iz- kopom pod vodo v globino 6 metrov, paralelno pa se končuje na drugih odsekih izkop nad vo- do. Na izlivu odvodnega kanala v Dravo so še dela na ločilnem zidu in nasTJju ter na zavarovanju desnega dravskega brega. Izgo- tavljajo konstrukcije mostov; ta .se nista gotova pri Miklavžu in v Zlatoličju, ki sta širša in dalj- ša od drugih mostov. Zanimivi so podatki o premak- njenih zemeljskih masah pri iz- kopih. Samo na odvodnem kana- lu je .treba skupno izkopati in premakniti 4,700.000 kubičnih metrov materiala, po večini gra- moza. Doslej je bilo izkopanih že okrog 3 milijone kubičnih me- trov. Pri teh delih si je pomagalo podjetje z bagarji in sicer s 4 ba- garji s po 3 kubično žlico, ostali iDagerji pa so manjši. Imajo tudi bagerje vedričarje na odvodnem kanalu za ravnanje brežine in za izkope. Na dovodnem kanalu imajo nakladače in skreperje. S slednjimi izkopavajo material in ga prevažajo v nasip in tam raz- grinjajo. Prečni premik na od- vodnem kanalu opravljajo s 60 metrov dolgimi transportnimi tra- kovi. Na sektorjih, kjer so večje transportne razdalje, kjer je po- treben vzdolžni transport, preva- žajo material s kamionskimi pre- kucniki in z dempeTJi. Pri gradnji HC SD 1 vlaga po- leg strojev svoje delovne moči do tisoč zaposlenih, ki so se zbrali večinoma iz Slovenije, drugi pa iz drugih republik, pred- vsem iz sosedne Hrvatske in iz oddaljene Bosne ter iz Srbije. Pretežni deV zaposlenih na odgo- vornejših mestih je kvalificiran, nekateri pa so si pridobili kvali- fikacije med zaposlitvijo. Zapo- sleni iz drugih krajev stanujejo v naseljih po deloviščih. Zlasti pri strojnici v Zlatoličju je lepo urejeno naselje. Hranijo se v 2 menzah podjetja, od koder raz- vdžajo hrano tudi v druga nase- lja, kjer ni menze. Radi so v družbi veseli, sicer pa zelo varč- ni in skrbni, saj pošiljajo svoj zaslužek domov družinam, ali pa varčujejo za ustvaritev novih družin. Po mnenju šefa delovne enote odvodni kanal inž. Janeza Bojca bo HC SD 1 prvi tovrstni objekt kanalskega tipa v Jugoslaviji, ki bo veliko pripomogel k okrepitvi naših energetskih kapacitet in s tem k nadaljnjemu razvoju in- dustrije pri nas. Vsekakor bi bi- lo ekonomično kontinuirano na- daljevati z delom na HC SD 2. S tem bi pocenili gradnjo te druge stopnje in pridoibili še več dra- gocene električne energije na Dravi, zlasti v poletnem času, ko je ostale naše jugoslovanske hi- drocentrale ne morejo dati glede na drugačen vodni režim. Za Dravsko polje je HC SD 1 zelo pomembna, pa ne samo z vidika električne energije, temveč tudi zaradi znatnega vpliva na pokra- jino in na znižanje nivoja pod- talnice, kar ugodno vpliva na iz- boljšanje pogojev za kmetijstvo, ker se zmanjšujejo močvirne po- vršine. Od tega novega objekta bo imel znatno korist tudi sam Ptuj, ki je pridobil k vsem obsto- ječim zgodovinskim zanimivostim v svojo bližino še eno pomembno gospodarsko pridobitev, ki bo tudi finančno vplivala na pove- čanje možnosti za uspešno gospo- darjenje skupnosti občine. V. J. Podoba v Zlatoličju pri strojnici HC SD 1 se vsak mesec spreminja. Kar je bilo pred nekaj meseci novo, je sedaj že preteklost ki jo je razvoj prehitel. ZA POŽARNO VARNOST V OBČINI PTUJ LETOS 180.000 N DINARJEV Od sredstev v skladu požarne varnosti občine Ptuj za 1966. leto v skupnem znesku dohodkov 180.000 novih din bodo porab- ljeni letos največji zneski za do- tacijo Občinski gasilski zvezi Ptuj (58.629), za dotacijo Gasil- skemu društvu Ptuj (50.000), za novogradnjo gasilskega doma v Ptuju (20.000), za nabavo gasil- skega avtomobila za gasilsko društvo Gorišnica (20.000), za nabavo gasilskega avtomobila za gasilsko društvo Hajdina (10.000), za plačilo unuitet za kombije iz prejetih kreditov (9.000), manjši zneski (od 500 do 1.800) pa za izdatke administracije sklada in za obvezno rezervo sklada. Od vseh planiranih sredstev sklada je bilo konec aprila 1966 na računu sklada 49.118 novih dinarjev, in sicer iz prenosa sredstev iz preteklega leta na žiro račun sklada (22.757) in iz vplačil skupne zavarovalnice Maribor za preventivno dejav- nost na področju požarne varno- sti (35.000), izplačano pa na ra- čun dotacije občinski gasilski zvezi Ptuj 8.629 novih dinarjev. Gospodarski razvof v ptufski občini v prvili mesecih 1966 (NADAL3EVAN1E S 1. STRANI) Podjetje »Agrotransport«, ki ga uvrščamo v dejavnost prome- ta, je v prvih štirih mesecih ustvarilo le 80,9 "/o lanskoletne plačane realizacije, fakturirana realizacija pa je za 9,2''/(t višja kot lani v enakem obdobju. Planska predvidevanja so bila izpolnjena s 27,7 "/o. Ves čas ob- stoja ni imelo toliko dolžnikov kot letos, saj znašajo neporav- nane fakture iz leta 1965 več kot 1,500.000 N dinarjev. Izboljšal se je položaj enote transport, ki aktivneje posluje zaradi poviša- nja tarif. Tudi kapacitete v enoti agro uslug so v polni izkorišče- nosti. Podjetje je nabavilo v prvih štirih mesecih nov kamion, trak- tor s planirno desko in rigolni plug. Se vedno je kritično stanje pri uvoznih nadomestnih delih, nabava domačega materiala pa ne povzroča več tolikšnih težav kot lani. Trgovske gospodarske organi- zacije so ustvarile v prvih štirih mesecih za 3,8 odstotka večji fi- nančni rezultat kot v enakem obdobju lani. Opaža se sprememba v struk- turi prodaje, povečala se je po- trošnja dnevnih artiklov, pro- met s tehničnimi proizvodi in pohištvom pa nekoliko upada zaradi omejitev pri najemanju potrošniških posojil. Trgovska podjetja menijo, da krediti za stalna obratna sredstva ne zado- ščajo za poslovanje, zato naje- majo občasne kredite, katerih slaba stran je pogosto obnavlja- nje in zamudno delo z zbiranjem faktur. Stanje se v prvih štirih mesecih ni izboljšalo in potreb- no bi bilo zvišati kredite za stalna obratna sredstva, saj so se zaloge znatno dvignile, ne sa- mo po fizičnem obsegu, temveč tudi po cenah. Pri trg. podjetju >^Panonija« so zaloge v povpreč- ju porasle za 14 "/o (v jajraarju za 2<'/n, v marcu pa za 25 "/o) v primerjavi z istim obdobjem la- ni. Z nabavo skladišča v Moš- kanjcih se bo stanje v omenje- nem podjetju nekoliko izboljša- lo, saj je bilo čutiti veliko težav glede neprimernih in prem.ajhnih skladiščnih prostorov. Svet za gospodarstvo občinske skupščine pa je drugačnega mnenja, zato je imenoval na svoji seji posebno komisijo, ki naj preuči vprašanje kreditov za obratna sredstva in predlaga podjetjem ter upravljavcem po- slovnih prostorov, da se izvede ustrezna specializacija in odpra- vijo pomanjkljivosti, kot npr. nesmotrno ustanavljanje proda- jaln, med trg. podjetji ni delit- ve dela, premajhna izkoriščenost angažiranih kreditov. Gostinska podjetja v prvih šti- rih mesecih niso dosegla rezulta- tov lanskoletnega enakega ob- dobja, medtem ko so letna pred- videvanja realizirana le s 30 od- stotki. Pričakovati je bilo, da bo fi- nančni učinek večji zaradi višjih prodajnih cen, vendar zbrani po- datki kažejo nasprotno. Razlogi za to so nedvomno v spremenje- ni strukturi prodaje gostinskih uslug, ker se domači gosti poslu- žujejo predvsem cenenih gostin- skih uslug. Ker gostinske usluge niso najnujnejše, se jim domači potrošnik z nizkimi osebnimi do- hodki odpove. Taio je bilo opa- ziti že v prvih štirih mesecih pa- dec prometa od domačih gostov, zvišuje pa se inozemski promet. Nerazumljivo je, da se v času, ko si najbolj prizadevamo ustva- riti ravnotežje in stabilne odnose na trgu, pri gostinskih storitvah pojavlja zviševanje cen, namesto da bi v pogojih prostega obliko- vanja cen zaradi konkurenčnosti s privatnim sektorjem in delo- vanjem ekonomskih zakonitosti vodili smotrno politiko cen. OB SLABI EVIDENCI JE TEŽKO PREPREČEVATI NEPRAVILNOSTI Na zasedanju obeh zborov občinske skupščine 30. maja 1966 je imelo nekaj odbornikov pripombe k poročilom sveta za gospo- darstvo občine Ptuj o analizah zaključnih računov gospodarskih organizacij za 1965. leto. Manj so govorili o ugodnih ugotovitvah, o lani ustvarjenih 63 milijardah 485 milijonih sta- rih dinarjev celotnega dohodka, 27 Vo več kot v 1964. letu, o lO^ preseženem družbenem planu, o razmerju udeležbe industrije in drugih gospodarskih panog v celotnem dohodku, o povečanem obsegu proizvodnje, investicij- ski dejavnosti, razmerjih cen in delitvi narodnega, dohodka, o