221. številka. Ljubljana, v torek 29. septembra. XVIII. leto, 1885. hhaja VBuk dan »vetfer, i^iotisti nedelje ir. praznike, ter velja pu poŠti piejemau za avat rij a fe^-o ,<.:>- »Ho deinle u vi« leto l.r> j(iit., in poj !i"a H a)d., za ftetrt leta 4 gld., ia jeden mes^c 1 glđ. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za vse leto 13 gld. /.;» ctffctt k'^ .s pffd 80 k'. f.a Jerttiti 'ii-»s •-■ t t* . iti M dvakrat, >n po 1 rrr., će no trikrat ali večkrat tiska Dopisi na) se izvole trank^vati. Rokopisi »t- ne vračajo. Uredništvo i*i Bpravnliti > >> V Kudolfa Kirbi&t liifr, „lth *l..iKku Btolba*. Upravninjvo uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklatn-icje, oznani..« t,J, P»e udiuimnuraiiviie »tvari, Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. m Pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniZtro f,Slon. zaroda". Prestolni govor. y. V tretje, odkar so se upeljale direkne volitve za državni zbor, otvoril ga je cesar s slovesnim nagovorom. Leta 1873, ko je bila liberalna stranka na vrhunci svoje moči in slave, razdejala je huda gospodarska kriza in podkopala neštevilne obrtne in trgovske hiše na Dunaji in po vseh deželah, požrla marsikatero s štedljivostjo pridobljeno premoženje. Meseca oktobra, ko se je sklical državni zbor, čutili so se še povsod nasledki gospodarskega poloma in glavna skrb se je obrnila na sredstva, s katerimi bi se dalo zopet v navadni tir spraviti omajano gospodarstvo. Dovolilo se je 80 milijonov goldinarjev za posojila veleobrtu in veletrštvu. Liberalna vlada pa se navzlic splošni mizeriji ni dala motiti v svojem programu in v prestolnem govoru bile so napovedane konfesijonalne postave. Utrditi nemško-liberalno hegenomijo v Avstriji bil je smoter vseh zakonov in vladnih uredeb v prvi šestletni dobi direktnega državnega zbora, a ko se je zasedanje bližalo svojemu koncu, pokazalo se je jasno, da Avstrija z nemško-liberalnim vodstvom ne X JC.S I* Ulji. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Ooch.) (Dalje.) IX. Vojteh odhiti, plačavši, iz kavarne za Stanislavom. Ali ta kakor bi se bil v tla udri. Srce Voj-tehovo postaja tesno. Vspomni se včerajšnjih besedi prijateljevih. Morda se je zmuznil skozi kako prehodno hišo, da bi vdobil najkrajšo pot k reki Vltavi! V trapni tej zadregi teka po ulicah, premi-šljevaje kako bi mogel zabraniti možno katastrofo. Po srečnem naključji naleti mu na pot Ezop. Stopal je danes kakor junak — kolikor je dopuščala temu šepava njegova hoja — na neposrečeuem obličji javila se je blažena zadovoljnost in na suknji mu je sedela skromna vijolica. Vojteh pripoveduje, kaj se je dogodilo, in ne zataji svoje zadrege. Ali Ezop zavrti glavo. Trdil je, da ima Stanislav v kavarni večkrat podobne pojme ljubosumnosti in da drugi dan navadno nič ne ve o tem. Čo hoče, naredi on, Ezop, le da žali in razburja svoje slovanske narode, ampak da s tem od sebe odbija tudi slovanske države in narode ob meji, s katerimi mora biti zbog svojih trgovinskih oduošajev v kolikor mogoče prijateljskih razmerah. Sijajna ruska zmaga nad Turčijo uplivala je ravno tako na vse Slovane, kakor leta 1870. nemška zmaga nad Francozi na vse Nemce, in dasi je Avstrija samostalna, odtegniti se ne more moraliČ-nemu pritisku vnanjih dogodeb na svoje narode. Leta 1871. umakniti se je moral Hohenvvart, ker se je zameril nemško-liberalni stranki. Leta 1878. pa se je morala posloviti Auerspergova vlada, ker je njena stranka bila Slovanom sovražna, preveč turkotilna in se ustavljala priklopljenju Bosne in Hercegovine. Novi večini v državnem zboru primerno glasil se je 1. 1879. prestolni govor. O kakih konfesijo-nalnih postavah ni več bilo govora, a naglaševala se je jednaka pravica vseh narodov in marsikaj obećalo v gospodarskem oziru, posebno poudarjala se je sprava mej narodnimi in politiškimi strankami, utopija, katera se nikdar ne bode dala izvršiti. Koliko se je izpolnilo od vsega, kar se je obečalo leta 1879., nam je znano, namreč niti v gospodarskem, niti v narodnem oziru toliko, kolikor se jo pričakovalo. Da se ni več storilo in tako malo doseglo, temu je bilo nekaj krivo neodločno postopanje vladino, nekaj neugodni položaj v državnem zboru, ki je životaril brez gotove večine. Prestolni govor, s katerim je cesar otvoril tretjo sesijo direktnega državnega zbora, razvija jako obširen program, kateri ima rešiti državni zbor v prihodnji šestletni dobi. Da ne govorimo o nagodbi z Ogersko, ki se ponavlja vsakih deset-let in se VBelej težko poraja, navedenih je toliko za narodno gospodarstvo in v socijalnem zinislu imenitnih predlog, ki se bodo predložile državnemu zboru, da bo imel dela dovolj, ako jih neče pustiti nerešenih, kakor njegov prednik. Če se pa leta LS79. iz prestolnega govora še ni prav uvidelo, da bode zakonodajstvo z izvožene liberalne ceste krenilo na konservativno pot, spoznava se iz sedanjega govora, da se je popolnem slovo dalo liberalnemu doktrinarizmu, ki je služil le velikemu kapitalu, izroči vsi mu obrtni in kmetski stan v izsesanje in sužnost. jutri za las jednaki izgred; gre naravnost k buffetu in poprosi dekle za vijolico iz šopka, ki stoji tam v vazi. Na željo Ezopovo gresta potem po Prikopih, radi velike nejednakosti telesa in korakov dokaj nesorazmerna dvojica. Skromni naš junak šel je kolikor možno sorazmerno; Ezop ravno narobe. Oni se je prizadeval, da se ogne s hitro hojo in raznimi obrati na pravo in na levo tolpam občinstva, prihajajočim proti njemu: ta meril je po sredi ceste in postal vsak čas, da si pogleda dobro lica in hrbet nekatere okoli lazeče vablive damske prikazni. Čez nekaj časa izjavi Vojteh, da je neprijatelj take razstave oblek. Prav za nič drugega ni ta promenada. Ezopova obleka ni bila sicer ravno narejena za razstavo in jedino brez graje bila je vijolica na suknji in novi ovratnik. Vender polagal je na to Ezop veliko važnost. Gladil in ravnal je ovratnikovi objemni krili, smejo se zapeljivo stric idoči kraso-tiči. Mislim, da som že pokazal na erotično smer njegove nadarjenosti. Vlekel je dalje obotavljajo-čega se Vojteha. Na jedenkrat ozre se naravnost na damo, stoječo pred prodajalničnim oknom. Kakor hitro jo Vojtoh ugleda, izstrga se šiloma zeva- Carinski tarifi se bodo tako spremenili, oziroma zvišali, da se obrani domača obrtnija in kmetijstvo proti konkurenciji tujega blaga na domaČih tleh. V sedanjem času, ko vsaka dežela svoje meje zapira inozemskim pridelkom, jih pač Avstrija ne more imeti odprtih, kakor zahtevajo manšester-ski zagovorniki proste trgovine. V novic predložil se bode načrt zakona opo-dedovanji kmetskih posestev srednje velikosti in za trdno upamo, da se temu načrtu ne bode godilo, kakor jednacemu v prejšnjem zboru, ki je ležal več nego dve leti v odseku in tam bil pokopan z drugimi predlogi vred, tikajočimi se kmetijstva. Jedino s tem zakonom pa kmetijstvu ne bode pomagano, ako se ne skuša ob jednem rešiti vprašanje o bipotečnih dolgovih. Grof Taafle je sicer v odgovoru na Hohenvvartovo interpelacijo leta 