tem, da je ostalo gospodarskim organizacijam po kritju vseh ob- veznosti za 38 "/o več dohodka kot prejšnje leto itd., pa o ugo- tovljenih pomanjkljivostih in o priporočilih, kako te odpraviti. Predvsem so se odborniki za- držali pri nujni gospodarski izo- brazbi zaposlenih, pri zbujanju čuta odgovornosti za doseganje uspehov in za primernost stroš- kov, ki nastajajo do uspehov. Po mnenju odbornikov, pa tudi sve- ta za gospodarstvo občine Ptuj, je nujno budno spremljanje pro- izvodnje in sprotno odkrivanje pbmanjkljivosti, kar je za smo- trno gospodarjenje odločilnega pomena. Strokovnost knjigovod- skega kadra je nujno potrebno izboljšati ter razviti analitsko službo. To podčrtuje tudi SDK v vseh poročilih, ki odkrivajo po- manjkljivo znanje prav tega kadra. Odbornike je predvsem zani- malo, kaj je storjenega v go- spodarskih organizacijah, kjer je prišlo zaradi nepravilnosti v knjigovodstvu predvsem do ma- terialne škode in kako bo ta škoda poravnana ter kako bodo podobni primeri v bodoče pre- prečeni. Nepravilnosti tehnične- ga značaja sicer najdejo opravi- čilo v neažurnosti in v nepozna- vanju predpisov ter v pomanj- kanju strokovnosti, materialne škode pa ne. Odborniki so mnenja, da je potrebno vestne in marljive knjigovodske kadre primerno pohvaliti ali nagraditi, škodljiva dela pa vzgojno kaz- novati, če ni mogoče drugače vzbuditi zadostnega zanimanja za vestnejše delo, za pravilnejšo zasedbo s strokovno dovolj spo- sobnim kadrom in za zagotovlje- no redno delo knjigovodstva. Vseh teh posledic navadno ni krivo samo knjigovodstvo, tem- več nepravilna politika do knji- govodske službe, ki ji ne pripi- sujejo primerne resnosti in od- govornosti, je pa potem sama odgovorna za vse posledice sla- bega dela. Skupščina je sprejela predla- gano priporočilo sveta za gospo- darstvo občine Ptuj o večji skr- bi za gospodarsko Izobrazbo knji- govodskega kadra in vseh zapo- slenih in za sprotno odkrivanje vseh pomanjkljivosti in nepra- vilnosti v gospodarskih organi- zacijah, 73 takojšnje preprečeva- nje teh in preprečevanje vsake škode v korist delovne, občtnske in širše skupnosti. V. J. PODRAŽITEV BENCINA V AVSTRIJI v tekmovan.iu čns, v katerem ,ie slo za minute, je vladi avstrij- ske ljudske stranke uspelo v to- rek uveljaviti zakon o zveznem ilavkn na mineralna olja. tako da se je bencin podražil že včeraj opolnoči. Nastopil je nenavaden položaj, da so uradni list tiskali in raz- poslali šele zvečer, tako da je zvi- janje cen začelo veljati, še pre- den je vePJna naročnikov dobila uradri) list in z njim novi zakon. Avstrijski avtomohflisti so se- veda vedeli, da se pripravlja zvi- janje cen. zato so se v torek v večerr.ih nrah nabrale pred vsemi bencinskimi črpalkami dolge ko- lone a.vtomobilOT. Ljudje so potr- pežljivo čakali do zadnjega tre- nutka, da bi 1. junij začeli po možnosti s polnim rezervoarjem bencina — po starih ce.iah. Igodni pogoji so za povečanje kmetijske proizvodnje v koopersiciji Po pripojitvi KZ »Jože Lacko« Ptuj h Kmetijskemu kombinatu Ptuj je nasta! obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj, ki se je podal prvi v občini, brez izkušenj, na novo pot za povečanje kmelijske proizvodnje v sestavu kmetijskega kombinata Ptuj. Na- stale so 3 zadružne delovne enote in sicer: Ptuj, Juršinci in Mar- kove!, povsod s splošno kmetijsko proizvodnjo po pogodbah s ko- operanti. * Sklepanje pogodb s kmetoval- ci na območju obrata še ni kon- čano, ker to zahteva daljši čas. saj i« potrebno ljudem dobro obrazložiti vsebino kooperantske pogodbe, preden jo podpišejo za dobo 1—5 let. V teh pogodbah se obveže obrat preskrbovati ko operante z reprodukcijskim ma- terialom, z uslugami strokovnih služb in veterinarske strokovne službe. Doslej je bilo sklenjenih okrog 15.000 pogodb s kmeto- valci Vse delo opravlja obrat s 119 zaposlenimi, in sicer s kme- tijskimi strokovnjaki, trgovci, traktoristi, šoferji in mehaniki ter z uslužbenci v upravi kakor tudi z blagajniki na proizvodnih okoliših. Prodajno mrežo je raz- predel obrat vse do Nove Gori- ce, Zagreba in Murske Sobote, kamor prodaja živino, pa tudi do Beograda, Ljubljane in Maribora, kamor prodaja kmetijske proiz- vode. Vso skrb za uspešen razvoj obrata je prevzel poleg uprave in strokovnih služb 45-članski zadružni svet skupno z 9-član- skim upravnim odborom s 6—15- članskimi sveti zadružnih enot ter s 5—15 člani svetov koope- rantov, ki se sestajajo po potre- bi ali vsaj enkrat mesečno na se- jah. Razvoj kmetijske proizvodnje v ptujski občini po 26. juniju 1966 sili k združevanju kmetij- skih organizacij, pa ne toliko za- radi samega povečanja kmetij- skih organizacij, temveč pred- vsem zaradi tržnih razmer, ki vedno bolj prevladujeio v svetu in pri nas. Tržišče zahteva danes stalne dobavitelje večjih in kva- .;tetnejših količin kmetijskih pri- delkov, kar zmorejo le večja kmetijska gospodarstva ob orga- nizirani proizvodnji. Le takšni nroizvajalci so danes zanimiv; za trg, ker nima več nihče časa niti iredstpv za zbiranje blaga od malih proizvajalcev in malih ličin ob le občasni ponudb;, zen organizacije, ki združuj male proizvajalce v večjo ( nizacijo. Ta novi razvoj vi bolj izpodkopava trditev, d s povečanjem kmetijskih or! zacij manj konkurentov, h na drugi strani postajajo ' !. kot igralca in režiserja Dramskega društva, fiz- kulturnega delavca, pevovodja itd., po zadnji vojni pa kot so- ustanovitelja in glavnega ured- nika pri ptuiskem časniku ^-^Na- še delo«, predhodniku današnje- ga Tednika, pri občinskem sindi- kalnem s-"-etu v odboru za kul- turno-prosvetno delo ter kot upravnika in predavatelja pri Delavski univerzi. Razen omenjenih je bilo v nje- gccvem živlieniu še mncKjo funk- cij, ki se jih je lotil s prirojeno organizacijsko sposobnostjo in delovnim navdušenjem ter jih uspešno izpeljal do kraja. Gotovo mu je vcepil priprav- ljenost in sposobnost za poklic- no in družbeno delo z besedo in 5 svetlim zgledom že njegov na- rodnostno zavedni oče, prav tako učitelj, dolgoletni predsednik, pevovodja m osrednja osebnost nekdanjega Slovenskega pevske- ga društva v Ptuju ob koncu prejšnjega in v začetku sedanje- ga stoletja. Tovarišu Dragu Zupančiču že- limo še vrsto zdravih, plodnih in uspešnih leti L. I. Ugodni pogoji za kooperacijo (NADALJEVANJE Z 2. STRANIJ pa spreminja. V višini cene bo moral vsekakor biti upoštevan interes kmetijskih proizvajalcev za proizvodnjo in za njihovo sti- mulacijo, mimo katerih ne bo mogel nihče,'pač pa jih bo moral le vedno bolj ^upoštevati. Interes večjih gospodarskih organizacij ni zmanjševati obseg proizvod- nje niti pri malih količinah pro- izvodov mnogo zaslužiti, pač pa obratno, ob ugodnih cenah za proizvajalce omogočiti tudi kre- pitev povečane gospodarske or- ganizacije. V tej smeri se bo razvijal po- večani obrat za zadružno koope- racijo »Jože Lacko« Ptuj tudi po pripojitvi ostalih kmetijskih za- drug z območja ptujske občine, ki se bodo odločile 26. junija z referendumom za pripojitev, ne- katere pa tudi pozneje. Organi samoupravljanja obra- ta za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj so pozdravili spod- budo ostalih zadrug za povečanje obrata m bodo tudi storili vse, da bodo določila pripojitvene po- godbe dosledno upoštevana v praksi in da bo pomenil obrat »Jože Lacko« v sestavu Kmetij- skega kombinata Ptuj v ptujski občini pomembno kooperantsko organizacijo, ki bo z uspehi v najbližnji bodočnosti opravičila svoj sedanji in bodoči obstoj. Kot meni direktor obrata za za- družno kooperacijo Janko Mar- čič, bo dosežena v ptujski občini v najkrajšem času enotna kmetij- ska politika, ob kateri bo lažje specializirati proizvodnjo in ko- operantsko pitanje telet, svinj in govejih pitancev in to specializi- rano po vaših. Razni, plani raz- drobljenih kmetijskih organizacij koristno ne vplivajo na rezultate proizvodnje. V ptujski občini se zredi dovolj telet za potrebe ko- operantske proizvodnje kot tudi za potrebe lastnih pitališč. V no- vi povečani organizaciji bodo lahko ta teleta v pitanju doma in ne bo več problema nabave telet in nedopitane živine iz so- sednje Hrvaške. Danes je to ne- mogoče ravno zaradi različne ko- mercialne politike; nekateri pi- tajo doma, drugi pa teleta raz- prodajajo