1881. v 100. seji obljubil, da bo vlada potrebne predloge storila tudi gledo zadolženja, pa kakor se kaže, ravno v tem za kmetijstvo bistvenem vprašanji ni pričakovati nasvetov od vladine strani. Torej bo državni zbor sam moral poprijeti inicijativo in poudarjati sredstva, s katerimi bi se dala pričeti in izvršiti amortizacija dolgov uknjiženih na kmetskih posestvih. In če se končno obrnemo do odstavka, v katerem cesar zagotavlja, da bode neminljiva naloga njegove vlade, da jednako skrbi za duševne in gospodarske interese vseh dežel in narodov, bi sicer želeli odločnejše izjave o jednakom pravu vseh narodov, pa sklicujemo se lahko tudi na te besede cesarjeve, ki dovolj jasno govore, da jih tudi ne more preslišati niti Konradovo trdo uho. Vladi je torej zaznamovana pot, po kateri ima hoditi, državni zbor pa zdaj ve, s čim so bo imel pečati. Toda državni zbor ne bo imel protresovati le vladinih predlog, ampak njegova naloga je tudi še, da sam stori nasvete, kateri se mu zde potrebni v interesu narodov, in zlasti, da čuva svojo avtori-tdto z vso odločnostjo, ako se vlada neče ozirati na njegove sklepe in resolucije. In v tem oziru naj se državni zbor ne da omajati, če prav se mu preti s krizo katerokoli, ter naj nikdar ne pozabi, da so ga izvolili narodi v obrambo svojih duševnih in gmotnih interesov. jočemu sodrugu in hiti tako hitro naprej, da ga Ezop sloprav čez nekaj čusa doide. „ Zakaj mi JiidiS?" mu očita. nKer nisem hotel, da me ugleda ona dama pri prodajalnici." Nadaljnim vprašanjem odgovoril je Vojteh dvomlivo. Vender je zanimala Ezopa ta dama tako zelo, da ne neha, dokler ne izve, da je to mlada vdova, v katere budoaru jo Vojteh prebil pretočeno noč na tako dobrodružen način. Toda s tem ni bil zvedavi Ezop uspokojen. Konečno reče, da bi šel Vojteh z njim v kako elegantno pivnico v obližji in tam vse povedal, kakor je. Vojteh prizna da nima dosti denarjev. ' Ezop odstrani to izpoved s ponudbo, da rad sam zapravi. Obnašal se je danes znatnejši. Ta okolnost pojasnuje tudi današnjo izgredno vedenje autora „Sreče ljubezni", sicer tako tihega in skromnega. Takemu obetu se Vojteh ni obotavljal. Vnideta do najlepše restavracije v blizku in se usedeta — Vojteh boječe, Ezop z vzneseno malomarnostjo — k mizi, na kateri so je vso lesketalo do uglednih zobotrebcev v okrašeni pletarčici vsled bliščeče elegance. Politični razgled. V Ljubljani 29. septembra. Debate obeh zbornic UrMvnt'ga zl m mu bodo vsaj z začetka jako buni«': V g^ih„Jsk'i zbornici je kardinal GangelhaueV že star*I premog, da se z adreso odgovori na ' nres|oln(*govor.'A Jfetava adrese se bode%ročila odsekaL 21 čtanov. Adresne debate udeleže se tudi levičarji in bo'do skusaff položaj države v najtemnejših' barvali 'naslikati Večina «vrk\enega kongresa <>-< rsKih in hrvalMkih Srbov neki vendar ho$ jako'odročno potegniti se za pravice srbske cerkve. Vlada oger-ska bofle pa najbrž potem razpustila kongres. Kakor se govori, misli ogerska vladd po' j ustavnem' potu spremeniti zakon o avtonomiji srbske cerkve, to je, popolnem odpraviti to avtonomijo. Ogcrftka liberalna stranka bode drug mesec slovesno praznovala desetletnico Tiszinega minister-skega predsedništva. Načelnik odboru, kateri ima prirediti to slavnost, je grof Julij Andrassy. Viiaiijc države. »Novoje Vremja" priporoča, da bi se tesno zvezali Avstrija in KiiNija. Ako se bode Slovanom v Avstriji dobro godilo, morejo mej Rusijo in Avstrijo navstati iste razmere, kakor so mej Anglijo in zjedinjenimi državami. O glavnih osobah' \VJiouiijcriimelijske ustaje prinaša nek rusk list sledeče 'životopisne črtice: „Doktor Stranski, glavni prouzročite!j in vodja ustaje, je pravi Bolgar, lepe, uprav južne iizijognomije, zarujavelega obraza in gostih las. Po svojem rojstnem kraji je Vzhodnjerumelijec, študiral je pa v Bukarešta, kjer je tudi dovršil medicinske študije. V Vzhodnji Rumeliji bil je pod prejšnjim generalnim guvernerjem dr. Stranski dve leti finančni ravnatelj, pozneje ga je pa spodrinil po protekciji konzulov in uradnikov Otomanske banke Adolf Schmitt. Ta pa ni bil nič srečnejši pri te-žavnej upravi vzhodnjerumelijskih financ, nego njegov prednik. Narodno sebrauje mu je nasprotovalo, tako da je bil prisiljen odstopiti v letu 188.*' to mesto znanemu bolgarskemu domoljubu, bratrancu nj.egove žene, Gešovu, kateri je sedaj ravnatelj narodne banke v Sredci. Dr. Stranski bil je potem član takoimenovanega permanenčnega odbora, kateri je volilo narodno sebranje, da kontroluje gene-ralnega guvernerja. Aleko paša je visoko cenil sposobnosti dr. Stranskega in priporočil ga je za justič-nega ravnatelja. Temu se je pa uprl ruski konzul Knebel in vsled tega je navstalo veliko nasprotje mej dr. Stranskim in ruskim konzulatom, tako, da so ga nekaj časa imeli za nasprotnika Rusije. Per-manenčni odbor ga je bil odposlal v Moskvo h kronanju ruskega carja z dr. Jankulovim in Veličko-vim. To priložno-t porabil je dr. Stranski, da je prepričal ruske kroge, da napačno sodijo o njem. Obiskal je Aksakova jn (Lackova, ter odločno zagotavljal, da mej Bolgari ni nasprotnikov Busije. Dr. Stranski je energičen in podjeten mož. Z Gabrijelom Krestovičem se ni dobro sporazumel, ko je ta bil ravnatelj notranjih zadev, on pa ravnatelj financ. Posebno nepovoljno mu je pa bilo, da je Krestović bil imenovan generalnim guvernerjem. Poslednji čas prihajal je dr. Stranski pogostem v Sredec in skušal se je približati knezu Aleksandru. Dr. Stranski ima vse lastnosti, katere je treba za vodstvo kake ustaje, sicer pa to ustajo ni bilo posebne težko prirediti. — Gabrijel Krestovič (Gavril paša) odstavljeni generalni guverner vzhodnjerume-lijski se je postaral v turških državnih službah. On je bolgarsk domoljub in pisatelj, dober pravnik in skušen uraduik. Star je 70 let. Ako mu knez Aleksander ponudi kako dobro mesto, javaljne da bi je odklonil. Bil je že dolgo preverjen, da je '• •.> ■ •■• • ■■ ... il01i.li v '..il!;u i .i i zjedinjenje Vzhodnje Rumelije z Bolgarijo neod-vrnljivo. Želel je sapo, da bi še odslužil petletno doT>6:'8V()je^d guvej-fterstva, za'kar rtu p0o inniijki 3r,a leta. * .kajti' imenovan bil je vlanj generalnim guvernerjem. Kot guverner dobival je 10Q.OUQ /r. pWie, tako, da bode knez Aleksander javaljne mogel ])odeliti primerno itiu mesto. — Drygal*ki pM, ki je sedaj tu<|f! zaprt, bil je vrhovni poveijftl)t vzho-lnjorumt-lijskih čet in adjutant sultanov. tjh rojstvu je PoljaK.1 "S prva bil je pruski častnik. Qh je bil jedini mofc V Vzhodnji Rumeliji, ki bi BI zares mogel ovirati ustijmek. Prevrat zvrsti še Je zategadelj tako 'popolno"in tako hitro, ker so Dr& galakega zaprli, 'ne da bi bil Česa hričakoval, tafo) mu odvzeli vsa sredstva,' da1 !bi 'bil intfgfcl W riti proti temu gibanju'.' Ko" j# bil DrVgalski 'zaprt, pomirili so se takoj zarothikif kajti Zagotovljeni so bili, da bodo imeli vspeh — General Bortvvig, načelnik žandarmerije je Anglež in brat izdajatelja „Morning-Posta-e. Vojak je postal slučajno, ker ga je sultan nekega lepega dne