živinorejcem v razne kraje, kar kvarno vpliva na mož- nost povečanja živinoreje v ptuj- ski občini. V večjem obratu bo tudi mogoče specializirati razne službe, ki bodo lahko v kmetij- stvu kot v trgovini sposobne iz- vrševati vse prevzete naloge. Vsega tega se dobro zavedajo zadružni sveti še nepripojenih zadrug, ki so prepričani, da bo dal referendum dne 26. junija t. L odločen »da« za povečani obrat za zadružno kooperacijo. J. V. K našemu sestavku Dve smrtni žrtvi pri regulaciji Pesnice v šte- v^ilki 21/66 objavljamo fotografijo prekopa levega nasipa obrežja Pesnice v Ločiču. Delavca na fotografiii ponazarjata položaj obeh ponesrečencev, ki sta ga zavzemala v trenutku, ko ju je zasula remija. Njuni telesi je plaz tako pritisnil k izkopani steni iz remije, ia ie ostal odtis njunih teles viden še po odkopu sesutega materiala Pisma uredništvu Kam na| grem stanovai? HiSa, kjer stanujem, je bila prej splošno ljudsko premoženje, hiovi lastnik pa me hoče sedaj na nsak načm spraviti iz stanovanja. Nagaja, kjer le more, prepovedu- je mi jemati vodo iz cisterne, da si jo moram nositi 20 minut daleč iz gozda, klet mi je odvzel, da sem si moral krompir zakopati pri sosedu v goricah, sedaj pa si na vse pretege prizadeva, pola- stiti se se drvarnice. Stranišča, v katerega je vhod t z kuhinje, mi ne dovoli uporabljati. Žali me na vse načine s tako grdimi izrazi, da jih ni mogoče opisati. Miru ni včasih do 9. ure zvečer, otroci so čisto prestrašeni. Takšno življenje škoduje njihovemu zdravju kakor tudi ženi, ki se je zdravila za- radi hude bolezni, in ne mine te- den, da ne bi eden iz družine iskal zdravniške pomoči. Človek ne bi smel iti nikamor, ne da bi pove- dal, kje si bil in po kaj si šel. Ne smeš se prikazati na dvorišču, ker je takoj ogenj na strehi. Novi lastnik pravi, da ni zakona, da bi moral stanovalcu poiskati drugo stanovanje, če mu, odpoveduje v lastni hiši, in naj si ga sam po- iščem, ker da ie on hišo kupil za- se, ne za drugega. Kako naj si postavim hišo z eno plačo in s 3 otroki za šolo. starej- ša končuje letos in gre naprej v višjo šolo, stn v 3. razred, naj- mlajša pa v 1. razred. Povejte, ali je to mogoče, posebej še, ker sem brez vsakega premoženja. Skromno .stanovanje, kt gn imam, men 30 kvadratnih metrov. Strop ie takšen, da se vidi iz sobe na podstrešje. Okna so enojna, vsa razmajana, stanovanje vlažno, da imam pohištvo že uničeno. Stano- vanje je pregledal sanitarni in- špektor in izdal sklep, da je iz zdravstvenih razlogov neprimerno in neuporabno. Vložil sem prošnjo na občini Ormož, vendar še nisem dobil drugega stanovanja. Tudi v pod- jetju, kjer delam, v železniški de- lavnici, imam prošnjo, vendar do- slej brez uspeha. Kdo mi bo p'^- magal najti drugo stanovanje? Ta- ko ni mogoče več živeti. Valter Lorger. Drnkšl 22, Velika Nedelja ISTI PREDPISI ZA VSE? Leta I9S5 mi je zbolel sin. Ko je imel visoko vročino, sem poklicala sestro iz Zdravstvene postaje v Cirkulanah (Frančiško Podlipnik) — zdravnika takrat v Cirkvlarah nismo imeli —, ki je izjat-ila. da je potrebno otroka tako; prepelja- ti v bolnišnico. Ona jn poklicala rešilni avto. Otrok je imel pljiičvi. co in je ostal v bolnišnici okoli 14 dni. Pren->oz v bolnišnico je bil torpj potreben. Sedaj, po dveh letih, pa sem prejela račun, oziroma olačilni na- log za prevoz z rešilnim ivtom.o-^ bilom v znesku 14 novih dinarjpv. čeprav sem že od leta ;.<5.5S v rt^d- nem delovn'irr.. razmerju in jp pri- spevek za sonc.lno zavarovanje redno pl/ičan. Na svojo tozadevvo pritožbo sem prpjela od^jovor, da moram znesek plačati, ker vj htJo napotnice od zdmvvika. oziroma zdravnik ni potrdil, da je bil prf- ror nujen. Kot že rečeno, zdravnika takrat v Cirkulanah ni bilo, da bi napu^al napotnico, da pa je bil vrpvo? nti*^ jen, dokazuje 14 dnevno zdravlje- nje v bolnišnici, ki je bilo gotuv>o potrebno, sicer ga ne bi bilo Tako sem na ponovni naloa gle- de plačila odšlo v Ptuj na obč;no, da bi se pritožila, vendar so mi svetovali, naj plačam, ker da je poteklo od pi-pvoza že več kako" pno l''to, po tpm roku vn zavod za socialno zavarovanje ne plača več nobenih računov. Zavod za socialno zavarovan^ie torej po pnpm Iptii ni r.p* dolžnik nekega zneska, jaz pa sem. Ta.ko se mi vsiljuje vprašanje, ali velja- jo isti predpisi na.Si i.ržnvi samo za nekatere, za dnuje pa ne Sem gospodinjska r:>omočc'ca in spm, ker nem že sita teh pritožh, terjani znesp.k plačala. Ne glede na to pa imam obrvtek. da sp rai jp zgodila krivica. Kdo jo bo po- pravil? Ž. P.. Cirkula-^c Leva je povozil v Ptuju V soboto, 28. maja 1966, zve- čer je prišlo v Ptuju do nena- vadne prometne nesreče. Voznik osebnega vozila Rudi Koderman IZ Ptuja je povozil v Trstenja- kovi ulici leva iz cirkusa, med Miklošičevo ;n Trstenjakovo ulico, ki je slučajno pobegnil iz kletke. Lev je podlegel poškod- bam, osebno vozilo pa ni bilo poškodovano. PTUJ V CVETJU IN ZELENJU Krajevna skupnost Ptuj m Tu- ristično društvo Ptuj razpisujeta nagradno tekmovanje, ki naj bi spodbudilo vse občajie, da bi čim lepše okrasili svoje stano- vanjske hiše, predvsem okna, balkone in okolja zgradb To bi naj bila ena stalnih oblik pri- zadevanj za lepši videz našega turističnega — zgodovinskega mesta. Če se sprehajamo po našem mestu in gledamo stare in nove zgradbe, lahko mimogrede ugo- tovimo, da nam te gole zgradbe niso v čast. Vse preveč imamo praznih oken, praznih posod za cvetje, golih lialkonov in po- dobno. Če bi naše stare zgrad- be, odnosno njihova pročelja nekoliko polepšali s cvetjem, bi postale prijaznejše. Vsi stano- valci v mestu, ob glavnih ulicah naj bi poskrbeli za ureditev in okrasitev oken in balkonov. Tudi pri večjih novih blokih, ki imajo nekoliko več sredstev za vzdrževanje, so šele v letoš- njem letu pričeli nekoliko več sredstev odmerjati za izdatke pri ureditvi okolja, manj za okrasi- tev balkonov in oken. Danes lahko ugotovimo, da do nekate- rih naših občanov ni prodrla za- vest za lepšim, prijetnejšim sta- novanjskim okoljem. Ce želimo to akcijo izpeljati, nam je potrebna velika podpora vseh stanovalcev, hišnih svetov, gospodarskih organizacij in usta- nov, da bi vsi skupaj skrbeli za prijetnejšo podobo starega in novega dela mesta. Posebna komisija razpisuje to tekmovanje od 1. junija do 20. julija 1966. ter bi nato izbra- la za nagrade posameznike, hiš- ne svete ali ustanove, ki bodo s cvetjem in zelenjem največ pri- spevali za zunanjo podobo sta- novanjske hiše oziroma okolice zgradbe. Denarne nagrade so naslednje: Skupaj 60.000 S din in dve javni pohvali (30,000 dm prispe- , va KS Ptuj, 30.000 dm turistično društvo): 1. Prva nagrada 25.000 S din bi bila podeljena za najlepše urejeno okolico in pročelja sta. novanjske hiše. 2. Drugo nagrado^ 10 000 S diB bi dobil hišni svet ali lastnik za najleoše okrašeno pročelje sta- novanjske hiše. 3. Tretjo nagrado lO.OOO S din bi dobila najlepše urejena sta- novanjska hiša — kompleksno okrašena okna, balkoni in oko- lje. 4. Četrto nagrado 10.000 S din dobi lastnik za najlepše cvetje na oknih stanovanja oziroma balkonu. 5 Peto nagrado 5 000 S din do- bi lastnik za najlepše cvetje na oknu. Zemljo, zelenje in cvetje do- bite po zelo ugodnih cenah pri komunalnem podjetju — obrat vrtnarstvo ali pri zasebnikih- vrtnarjih. OBČANI — HISNI SVETI, VKLJUČITE SE V TEKMOVA- NJE! Ta ali oni — Kupil sem avto, da bi videl svet. — Ta ali oni? Nova in stcsr^ moda Kupec; »Ti če^Aji mi ntso všeč, ker so preozki.« Prodajalec: ■■•■Taksne v tej sezoni največ nosijo.i( Kupec: »Že mogoče, toda moje noge so iz prejšnje sezone.