imenoval turškim generalom zaradi prijateljstva z njegovim bratom. Slavo si je pridobil v zasledovanji razbojnika Nikolaja Spaposa, kateri se je celo leto branil v gorah z 12 tovariši proti vojakom in žandarmeriji, kate-rej je zapovedoval Bortvvig. To zasledovanje je polno komičnih epizod, katere spominjajo na podobe iz grškega življenja, kakor jih je narisal s pravo atiško soljo Edmond Abot v svojej knjigi o Grškej. Ta general je jako dober človek, ob prevratu se pa zanj skoraj nikdo brigal ni. še zaprli ga neso. Bort-wigova žena je Rusinja. — Policijski načelnik Plovdiv-ski stotnik Filipovič Korostelov bilje najvažneja osoba zaBortvvigom v vzhodnjerumelijski žandarmeriji. Bil je sploh čislan po vsej deželi. Ves čas od ruske okupacije je bil v službi. Udan je Rusom in unet za bolgarsko stvar. Korostelov bil je naklonjeni temu gibanju, katero je želel ves bolgarski narod. Korostelov si je bil dobro ohranil' v spominu besede pokojnega Skoboleva, da Južna Bolgarska ne more imeti druzega smotra, kakor zjedinjenje s kneževino, in da Vzhodna Rumelija odločena od Bolgarske mora napeti vse sile, da stare one odstavke Berolinskega dogovora, kateri so dekretirali ta proti-naravni razkol." Bolgarski knez in bolgarska vlada si posebno prizadevata pomiriti muhamedansku prebivalstvo v Rumeliji in zaprečiti, da sc ustanek no razširi v Makedonijo. Na ta način upa Bolgarija najložje doseči, da se bodo na konferenci priznalo zjedinjenje. Z mohamedanci se je knez skoraj po polnem sporazumil. Predvčeraj obiskal je na prošnjo mohamedanskega prebivalstva mošejo v Plov-divu, kjer je bilo opravilo za sultana, potem pa za kneza. Ko je ostavil knez mošejo, obiskal je bolgarskega, grškega in katoliškega metropolita in turškega muftija. Sedaj so skoro vse stranko zadovoljne s knezom. Da pa prepreči ustanek v Makedoniji, izdal je knez strog ukaz na vse bolgarska oblastva. da takoj izroče vsacega vojnemu sodišču, kdor bi skušal širiti ustanek v Makedonijo. Tako postopanje knezovo napravilo je dober utis v Carigradu. iivšUi kralj vrnil se je v Atene. Mnogo naroda ga je spremilo na dvor. V tem sprevodu videle so se epirske, krečanske, trakiške in mukedon-ske zastave. Slišali so se klici: »Živel kralj makedonski, krečanski, epirski in trakiški." Kralj je z balkona svoje palače nagovoril narod tako le: „Se-danje resne razmere zahtevajo poguma in modrosti. Zahtevale se bodo velike žrtve, katere bode z veseljem doprinašalo grško domoljubje. Grška mora dobro premisliti razmere. Narod mora zaupati v domoljubje vladarjevo in modrost vlade". Dot MSI. Iz Primorja 26. septembra. [Izv. dopis.] Iz naših časnikov, menili bi, da zvemo vse, kar se Dvakrat si da Ezop prinesti jedilni list in ne neha bezati BO druga, da pije. Po jedi porabita več ko dvanajstorico elegantnih zobotrebcev in si naro- i čita dve škatljici dragocenih žvepleuk. Puhajoča lehke kroge vonjastega dima zapleteta se v razgovor, kateri tu verno podavam, puste prosti volji či-tateljevi, da si v govoru E/.opovem po troj i v duhu vsako drugo začetno pismeno. „Moram ti priznati", začne Ezop, „da je učinila ta dama name nezmeren upliv. Nisem še videl živ dan tako lične ženske. Poznalec sem in rečem, da bi imela v galerjji evropskih krasotic prvo, ceno." Ju ko bi jo videl na divanu, v pestri prilegajoči se ji ponoćni suknji." »Verujem, da zatemni odelisko. Srečni človek! Toda povej mi, zakaj si se ji ognil? Ko bi bil jaz z njo v takem razmerji kakor ti, pridružil bi se.ji takoj in pozval bi na njeni strani vse dvojice na Prikopu v boj za prvo ceno." »Odkritosrčno priznam, da nisem vzel dosti denarja s soboj pri uteku iz stričeve hiše in ona me je založila. Veš lahko, kako neprijetna je zabava z upnikom, če imamo prazne žepe. „In koliko ti je posodila?■ Vojteh pove svoto. „E, taka malenkost! to ti dam lahko jaz precej, da moraš zopet hiteti k njenim nogam." „Motiš se. Ne hrepenim po nji s tako željo. V mojem srci stoluje druga kraljica." „Oh, bože, in jaz bi dal zanjo brez odloka svoj život. Mili prijatelj, glej storiš mi nezmerno uslugo: prepusti mi jo." „Prav rad. Nisem ti na poti." »Toda, kako se ji približam? Predstavi me." -Prihaja mi na misel drug način", pravi Vojteh po kratkem premisleku. »Pojdi tja z mojim priporočilom', predstavi se kot inoj prijatelj in splačaj ji za me ta znesek." „Krasna misel! Še danes pojdem tja. Poljubil bi te za to genijalno misel." IzpivSl po tem razgovoru o lepi vdovi steklenico melniškega vina, ostavita prijatelja gostilno. Vojteh vrne se na novi dom in stopi po kratkem pogovoru z Brzobohatim, ki ga je ustavil na hodniku pri odprtih dverih svoje delaluice in mu ponudil kopo knjig iz krasne zaloge na pisalni mizi za ukračenje večera v podzemeljsko stanico. (Dulje prib.) godi, osobito mej nami primorskimi Slovani. I jaz sem bil tega prepričanja, zauašaj sem se, da 'Časniki povedo vse, kar se gođf!''A4'ko mi je prTttlie-koliko dnevi &^"naroi^jaTE"l)i?cjo^ v središcTtuŽne Mre, pravil o"jJogodkillVoSlih volitev,'^fevanji, 0 nezaslišanem si amoten, l narodnjakov in Narodne dunovsčine ocf strani Karnjelov, kb mi je praHril, da tanj!* postava nema iste veljave, kakor pri nasuampak da njo namesttje samc-volja Karnjelov, 'tja še tam JaljeHnm itf'zasramdvanlm1'- Slovanom niti jti'i uravici ne da zadoSŽraja iui Vsa1!1 varstva, 'jkaKor rja bi bila Ifstra'kje dinigej, ne pa rJa o bali h Jadranskega morja, in to vse 12 'strahu preo*' fcarnjeli, ostrmel sem. Pa o tem naj ne govorim dalje; upajmo, da se bode narod v Istri po vztrajnem spodbujanji in delovanji tamošnjih narodnjakov in osobito narodne duhovščine povzdignil in da bode isterskemu zmaju — Karnjelom glavo stri in v svojej hiši svoj gospodar postal. Izpregovoriti hočem o neki drugi reči, o kateri, ko sem jo začul, nesem nič manje strmel. Iz blažene Italije, sosedne Benečije, prihaja pogostoma kak dijak in je tu vsprejet v bogoslovje. Ne ve se pa, kake šolo da je dovršil. Navadno prihajajo taki, ki neso obiskovali ne italijanske gimnazije ali vsaj take, ki ima v Italiji pravico javnosti, ampak taki, ki so v čisto privatnih zavodih, malih semeniščih, doma se šolali, kjer so, kakor mi je nekdo izmej njih sam pravil, težkih predmetov kar oproščeni, tako da nemajo potem pojma ne o grščini, ne o liziki, ne o matematiki itd. Jednake šole da je tudi nek Faidutti nekje v Vidmu zvršil in bil potem vsprejet v Goriško osrednje semenišče. In tega bogoslovca, ravno zato, ker je iz blažene Italije, spravila je stranka, ki sedaj gospodari v Gorici, v Augustineum na Dunaj. Je-li to mogoče za božjo voljo, da se tujcu Italijanu posreči, kar se niti Avstrijcu ne more, da se tujcu prezrejo postavne srednje Šole, da se mu prezre matura, da se mu prezre vse, kar se za ustop v visoke šole zahteva in se ga pošlje v visoke bogoslovske šole na Dunaj. Gospod urednik, Vas prosim, pojasnite nam, je-li to mogoče, tudi ko bi imel rečeni bogoslovec italijansko gimnazijo z maturo, ne pa, ker nema, kakor pravijo, ne jedne, ne druge (Kakor sami pišete, je kaj tacega ne le