« Logika — Obtože^iec, vi bi iricrali lis:t'- nico tako'! predati na policiji. — Tam tega dne ni bilo nikogar. — Kaj pa naslednjega dne? — Takrat pa v listnici ni bilo ničesar več. Stran 4 TEDNIK — petek, 3. junija l%b Sfrai, Nastop avstrijskih in naših mladinskih ih zborov Ob stremljenju po tesnejših kulturnih stikih med sosednima deželama, Slovenijo in avstrijsko Štajersko, bo v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri predpoldne v mest- nem gledališču prvo srečanje dveh avstrijskih in dveh naših pevskih zborov v Ptuju. Od avstrijskih pevskih zborov bosta nastopila dekliški pevski zbor meščanske šole iz Koflacha pod vodstvom zborovodkinje Wilhelmine Schmolzer in Alpen- verein-Sing und Tanzkreis Graz pod vodstvom I. Franck. Od naših domačih zborov bo- sta pela mladinski pevski zbor osnovne šole »Tone Znidarič« Ptuj in mladinski pevski zbor osnovne šole Videm pri Ptuju; prvega vodi zborovodkinja Man- ca Terbnc, drugega pa Jožica Soko. Predprodaja vstopnic bo pri gledališki blagajni v petek in soboto (3. in 4. junija) od 15. do 17. ure in v nedeljo (5. junija) eno uro pred koncertom. Vabimo vas, da se v čim več- jem številu udeležite te intimne mladinske prijateljske manifesta- cije! Občinski svet zveze kulturno- prosvetnih organizacij Ptuj Pred čilanjem svojih del mnogim zbranim PtujCanom v gleda v torek, 24. maja, je pozdravil slovenske pisatelje Ivana Po Kristino Brenkovo, Leopolda Suhodolčana, Maričko Znidaršif, Perocl, Branka Jurca, Antona Ingoliča In Franceta Bevka D Hasl v Imenu prirediteljev tekmovanja za Ingoličevo bralno zn in obiska Imenovanih slovenskih pisateljev v Ptuju z name da bi doživeli' Ptujčanl, odrasli In tudi učenci osnovnih šol, tnovalci za bralno značko Antona Ingoliča, lep kulturni veče oziroma naslednji dan. Prireditev je bila odlično obiskana In res prisrčna, da so odi pisatelji z nje najlepše vtise in spomine in so obljubili, da sel M vabila izPtuja vedno radi odzivali. (Posnetek S.J PIONIRSKA TRIBUNA 08 25-LETNfCI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 6. aprila 1941. leta je Hitler s svojo vojsko napadel ozemlje Jugoslavije. Kraljevska viada je kmalu zbežala in prepustila jugo- slovansko ljudstvo okupa.orjem. Ti so kmalu pričeli z razdelitvijo Slovenije. Razdelili so si jo trije okupatorji: Madžari, Italijani in Nemci. Madžari so dobili Prek- murjc; Notranjsko, Dolenjsko in Ljubljano so zasedli Italijani. S posebnim zakonom je to ozemlje dobilo ime Ljubljanska pokraji- na. Gorenjsko, Štajersko in Za- savje so okupirali Nemci. Na tem ozemlju je imela oblast ci- vilna uprava, ki ji je Hitler na- ročil, naj jo čimprej ponemči. Kmalu so okupatorji začeli z velikim terorjem. Našli pa so se sinovi in hčere zavednih sloven- skih mater, ki so vzeli v roke puške in šj. v gozdove. 27. aprila 1941 je bila v Ljublja- ni ustanovljena Protidmperialisti- čna fronta, ki se je pozneje pre- imenovala v Osvobodilno fronto. Imela je vlogo nove oblasti. Ti- skala je denar in zbirala orožje, živila in zdravila za partizane. Najaktivnejši kraj v našem okolišu so bili Jastrebe! pri Kogu. r>elo se je razvijalo zelo živahno. 1. novembra 1941 je OF skli- cala pokrajinsko konferenco za vzhodno Štajersko in Prekmurje v Jastrebcih, v hiši narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. Na tej konferenci so sklenili, povečati narodnoosvobodilno gibanje. Iz- polnitev sklepov pa je preprečila izdaja. Fašisti so prijeli voditelje konference in jih odpeljali v ma- riborske zap>ore. 27. decembra 1941. leta so padli pod okupatorje- vimi kroglami prvi Kogovčani, med katerimi je bil tudi profe- sor Jože Kerenčič. Po ustrelitvi Jožeta Kerenčiča je OF nekoliko prenehala delova- ti, v večji meri pa je začela znova 1944. leta. 24. junija 1944 je bil ustano- vljen krajevni odbor OF pri Mi- klavžu, temu odboru pa so sledili tudi odbori OF po drugih vaseh. 4. septembra 1944 so partizani napadli Wehrmacht, ki je imel svojo postojanko v občinski hiši. Poslopje je zgorelo, Nemci pa so se morali umakniti v bolj varne postojanke. Tri dni pozneje pa so partizani napadli tudi šolo, v ka- teri so se zadržali Nemci. Tako okupatorji tudi pri Miklavžu niso več našli svojega miru. 20. aprila 1945 je prišlo do ve- čjih bojev, ko so se Nemci začeli umikati pred partizani, Rusi in Bolgari. Tudi moja rojstna vas Zasavci je doprinesla svoj delež v NOB. Vsi sestanki so bili pri Šnajderje- vih. Nekdo je vse to dobro vedel in jih je izdal. Nekega jutra so kozaki obkolili hišo. Mati Alojzi- ja ter hčerki Marija in Frančiška so v hlevu krmile prašiče. Aloj- zija je odšla v kuhinjo. Naenkrat je zaslišala po vratih ropotanje puškinih kopit in vpitje: »Od- prite!« Alojzija je morala odpreti. Kozaki so jo začeli suvati s pu- škinimi kopiti in jo siliti, naj no- ve, kje se skrivajo partizani. Ker pa mati ni hotela ničesar izdati, so naredili preiskavo. Ko so v omari našli partizanske kape, jim je bilo vse jasno. Družino so zgnali na dvorišče. Očeta Antona so tam ustrelili, Alojzijo, Frančiško, Marijo in Ivana pa so odpeljali v ljutomer- ske zapore. Od tam so peljali Frančiško in Marijo k Muri, kjer so ju ustrelili, Alojzijo in Ivana pa v mariborske zapore. Cez nekaj mesecev sta se vmiJa. Točila sta solze, vendar sta bila mati in sin srečna, da sta ostala živa vsaj dva od te pogumne družine. Ko ao Nemci zapustih. našo do- movino, so se vračali izseljenci in partizani. Skupaj z doma ostalimi so začeli graditi novo domovino — Socialistično federa- tivno republiko Jugoslavijo. Po vojni je bil odpravljen vind- čarski odnos. Viničar je prej mo- ral delati gospodarju, ki ga je zelo slabo plačal. Zdaj je svobo- den delavec v svobodnih goricah. Viničarja so mnogokje zamenjali stroji. Trta, ki je leta in leta rodi- la tujcem, rodi sedaj nam. De- lavci so socialno zavarovani. Tudi vasi so dobile po vojni drugo obliko. Pri Miklavžu so zrastla nova poslopja: zadružni dom, učiiteljski blok in povečan gasilski dom. Zelo bi bili veseli, če bi dobili še novo šolo. Po hri- bih je zasvetila elektrika, vsaka hiša ima radio. Po mestih so zrasla nova po- slopja, podjetja, trgovine in to- varne. Speljane so nove ceste in železnice. Pri gradnji cest in že- leznic je mnogo pripomogla mla- dina. Naloga nas — učencev je, da se učimo in s tem koristimo do- movini. Večkrat slišim, da je odšlo mnogo ljudi v Nemčijo. Toda ti ljudje ne pomislijo, da je komaj dvajset let od takrat, ko .so Nem- ci zapustili našo domovino, ople- njeno in porušeno, pokrito z gro- bovi svojih žrtev. Prav te dni, ko proslavljamo 25. obletnico ustanovitve OF, ne smemo pozabiti, kako draga je bila naša svoboda, koliko mladih ljudi je ni dočakalo, ker so padli za našo srečnejšo mladost. Pred enaindvajsetimi leti sta prišla svoboda in pomlad z roko v roki. Moj spomin ne seže tako daleč nazaj. Kako lepa in cvetpča je danes naša domovina! Komaj morem verjeti, da je bilo ^red enaindvajsetimi leti v vsaki vasi, v vsakem mestu polno ruievin in zemlja povsod pokrita z grobovi. SILVA NOVAK, uč. 7. a. r. osnovne šolo Miklavž r " •—'nžu I Vsak se je hotel rešiti. Očetu se je F>osTečiIo v pravem času uma- kniti se iz jame. Kmalu za tem se je zemlja zrušila in zasiula del ru- dnika, v katerem je ostalo tudi nekaj delavcev. Očeta je ta ne- sreča tako prizadela in prestraši- la, da ni šel nikoli več v rudnik. Poiskal si je drugo službo in je danes sprevodnik na avtobusu. Ko mi je nekega dne to pri- povedoval, je imel solzne oči, ker mu je bilo ze.o hudo za pone- srečenimi sodelavci. O tej nesre- či ne govori rad, vedno pa pou- darja, kako tež,ko je delo rudar- jev. Štefan Toplak uč. 6. r. osn. š. V Desterniku dobro obiskana prireditev >9Pokaži,kajznaš!«< Mladinska organizacija Dester- nik je organizirala v nedeljo, 29. maja 1966, popoldne priredi- tev »Pokaži, kaj znaš!