mogoče, temveč celo fak-tum, žal, da so k temu i „naše gore listi" — tako vsaj se nam zatrjuje — pripomagali. Umestno bi bilo, da se dotični gospodje pred narodom opravičijo. Jako drago nam bode, ako dokažejo, da temu ni tako. Ured.) Tiskovna pravda „Slovenskoga Naroda". (Izpred porotnega Bodišca.! V Ljubljani, 22. septembra. Drugi dan. (Daljo.) Priča Mih. Štrukelj, vikanj v Čezsoči pripoveduje celo vrsto' fakt. Kar se tiče Jonkovega značaja, seje gosp. Štrukelj Večkrat čudil, ker je Jonko o odsotnih osobah obrekovalno govoril. O župniku Smeiekarji rekel je Jonko, da ga jo „ogo-ljufal", dasi je obče znano, daje g. Smere;kar uzor kot človek in kot duhoveu. Tudi se je priči jako čudno zdelo, da je Jonko neki petek hlapca, za katerega je bila postna večerja žć pripravljena, silil, da je v njegovi (g. Štruklja) prisotnosti moral mesno večerjati. Pred štirimi leti hotel je Jonko prikrajšati |n ogoljufati sv. Štefana cerkev v Logu za 3 gld. Opozorjen na zmoto, je rekel: „Kar sem pisal, sem pisal." Drugikrat kupil sem 56 litrov vina. Pogodila sva se za 10 ali 12 gld., s tem, da mora vino biti nepokvarjeno. A ko sem čez 24 ur vino domov dobil, bilo je pokvarjeno. Ko sem se zaradi, tega pritožil', dejal mi je Jonko: „Zakaj kupite mačko v mehu?" — Zopet drugikrat kupil sem od Jonka voz za 8G gld. Zagotovil mi je, da je voz popolnem dober. A ko sem se na kupljenem vozu' peljal domov, polomil se je voz in jaz in moj spremljevalec bi se bila kmalu ponesrečila. Za popravilo voza moral sera potem plačati '27 gld.'—Jedenkrat vzel seni od Jonka 40 gld. nit H! dnij na posodo ter v Varstvo pismeno' zastavil vse svoje Imetje. Odž osem đirij pošljem po dveh pričah denar nazaj, in zahtevam pismo nazaj, u ni ga hotel dati. Taki slučaji so navadni. Gabrijel Devetak plačal je Jonku dolžnih 7 gld. in dobil pobotnico.' A Joiiko ga je drugič terjal in Devetak jfc drugič plačal teh 7 gld., ker je pobbtriico založil ali 'pa izgubil. Bulč iz Cezsoče je priči pravil, da mu je Jonko obresti po krivioi računil od januvarja do junija. Bulč je zaradi tega ugovarjal, češ, da ga, ko je Jonko delal račun, niti doma ni bilo, a Joriko je odvrnil: „Jaz delam račun,''kadar jaz hočem." Tudi Bulčev brat imel je pri Jonku škodo. Menjali so kravi in določeno je bilo 27 gld. na-davka. Teh 27 gld. je šlo v izgubo. Pri nekej dru- gej priliki preveril se je priča, kako nevarno je, če se kdo Jonku zameri. — Ko je nek posestnik umrl, videl je priča tudi Jonka pri hiši, kjer je bil mrlič. Priča je mislil, da je Jonko prišel k pogrebu, a pozneje je čul, da je prišel po zadnji dve kravici. (Senzacija.) — Priča je našel v svojem računu, da so bili upisani dnevi, ko ni vzel nikakega blaga in da se račun ni ujemal z Jonkovimi knjigami. V jednem računu bil je trikrat po jeden goldinar za cerkveno olje po krivici upisan. Priča ni imel nikdar bukvic, kakor Jonko trdi. Z gos p. Štrukljem bilo je zaslišanje zatožen-čevih prič končano. Vse priče govorile so jako odločno in vestno. Kadar so bile v čem negotove, opazile so takoj: „Tega ne vem". Zaradi tega napravile so, zlasti pa duhovna gospoda, na porotnike in na občinstvo najboljši utis. Videlo se je, da se govori le čista resnica in nič druzega, nego resnica. Prišle so potem na vrsto Jonkove priče, ki so pa napravile vse drugačen, deloma smešen utis ter izpovedovale taka fakta in tako neznatna, da bi bilo skoro boljše, da so doma ostale. Priča Fran Cuder iz Loga potrjuje, da sta imela jedenkrat z Jonkom račun za 34 gld., a da je bilo vse v redu. Dr. Hrašovec konstatuje, da je priča Jon-kov dolžnik. Priča FranMlekuž (Nadaljčev), 18 let star, iz Bolca, pove. da je šel v imenu svojega gospodarja na dražbo k Minkcu, da bi kupil jedno kravo. Do-spevši tja, vpraša ga Jonko: '»Kaj1 bi rad?" — „Kravo bom kupil." Na to rekel je Jonko: „Je že prepozno." '* 4" ' Dr. rjrašovec jtonstatuje, da je to bilo še predpoludnem. 