« za mla- dino in odrasle. Nekaj nagrad so prispevale gospodarske organi- zacije iz Ptuja, nekaj pa so jih kupili sami. Prireditev je bila v dvorani prosvetnega društva v Desterniku v dveh delih, za mla- dince in za šolsko mladino po- sebej. Na prireditev se je prijavilo več skupin in posameznikov iz območja Desternika, pa tudi iz bližnjih krajev, vendar niso vsi prišli. Največ je bilo domačinov. Največ je bilo pevskih solo točk in petja skupin. Obisk je bil od- ličen, saj je bila dvorana nabito polna. Komisiji — strokovna in iz občinstva — sta bili zmerni v ocenjevanju posameznih točk in nastopajočih zlasti glede na to, ker je bila to prva tovrstna pri- reditev v Desterniku. Uspešno je napovedovala Zinka Zelenik iz Desternika. Pri šolski mladini so bili naj- boljši 3 bratje Murko in Simo- nič, ki so v skupini igrali do- mače viže na harmoniko in dru- ge instrumente in so dobili lepo nagrado. Med odraslimi pa je dobila največ točk Lizika Haupt- manova, ki je ob spremljavi za- pela več domačih pesmi in je tudi bila nagrajena. Druga je bi- la Angela Zagoršek, ki je pela popevke. Tretjo nagrado je od- nesel Trojičan. Med recitatorji je bila najboljša Marija Nova- kova. Tudi ostali nastopajoči so se kar dobro izkazali in so spodbudili navzočo mladino, da bo raje prepevala in se učila igrati na razne instrumente. Udeleženci prireditve so bili zadovoljni. Prireditve niso pre- strogo ocenjevali, ker so veseli, da je sploh tudi v Desterniku kdaj kakšna, ker jih zelo radi obiskujejo. Moj oče [e bil rudar Moj oče je bil kmečki sin. Ko je bil star 8 mesecev, mu je umrla mati in dobil je mačeho. Nekaj dni po materini smrti je prišla ponj teta ter ga odnesla na svoj dom v Svetince. Tam je doraščal kot rejenec. Ko mu je bilo že 7 let, je začel hoditi v šolo v Desternik. Pot do šole je bila zelo dolga in naporna. V šoli se je pridno učil in uspešno kon- čal osmi razred. Po šoli se je moral nekje zaposliti, ker ga teta ni mogla več vzdrževati. Najprej je šel v rudnik, kjer je delal več let. Nekega dne, ko je ko-^al pre- mog, je doživel nekaj posebnega. Videl je, kako so živalce nemir- no tekale sem in tja ter se hitro pomikale proti izhodu. Med de- lavci je nastala zmeda, kajti vedeli so, da jim preti nevarnost. PTUJSKI ŠTUDENTJE IN »SREČANJA« Ptujski javnosti gotovo ni več neznano, da namerava Klub ptuj- skih študentov izdati almanah, glasilo, ki je posvečeno 1900. let- nici mesta Ptuja in 100. letnici ptujske gimnazije. Ker je alma- nah v tisku in bo kmalu že v prodaji, smo sklenili, da sprego- vorimo o njem par besed. Ze ves čas obstoja KPS smo čutili, da so študentje premalo povezani z domačim krajem in da premalo posegamo v ptujsko kulturno in javno življenje, če- prav bi bilo to, glede na pre- cejšnje kulturno mrtvilo, ki vla- da v Ptuju, nadvse potrebno in zaželjeno. Ko se vračamo do- mov in živimo med svojimi so- meščani, ostajajo naši odnosi preveč na ravni zasebnih razgo- vorov ius srečanj. Toda človek svoje bistvo uresničuje šele v javnem delovanju, ko ne misli več samo nase in na svoje vsak- danje potrebe, temveč odkrito in pogumno posega v javno življe- nje in s tem ustvarja pogoje za organičen razvoj določene živ- ljenjske skupnosti — občestva. Almanahu smo dali naslov »Srečanja«. Po svojih skromnih močeh bi radi prispevali k spo- znanju, kako so si naše indivi- dualne usode marsikdaj podob- ne in da nas navadno tarejo iste skrbi. S tem spoznanjem bo po- stalo naše srečanje resnično In začutili bomo življenje, ki utripa okoli nas ter postali zanj še bolj odgovorni kot doslej. Od ptudentov sodelujejo Fran- ce Anžel, Ivan Cimerman, Jaka Emeršič, Vili Perner, Ana Mari- ja Verden in Zeljko Dreu. Sta- rejšo generacijo predstavljajo s svojimi prispevki Anton Ingolič, Stanko Canjkar, Ivan Potrč in profesor ptujske gimnazije Jože Maučec. Zal se povabilu k so- delovanju ni odzval noben pred- stavnik ptujske srednješolske mladine. Na koncu bi se še rad zahvalil občinski skupščini Ptuj in vsem podjetjem, ki so nam z velikim razumevanjem in finančno pod- poro omogočili izdajo almanaha. Uredništvo »SREČANJ« Al' bo kal pognalo serrn kdor ga seje, sam ne vi Vrgli smo seme v mlade- braz- de, ne da bi vedeli, ali bo obro- dilo. Danes pa vemo, da je padlo na plodna tla in da trud ni bil zaman. V prvem letu tekmovanja za Ingoličevo bralno značko je bi- lanca takšna: ptujska občina: 227 bronastih, 315 srebrnih in 154 zlatih značk; ormoška občina: 85 bronastih, 64 srebrnih in 51 zlatih značk; skupaj; 312 bronastih, 379 sre- brnih in 205 zlatih značk. V ptujski občini je skupaj 696 tekmovalcev, v ormoški občini pa 200 tektnovalcev. Tekmovalci so prebrali mladinskih knjig in se naučli pamet 2676 pesmi. Sadovi letnega dela niso majhni, poklicni in naravni vzgoji ter mladi tekmovalci, se moi potruditi, da bo število V! leto večje. Le tako se borne pesno borili proti literarni ] ki zastruplja mlade ljudi, le bomo hitreje utirali pot i mladinski knjigi. Mladi tekmovalci, ki nosi) prsih Ingoličevo bralno zni so ponosni na svoj uspe srečni, saj so za nagrado sp li tudi osem mladinskih p Ijev. France Bevk, Kristina kova, Branka Jurca, Ela P Ivan Potrč, Polde Suhodi Marička Žnidaršič in njiho' ton Ingolič so jim po nai^ poti posredovali svoje drl umetnine, svojo ljubezen in je življenjske izkušnje. Sječ na zaključnih prireditvah y možu, Ptuju, Gorišnici in v dričevem so bila tako pris in iskrena, da so postala pii Ijem živa spodbuda za nada! delo. V imenu pripravljalnega o ra za Ingoličevo bralno zn mladim tekmovalcem pris čestitke, prizadevnim tovariš učiteljicam in tovarišem ii ijem pa najlepša zahvala ZJ žrtvovalno delo. M. Odlomki iz življenja ^ i X. Ivan Kreft piše dalje o Dušanu Kvedru v Španiji: »Sam se dobro spominjam nje- govega prispevka v Mundo Obre- ro, centralnem glasilu Komuni- stične partije Španije, v katerem razpravlja o pismu kmečkih star- šev svojemu sinu, ki so ga fran- kovci prisilno mobilizirali in po- slali na fronto ob reki Ebro. To pismo sem slučajno našel v rovu, iz katerega so naše enote pre- gnale fašiste. Znal sem toliko špansko, da sem vsebino razu- mel, nisem pa mogel sestaviti dopisa za časopis o tem, kako vse pisanje v pismu staršev preveva nezadovoljstvo s frankovim reži- mom. Več podobnih Dušanovih prispevkov je bilo objavljenih tu- di v drugih časnikih. Pred samim umikom iz Španije sva se z Dušanom srečala še en- krat. To srečanje je bilo ganlji- vo. Dušan se je zavedal, da se ne more vrniti v domovino, kakor sem se lahko jaz, kajti njemu je grozila huda zaporna kazen. Za- radi tega je želel, da prenesem njegove vroče želje njegovim najdražjim. Zaupal se mi je, kot se lahko zaupa brat bratu. Po tem razgovoru se nisva videla več do osvoboditve naše domovine. Več- krat pa mi je pisal iz taborišča, kakor mi je povedal, a sprejel sem le dve pismi.« Sredi februarja 1939 je fašistič- na armada potisnila republikan- sko armado ob francosko mejo, kjer je položila orožje. Dušan se je izkazal s pogumom tudi v zad- njih bojih. Junaško je branil most pri umiku v Trapostu. Tolkel je, bodril, ukazoval. Zaradi sovraž- nikove premoči se je moral z borci umikati korak za korakom. Na meji je svečano prečital zad- nje četno povelje in izstrelili so poslednje naboje, da ne bi ko- ristili sovražniku. Na špansko-francoski meji so čakali na borce mednarodnih bri- gad, na poraženo republikansko armado in begunce pred Franko- vo armado — ženske, otroke in starce — francoski orožniki in vojaki — Senegalci z naperjeni- mi strojnicami. Tako je odredila francoska demokratska vlada. Razorožen je moral Dušan z dru- gimi razoroženimi borci čez mejo v južno Francijo. Strpali so jih v ograjene prostore brez zavetja, brez strehe nad glavo. Bodeča ži- ca je bila okoli njih plačilo za pravičen boj, ki so ga bojevali in zgubili. Poraženi borci za svo- bodo, za demokracijo so preživ- ljali hude dni svojega ujetništva v taboriščih v Argelesu, Saint Cy- priejju, Gursu in Vernetu. Prvo domovanje je bilo ograje- no pusto polje v Saint Cyprienu. Med taboriščniki je našel Dušan prijatelja, nekdanjega dijaka ptujske gimnazije Toneta Znida- riča. Tone je hodil v gimnaziji v razred za Dušanom, čeprav je bil od njega skoraj dve leti sta- rejši, ker je mogel v srednjo šolo šele leta 1926, kd so se njegovi starši, delavci, preselili iz Jane- žovec v Ptuj. Ze na gimnaziji sta se Dušan in Tone dobro ra- zumela, saj sta oba spomladi 1933 skupaj stopila v Komunistično partijo. Tone je odšel leta 1936 v Sovjetsko zvezo, Dušan pa v Francijo. Revolucionarna pot ju je vodila nato na pot v Španijo. Tone je bil komandir voda v četi Matije Gubca, nato Cankarjeve čete in čete v bataljonu Dure Dakoviča. V začetku leta 1938 je bil že komandant bataljona v XII. internacionalni brigadi. V Špani- ji se z Dušanom nista velikokrat srečala, zato pa ju je čvrsto po- vezalo življenje v taboriščih juž- ne Francije. Dušan in Tone sta dvigala raz- položenje v taborišču in organi- zirala pomoč za izboljšanje živ- ljenja. Jetniki so zgradili sami barake. Dušan je postal koman- dant slovenske barake. Minevali so tedni. Prezebali so in gladovali. Tone je Dušanu za- upal, da so nekoč, na začetku Du- šanove revolucionarne poti, dru- gače mislili o njem, kakor se je izkazal. Njegovi tovariši, ki so se rodili v delavskih in kmečkih do- movih, so predvidevali, da bo Dušan, mehkužen izobraženec, klonil, ker ne bo prenesel napo- rov na revolucionarni poti. Tone je posebno dvomil v njegov uspeh v Španiji, na bojišču, kjer je bilo potrebno izrednih moči in močne volje za premagovanje vojaškega življenja. Toda Dušan je presenečal! Bil je vzgled vsem, bil je med najhrabrejšimi, naj- odločnejšimi, zmogel je prema- gati velike napore. V taborišču je Dušan izkoristil tcš za študij jezikov. V Španiji se je naučil španski le v razgo- vorih in s čitanjem časopisov. Gramatike je le malo poznal. V Španiji se je naučil pri italijan- skih borcih v mednarodnih briga- dah govoriti tudi italijanski celo tako dobro, da je nastopal na mitingih. V taborišču je vzel v reko tako poleg španske tudi ita- lijansko slovnico in kljub lakoti ni popustil. Tone se je učil z njim. Dušan je vodil tudi poli- tične pogovore s taboriščniki o marksizmu in leninizmu, o fašiz- mu v Nemčiji in Italiji. Za poli- tično vzgojo svojih tovarišev v taborišču se je veliko prizadeval in imel tudi velike uspehe. Radi so ga poslušali, saj mu je beseda tekla gladko, prepričljivo, navdu- šeno za idejo socializma, ogorče- no za vse slabo, kar je prinašal s seboj fašizem. Taboriščniki so se ob njegovih političnih urah izobraževali in idejno krepili. Pri tem delu mu je bil opora prija- telj Tone. Dušan je vodil kar naprej pro- teste za izboljšanje razmer v ta- borišču. Taboriščniki so zahtevali boljšo hrano, dovoljno obleko, boljša ležišča, knjige in drugo. Avgusta 1939 sta se Dušan in Tone z nekaterimi drugimi jetni- ki preselila iz Saint Cypriena v ta- borišče Gurs. Tam jih je obiskal jugoslovanski poslanik v Marseil- lu Kalafatič. S seboj je prinesel pogodbo s pogoji za povratek. Kdor bi jo podpisal, bi se lahko vrnil v domovino. Med glavnimi pogoji je bila obveza, da bo po povratku v domovino podpisnik Dušan Kveder v Španiji stran 5 TEDNIK - petek, junija l%fe Stran 5 NAŠE ZDRAVJE OTROKOVE LAČNE OČI • Vsak torek pomeni za Ptuj dan ^jega vrveža kot ostale dni ra- jgfi petka, ki je po obisku ljudi •J okolice podoben torku. Največ ljudi pride s podeželja po oprav' 'ifih, sfa torek in petek urad- y0 dneva za večino ptujskih ura- ^ij. Pridejo mlajši pa tudi od- ^dsli alt pa odrasli z otroki, vsi lepo oblečeni, kot se spodobi, ko človek pojavi v javnosti, med ljudmi, ki se oblečejo za mesto ]cot v *^fdeljo. Nihče ni vprašal i/riletnejše ma- jnice, ki je vodila za roko svojo fi(;erkico, od kod sta in kam gre- sta, po kaj sta prišli v Ptuj in ^aj sta že opravili, saj sta ho- 01 med drugimi in bi ju niti nih- če ne opazil, če ne bi deklica po- begnila mame za roko, da bi se ^stavila, ker ji je nenadoma po- stalo slabo. Iz nje je bruhnilo kar po pločniku in komaj si je dekli- ca obrisala brado, vsa bleda in potna in stopila nekaj korakov, tudi drugič je bruhnilo iz nje, le tretjič in četrtič. Obstali sta in zopet šli dalje, za njima pa je ostajala rdeča sled. Na vprašanje materi, kaj se je z otrokom zgo- 00, je odgovorila, da se je otrok najedel češenj, potem pa se ji je zahotelo še kokte. »Nisem ji mo- gla odreči, saj veste, oči so lačne in nisem pomislila, kaj bo.« Mala deklica se je med tem ne- kajkrat obrisala po čelu, čez oči in po bradi in dala ročico zopet materi, da sta odšli naprej. Tako jO je zdelalo, da je komaj stopa- la.\Če se ne bi naslanjala na ma- ! terino roko, bi ne mogla hoditi. Da. oči so lačne in težko jim je odreči. Izkušnje s češnjami in Icokto ter spomin na majski torek v Ptuju tej deklici in materi ver- jetno ne bodo zbledeli. V. J. Jagode Jagode niso samo okusne, tem- več tudi zelo koristen sadež. Predvsem zelo spodbujajo preba- vo. V jagodah je mnogo fruktoze in glukoze. Takšna kombinacija sladkorja je zelo koristna, poseb- no za odrasle ljudi. Nič manj pa niso koristne pektinove snovi: v malinah jih je 0,5—0,9 "/o, v ostrožnici 0,4—1,6 "/o, v črnem ribezu 0,2—0,8 "/o, v borovnicah 0,6 "/o. Jagodni pektin zdravi čre- vesje, ker pospešuje dejavnost koristnih mikroorganizmov in po- maga odstranjevati iz črevesja produkte gnilobnega razkrajanjai V sodobnem času pripisujejo velik pomen organskim kislinam, ki so v raznih živilih. Zahvaljujoč tem potekajo normalno procesi presnavljanja hrane. Organske kisline so energični pobudniki iz- ločanja trebušne slinavke. Razen tega delujejo baktericidno in s tem odkrivajo svoje antiseptične lastnosti. Organske kisline so sestavni del jagod. Skoraj vse vsebujejo jabolčno kislino. Mnogo vinske kisline je v grozdju, benzojnepa v brusnicah. Jagode vsebujejo tudi pomembne snovi v obliki ta- ninov in katehinov. Znano je, da vpliva tanin zdravilno na sluzni- co čreves in da je v medicini priznano sredstvo proti driskam. Strojilnih snovi je v črnem ri- bezu 0,388 "/o, v rdeči jagodi 0,200"/n, v malini 0,261 "/o, v jere- biki 0,510"/«, v borovnici 1,510 "/o. Glede črnega ribeza je znano, da je to naravni koncentrat vitami- na C. Razen tega je v črnem ri- bezu 365 mg »/o kalija, t. j. skoraj toliko, kot v krompirju, v grozd- ju pa je 225 mg "/o, v višnjah 218 mg "/o. Jagode vsebujejo tudi železo, katerega je v črešnjah 1,6 mg",/0, v višnjah 1,2 mg"/«, v črnem ribez.u 0,9 mg "/o, v grozd- ju in v kosmuljah 0,5—0,6 mg"/«. v borovnicah in v rdečem ribezu 0,8 mg «/0. Iz tega sledi, da je v jagodah več železa, kakor v mle- ku, ki vsebuje 0,1 mg "/n železa. To je razlog, zaradi katerega je potrebno vključiti jagode v pre- hrano otrok. To je važno zaradi tega, ker osvaja organizem žele- zo iz jagod mnogo bolje kakor iz lekarniških preparatov. To pojas- njujejo znanstveniki s tem, da spremlja železo v jagodah vedno askorbinska kislina in tanin. V zadnjem času pa pri/pisujejo pomembno vlogo pri dobrem funkcioniranju krvnega obtoka predvsem bakru. Malokrvnost otrok in nosečnic nastopa zaradi pomanjkanja barka v organizmu. Jagode so tudi vir barka. V viš- njah je bakra 1,2 mg "/n, v kosmu- ljah pa 0,9 mg "/n. Zdravilne lastnosti imajo ma- line, grozdje, brusnice in mahov- nice. Vendar je potrebno upošte- vati, da vsebuje malina tudi znat- no količino purinov. Grozdje predpisujejo pri pljučnih bolez- nih, srčnih, ledvičnih, jetrnih in nekaterih drugih obolenjih. Ce upoštevamo, da je sezona jagod zelo kratka, nam postane jasno, kako važno je narediti za- logo snovi, ki jih vsebujejo. M. P. Za gospodinfe RECEPTI POSTRVI, PECENE V PERGA- MENTNEM PAPIRJU. Postrvi dobro očistimo (kadar se le da, jim odstranimo tudi škrge, glavo pa pustimo kot pri vseh boljših ribah), nasolimo, povaljamo v moki in jih v vrelem olju na hit- ro opečemo. Opečene zložimo na kose papirja, jih namažemo z maslom, pokapamo z limonovim sokom, potresemo pa jih lahko tudi s sesekljanim peteršiljem. Robove papirja namažemo s ste- penim jajcem ali z beljakom. Na» to ribe zavijemo (robove dobro uvijemo) jih zložimo v pekač. V že ogreti pečici zavite ribe do kraja spečemo. Pečene pustimo kar v papirju in si jih pri mizi vsakdo odvija sam. — Poleg po- nudimo kuhan krompir, zabeljen z maslom. — Tako pripravljene postrvi s krompirjem so še po- sebno primerne za okrevance. PLJUCKA S KROMPIRJEM. Dobro oprana pljučka kuhamo v vodi, dokler se povsem ne zmeh- čajo. Kuhana razrežemo na tanke rezance in se pri tem kar se da izogibamo hrustancev. Ce želi- mo, da bodo pljučka boljša, ku- hamo z njimi m uporabimo tudi srce. Najboljša so telečja ali svinjska pljučka, goveja so slab- ša. Voda, v kateri smo kuhali pljučka, ni uporabna in jo zavr- žemo. Na maščobi močno zaru- menimo žličko sladkorja, dodamo moko in drobno narezano čebulo. Vse'pražimo, dodamo drobno na- ribane kisle kumarice, zelen pe- teršilj, ščepec majarona, lovorov list, nato pa še narezana pljuč- ka, zalijemo z juho ali z vodo (jušna kocka!), dodamo kuhan slan krompir s kropom vred, za- činimo, če je potrebno, dosol.mo in okisamo. Ko je vse dobro pre- vrelo, je jed gotova. RIZOTA. V ponvi ogrejemo na vsako osebo po eno žlico olja. dodamo drobno narezane čebule, na koščke ali na lističe narezano teletino (na osebo lOdkg) in pra- žimo, vendar le nekaj minut. Ko je meso na pol prepraženo, doda- mo zrno strtega česna, nekaj sve- žih paradižnikov ali žlico mezge in sesekljan peteršilj. Na osebo preberemo lOdkg riža, ga s ser- vieto zbrišemo in dodamo praze- nemu mesu. Vse skupaj zalijemo z vrelo juho ali z vrelo vodo (v teai primeru dodamo jušno koc- ko). Na skodelico riža damo dve skodelici tekočine. Rižoto doso- limo in pri zmernem ognju po- krito dušimo, vendar ne predol- go. Riž potrebuje le 14—16 minut. Rižoto nazadnje še zboljšamo z maslom in potresemo z nariba- nim sirom. Zraven po navadi po- nudimo zeleno solato. — Po istem receptu lahko pripravimo rižoto iz kakršnega koli drugega mesa mlajših živali, na primer iz mla- de" perutnine, jagnjetine, svinine. Ce pa za rižoto uporabimo baby beef ali celo govedino, moramo meso, preden dodamo riž, pač dalj časa dušiti. DUŠENO RDECE ZELJE. V pon- vi ogrejemo najprej žlico maš-to- be, nato dodamo žlico sladKorja in ko ie karameliziran, zelo malo na drobno narezane čebule, ^5e preden ta zarumeni, urno prili- jemo razredčenega kisa. Nato do- damo na ne pretanke rezance na- rezano rdeče zelje, od d:šav klinčke in košček cimeta, so];mo in pokrito dušimo. Med dušenjem po potreb, prilivamo juhe in raz- redčenega kisa. Ce želite, da bo zelje iffitekleno«, mu dodajte, po- tem ko je že mehko, malo na ri- bez naribanega jabolka in košček nar-banega krompirja. Ko vse skupaj dobro prevre, prilijte vi- na. Tako pripravljeno rdeče ze- lje se dobro poda k pečeni gos- ki, ponudMe pa ga latiko tudi k svinjski pečenki. Mimogrede še nasvet, kciko čim preprosteje spe- či gos, da bo kar najbolj okus- na, Predvsf.m — ne dodajajte ji nobenih zcčimb, ker bi ji s terp pokvarili originalni okus. V od- prtino ji lahko položite le nekaj neolupljenih jabolk, da bo dobila še prijetnejšo aromo. Jabolka lahko potem servirate kot prilo- go in dekoracijo. ZELENA OMLETA. Ta omleta ni samo zelena, ampak je, seve- da, če je pravilno pripravljena, tudi močno vitaminska.- — Na dask; sesekljamo mlado čebulo, špinačo, narežemo drobnjaka in zelenega peteršilia ter dodamo zrno strtega česna. V ponvi ogre- jemo žlico olja, dodamo sesek- ljano zelenjavo, jo le za hip po- pravimo in ko upade, prilijemo nekaj stepenih jajc, ki smo jim med stepanjem prilili nekaj žlic mleka. Dodate lahko še poper in malo muškatnega oreščka. Pri oojemajoči vročini omleta zakrk- ne. Prepognemo jo, zvrnemo na krožnik in pomažemo s kislo smetano. — Ponudimo jo lahko kot samostojno jed, če pa jo pri- pravimo za kosilo, skuhajmo zra- ven krompirjevo juho ali krom- p'riev pire. IVajvažnefše o gobab Ugotovljeno je, da se ljudje, ki imajo gobe pogosto na jedil- nem listu, zelo dobro počutijo. To pomeni, da dobiva organi- zem iz gob zadostne količine ne- katerih važnih sestavin hrane. ! Po svoji kemijski sestavi so gobe blizu zelenjavi kakor tudi proizvodom živalskega porekla. Gobe vsebujejo kot zelenjava 90 "/o vode. Vendar je v gobah, predvsem v belih, več beljako- vin kakor v krompirju. Zelje, pesa, krompir in korenje ne vse- ^Pijejo nobenih maščob, medtem Yo je v gobah te snovi 0,3 do 0,J'/o. To so lipoidi in fosfatidi, fll*d katerimi je posebnega po- aiena lecitin. Razen tega vsebu- jejo gobe holesterin in provita- min b (ergosterin) kakor tudi ne- ke neopredeljive maščobne kisli- ne. Organizem osvaja skoraj j 95"/o maščob, ki jih vsebujejo gobe, kar ustreza osvajanju ži- valskih maščob. Gobe imajo tu- I di nekaj glukoze in vitamine Bi, Bi, PP, pantotenovo/kislino, ka- rotin, vitamin D. Fosforja vsebu- jejo manj kot ribe. Gobe vsebujejo mikroelemen- te. Največ je v njih cinka. V majhnih količinah najdemo v njih tudi mangan, jod in baker. Gobe imajo mnogo ekstraktiv- nih in aromatičnih snovi. Zaradi njih so tako okusne. Gobja juha pospešuje dejav- nost želodca, ker povzroča izlo- čanje želodčnega soka. Gobe lahko uživajo vsi in ne samo zdravi ljudje. Zato so tudi na seznamu dietičnih jedi. Gobe hranimo za zimo s tem, da jih solimo in mariniramo. Vendar ne bi smeli pozabiti, da je konserviranje gob za zimo delikaten posel in da je to bolje prepustiti izkušenim ljudem. Predvsem pa je potrebno zelo dO'bro razlikovati užitne od stru- penih in neužitnih gob. Neužitne gobe so vzrok težkih zastrupi- tev, včasih smrtonosnih. Strupenost gob — povzroča jih helvellova kislina — reducira- mo s kuhanjem. Vodo, v kateri smo takšne gobe prekuhali, mo- ramo seveda zavreči. Vendar je bolje vedno uporabljati le pri- znano užitne gobe. Helvellova kislina deluje na kri in jetra, za- to se zastrupitev pojavi šele čez 8 ur. Zastrupljenec najprej začne bruhati in čuti splošno slabost. Težka zastrupitev ee konča s smrtjo. Najbolj strupene so »amatita phalliodes« in se zastrupitev s to vrsto gob konča navadno s smrtjo. Otroci včasih poskušajo suro- ve gobe. Zapomniti si je treba, da tudi že majhen košček stru- pene gobe lahko povzroči težko zastrupljenje, »Amatita phalloi- des« vsebuje nekaj vrst strupov. Najmočnejši je amanitotoksin. Znaki zastrupitve s temi gobami se pojavijo šele čez 10 ur. Na- vadno je to oster črevesno-že- lodčni nered, ki ga spremljata močro bruhanje in driska. Jetra otečejo in se pojavlja zlatenica. K strupenim gobam prištevamo tudi mušnico. Odrasli se z njo le redko zastrupijo, ker vsi po- znajo njeno barvo in njen zuna- nji izgled. Otroka pa pritegne njena lepa obleka. Strupenost mušnice povzroča alkaloidu po- dobna snov — muskarin. Navad- no se znaki zastrupitve pojavijo čez 8 ur. Zastrupitev spremlja bruhanje, driska in zožitev ze- nice. V težjih primerih nezavest in krč. Smrtni primeri pri zastrupitvah z mušnico so redki. Ce kdo namerava soliti ali ma- rinirati gobe, jih mora najprej sortirati. Nikakor ne sme soliti ali marinirati zmesi različnih gob. Potrebno je tudi upoštevati, da se gobe hitro kvarijo. Ze poslana gobja jed lahko povzroči zastru- pite- s hrano. Zaradi tega smemo soliti ali marinirati samo zdrave gobe. Sušimo l3 bele gobe. Ploščate gobe za sušenje niso primerne. Pred sušenjem je potrebno gobe temeljito očistiti ter izločiti stare in pokvarjene. Nožice odrežemo, le belo gobo lahko sušimo z no- žico. Najprimernejša temperatura za sušenje gob je 55 do 75 sto- pinj C. Pravilno osušene gobe smejo vsebovati le še 12 do 14 Vn vode. S soljo konserviramo navadno lisičke. Predhodno jih moramo temeljito očistiti in oprati, nato pa jih lepo razvrstiti v leseni ali stekleni posodi (aluminijasta ali emajlirana posoda za to ni pri- merna), nato vsako vrsto posi- pamo s soljo in dodamo ribizlov list, lovor, papriko in drugo. So- Ijene gobe morajo biti tesno druga pri drugi, posoda pa mora biti dobro pokrita in vrh pokro- va je treba dati še kak težek predmet. Marinirane gobe pa moramo hraniti v steklenih posodah in brezpogojno na hladnem. M. P. fEKMtCA Kurt Krispien: Aleksa je privihala ovratnik plašča iz kanadske kune zlatice in pogreznila roke v žepe. Mra- zilo jo je in bila je slabe volje. Najprej se je jezila, da je mara- la prevoziti polovico mestnega središča, preden je našla prostor, kjer je lahko parkirala svoje vo- zilo. Nato je bila nejevoljna, ker so bile vse trgovine tako polne kupovalcev, da je morala povsod čakati. Vse to pa bi se dalo pre- nesti. Kar jo je resnično mučilo, je bilo dejstvo, da že dva tedna ni imela nobene vesti od Heinza Barloka. To je bilo obupno. Se nikdar se tako dolgo ni javil. Gotovo tiči za tem ženska! Tekmica. Ena teh mladih dolgonogih deklet, s katerimi jo Heinz goljufa. Jo je še vedno goljufal — čeprav si tega ni hotela priznati. Aleksa je neznano tekmico do dna duše zasovražila. Seveda je bila mlada. Mlada in lepa. Pred- vsem mlada. Nasproti mladi tekmici je bila Aleksa brez moči. Petinštiride- setletna žena si pač ne bi smela privoščiti tridesetletnega prijate- lja. Toda — če naj bi bil Heinz ka- terikoli ženi hvaležen, potem je bila ona, Aleksa, ta žena. Več kot polovico svojega premoženja je že bila izdala za tega moža. Za njegove vse prej kot skromne in nenavadne želje. Za njegove stalno se menjajoče kupčije, ki nikdar niso prinesle nikakega dobička. In za njegovo strast do igre. Aleksa Faber je bila na naj- boljši poti, da zaradi Heinza Bar- loka zapravi vse svoje premože- nje, A on? Se je kdajkoli menil za to? Je kdajkoli samo pomislil, da je ne bi več goljufal z drugimi ženskami? Za Alekso je bila naravnost usodna domneva, da brez tega moža sploh ne more več živeti. Mogoče se je samo zato tako na- vezala nanj, ker je bil njen za- kon z boaatim lastnikom ladje- delnice tako hladen in brezču- ten — sožitje brez ljubezni, brez strasti. Aleksa je obstala. Odprla je torbico iz krokodilje kože in po- gledala listek, na katerega si je bila zapisala vse, kar bi imela opraviti. Saj res, frizer... hote- la je stopiti k frizerju . . . Toda to bi trajalo vsaj dve uri — dve url, med katerimi bi jo morda Heinz poklical po telefonu. Ne, čimprej mora domov. Stopila je proti trgu, kjer jo je čakal njen avto. Ob robu parkirnega prostora so nedavno namestili prodajno hiši- co za časopise. Mimogrede je Aleksa preletela z očmi uvodne vrstice: SORAVA JE PRISPELA V LOS ANGELES — GANG- STERJI ODVEDLI BANČNEGA SLA — VIHAR JE OPUSTOŠIL MESTO V TEKSASU. Nenadoma pa se ji je oko usta- vilo na dveh besedah. Na bese- dah: POIZKUS UMORA! Kasneje si nikdar ni mogla razložiti, zakaj sta prav ti dve besedi priklenili njeno pozornost. Vstopila je v prodajalnico in medtem ko je položila na krož- niček dva novca po deset pfeni- gov, je brala vrstice pod naslo- vom POIZKUS UMORA: Kdo pozna tega moža, ki je pred dvema tednoma brez sledu izginil? Poleg besedila je bila fotogra- fija. Ne preveč dobra slika. Ne- koliko nejasna, nemočna — toda vseeno dovolj značilna, da je Plava kri Znani izraz »plava kri« je špan- skega porekla. Prvotno so ga uporabljali, ko so hoteli poveda- ti, da člt>vel. nima mavrovskih prednikov. Pri človeku z belo ko- žo se vidijo vene, kakor bi po njih tekla plava kri. Utemeljena pritožba Po avstrijskem /akonu mora imeti sodnik ob izreku kazni oblečen rdeč plašč s podlofjo iz hermelinovih kožic. Obtoženec — krznar po pokli- cu, — ki je opazil, da je naprav- ljen podlosra sodnikovp^^a pla- šča iz zajčjih kož, imitiranih na hermelina, se je pritožil proti razsodbi. Pritožbeno sodišče je pritožbo upoštevalo in razvelja- vilo razsodbo. Tehnična napaka pre- prečila polet gemini 9 Tehnični problemi so prepre- čili polet vesoljske ladje ge- mmi 9, in sicer v zadnjih tre- nutkih. V Cape Kennedy]u sc ugotovili okvaro na enem iz- med ordinatorjev v upravnem radioiistemu. Ker gre za zelo zapleteno aparaturo, s katero niso vzpostavili ustrezne zveze na kontrolnih napravah v opo nšču, sta bila vesoljca Staf- ford in Scherman po prejšnjih navodilih dolžna sporočiti na- pako. Dve minuti in 40 sekund pred poletom sta vesoljca dala signal, naj zaustavijo štet.ie sekund proti ničU, in direktor poleta Snyder je preložil polet za naslednjih 48 ur. Časa za popravilo ni bilo, kajti tako imenov ni kritični čas šestih minut, ki ?a strokovno imenu- jejo okno (window), je minil. V tem kratkem času mora ve- soljska ladja poleteti, da bi s količino goriva, ki jo nosi s seboj, ujela raketo — cilj. To- da kritični čas je bil že pote- kel, zato ni bilo mogoče niče- sar več storiti za vesoljsko srečanje z' raketo, ki so io Iz- strelili 98 minut pr^d gemini- jem 9 Uradno sporočilo pravi, da bodo vesoljsko ladjo z vesolj- cema Staffortom in Scherma- nom izstrelili jutri zjutraj po ameri.škem času Jutri zjutraj bo imela vesoljska ladja ge- mini 9 možnosti za polet. Cilj- ni satelit bo namreč dvakrat v položaju, ki bo ugoden za se- stanek z geminljem 9. S kolesa je podlii v Libanji pri Ormožu je pred nekaj dnevi padla s kolesa Te- rezija Kociper in se je pri tem hudo poškodovala. Ko se >e pe- ljala IZ Ormoža proti Ljutx>meru, je padla tako nesrečno, da se je poškodovala po glavi in obrazu. Zdravi se v ptujski bolnišnici. izobraŽevanje rezervnih oficirjev In podoficerjev Organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Ormož iz- vaja tudi letos program strokov- nega izobraževanja. V vseh kra- jevnih organizacijah so bila pre- davanja, razen v Ormožu, kjer bo- do v kratkem. Uspešno je bil kon- čan tudi prvi del priprav za reše- vanje takt.ičnih nalog, medtem ko bodo te dni Izvr.^ene tudi praktič- ne taktie:ne naloge. V juniju bodo kraievne organi- zacije ZROP izyedle krajevne orientacijske pohode tn v istem mesecu bo občinski orientacijski pohod. 19. junija bo testiranie re- zervnega stare.šinskega kadra, kar predstavlja pomemben del letoš- njega strokovnega izobr.^7Pvanja. Prej.šnjo nedeljo dopoldne ie bi- lo v Orrnpžu predavanip ki se ga je udeležilo več desetin rezervnih oficirjev in podoficirjev Namen predavanj je usposobiti re^erTme oficirje in podoficirje z novimi metodami dela in ,jih seznaniti z novo vojaško tehniko. Letos še šest požarov Gasilsko društvo Volnenke Ma.išperk beleži letos rekordno število požarov na svojem požar- nem območju. Doslej je bilo 6 večjih požarov na stanovanjskih in gospodar- skih poslopjih ter v gozdu. Sled- nji je bil toliko nevarnejši, ker se je razvnel v nhočno viharnem dnevu, in če ga gasilci ne bi po- gasili, bi resno ogrozil vso oko- lico nad Majšperkom. Ob vseh požarih je odhitela prizadetim na pomoč tovarniška gasilska če- ta, ki ima dobro opremo, brez katere si požarne varnosti v tem okolišu ni mogoče zamišljati. Vedno so prihiteli hitro na po- moč tudi ptujski gasilci in v skupnih akcijah je bil požar za- dušen. Kot meni poveljnik čete Janez Turkuš, bo obiskala četa letos gasilski festival v Karlovcu, za katerega ima vabilo občinska ga- silska zveza Ptuj, ki je pozvala najboljše čete iz občine, naj se festivala udeležijo. Na tem festi- valu bodo gasilci iz ptujske ob- čine videli opremo gasilskih čet tudi iz drugih dežel, ki bodo par slale nanj svoje predstavnike. DANES PRICETEK FESTIVALA NA BLEDU Sedmi jilgoslovanski festival jazza, ki se bo pričel danes na Bledu, bo trajal do nedelje. Na festivalu z mednarodno udeležbo bodo sodelovali najbolj znani jazz ansambli in pevci. pogodbe lojalen do oblasti, da bo na razpolago oblastem za njihove namene. Dušan je pogodbo preči- tal in ogorčen izjavil, da ne pod- piše, da ne more sprejeti zahte- vanih pogojev. Kako bi kaj ta- kega zmogel? Šel je skozi vojni Vihar, da bi pomagal k zmagi de- mokracije. Svojih načel ne bo poteptal! Raje ostane v tabori- šču! Dušanov odločni nastop je ^■plival tudi na druge. Pogodbo je podpisalo le okoli devet tabo- riščnikov. Nekatere je gnala do- rnov velika oslabelost. Na vrni- tev pa so morali čakati še štiri ^li pet mesecev. Ko je septembra 1939 izbruhni- la druga svetovna vojna z nem- škim napadom na Poljsko, so po- *trojili nekega dne kmalu zntem Uboriščnike v vrsto. Tako piše v l^vojih spominih španski borec Prane Revo iz Radovljice, Vsak P^ti je moral stopiti iz vrste. Med I l^nii so bili Rozman, Kveder, I Jl^lakar. Janhuba, Mravljak, Tro- I "^ič in Revo. Iz Kvedrove barake [ *o jih zbrali dvaindvajset, iz ^veh drugih pa med drugimi Dap- ^^viča in Gošnjaka. Izbrane so poslali v taborišče Vernet, kjer *o ostali, dokler ni Francije za- jedla Nemčiia. fo nemškem vdoru v Francijo ^•^1611 1940 je odšel Dušan v ^•logimi drugimi taboriščniki V ^f^mčiio na delo. Zaposlili so ga ^' niestu Dessau, v tovarni avl« Oriov Kmalu so ga odtod poslali ' ^' posebno prevzgojno taborišče ^ Wattenstadtu. k]er so taborišč- '^"'ke tudi tuširali 2 vrelo in ledeno '""•■^--i. K =reči so te muke ie prestali, ker so odposlali jetnike za delo iz taborišča že čez nekaj tednov. Nemci so se pripravljali tedaj namreč na nove ofenzive in zato so potrebovali delovno moč. Dušan je tako odšel spet v tovarno avionov na delo. Tu je erečal spet prijatelje in znance iz španske vojne Znidariča, Roz- mana, Janhubo in še nekatere. Zmenili so se, da bodo čimprej pobegnili v domovino. Potrebno pa je bilo prihraniti za pot do- volj denarja. Medtem so zvedeli iz časopisov za velike dogodke v Jugoslaviji, za sramoten pakt z Nemčijo 25, marca, za odgovor jugoslovanskih množic 27. marca, za okupacijo Jugoslavije, Cim- preje so hoteli domov, kjer so jih čakale velike naloge. Zavedali so se, da bodo lahko veliko ko- ristili, saj imajo s seboj bogate bojne izkušnje iz Španije. Lahko bodo vodili oborožen upor proti okupatorju. Do julija 1941 so zbrali dovolj denarja, da je od- šla lahko v domovino prva sku- pina, v kateri sta bila tudi Dušan :n Tone. Z legitimacijami delav- cev v avionski tovarni so poto- vali do domače zemlje, vendar zelo previdno. V zgodnjem jutru ;ft Dušan ugledal po dveh dneh DOti domačo Dravsko dolino. Do- movina! Po petih letih se je vr- nil! V. R. (Dalje prihodnjič) HUMOR Čas hiti — Kam pa tako naglo? — Kupil sem ieni nov klobuk *n bi rad pri,