1 Priča Miha Mlekuž pojasnuje zadevo z občinskimi ploščami. Priča ima dober spomin in dobro ve, kolikokrat je Jonko plošč pripeljal, važni sklepi občinskega odbora pa mu neso znani, dasi je sam odbornik. V zadevi 11° sežnjev drv konfrontuje se priča s pričama Durjavo in Šulinom. Priča Janež'Namlich, občinski sluga v Bolci, ne ve nič posebnega, satrio' v zadevi priče Šarke pravi, da mu je Šarka baje rekel: „Kaj bi dvakrat plačeval, saj še jedenkrat komaj. " Potem bila sta na vrsti Trentarja: Josip Pretnar, vulgo Turar,' in Anton Berginc. Prvi je Jonku 400 gld. dolžan, drugi pa 1400 gld. Ti dve priči prav za pntv nesta prav nič važnega povedali, dokazali sta k večjemu, da je nevednost najdražja stvar v deželi. Pretnar odgovarjal je večinoma mimično. Zmajeval je z ramama, ko ga je gosp. predsednik vprašal, koliko je Jonku dolžan. Potem ozrl se je plaho v Jonka in dejal: „To že gospod Jonko vedo". Prvotna pri prostost teh dveh prič in njih čudovita naivnost izzvali sta veselost mej porotniki' in občinstvom in čule so se opazke: „Take so torej žrtve JonkoVe! S takimi je pač lahko delati račune." — Spložho pa se je opažalo, kako to, da Jonko ni mogel dobiti nobene druge priče. Sedem prič bil je objavil, a od teh je jedna proti njemu govorila, trije so njegovi dolžniki, jeden občinski sluga, nobeden pa ni povedal prav nič olajševalnega, nič važnega. — Z zasliševanjem teh p"rič bil je drugi dan končan. ' '{Dalje prili.) Trgovinska in obrtnijska zbornica. (Dnljr.) Na priporočbo g. odb. svetnika Pak i ča vzpre-jel se je predlog V. jednoglasno. VI. Gospod zb. svetuik Vaso Petričič poroča o prošnji za preložitev na dan 10. avgusta določenega sejma v Mozelji na dan 20. maja vsa-cega leta. O tej zadevi povprašaue občine prošnji niso utrdno ugovarjale in ker ne gre za pomnožitev obstoječih''sejmov, proti tej tudi uzrokov v narodnogospodarskem ožini'ni, predlaga odsek: zbornica naj se v odgovoru na vis' c. kr. dežei&o vlado izreče za preložitev sejma. Predlog je bil vsprejet. VIL Gospod odb. svetnik Mihael Pakič poroča o prošnji odbora za oskrbovanje premoženja v Prigorici za dovoljenje treh letnih sejmov za blago • ..... h': -"1,1 ■■ ,, " m živino. ' - Tako prošnjo je bila podala občina Dolenja-vaška, v katero spada Prigorica, leta 1861. in 1870., le s to razliko, da se je prosilo, naj bi se sejmi vršili v Dolenjivasi. Zbornica je morala takrat predlagati, naj se prostiji odreče, z ozirom na veliko število obstoječih sejmov v političnem okraji Kočevskem; dalje z ozirom na to/da ni bilo pravih uzrokov za dovoljenje, in pa zato, ker so temu ugovarjale občine s sejmskimi pravicami. Ako se pomisli, da Prigorica niti miljo ni oddaljena od Ribnice, ki ima pet' letnih sejmov za bjago in živino, in da ima prav bližnja Sodražica tudi tri letne sejme, je tedaj težko dvomiti, da bi teh osem sejmov prebivalcem Dolenjevaške občine ne ponujalo zadostno prilike, oskrbeti si potrebnega blaga, kakor tudi spečati svoje izdelke in živino. Vrhu tega nasprotujejo izbrani dnevi s sejmskimi dnevi druzih občin, ki so se po največ izrekle proti dovoljenju, — na kar se mora posebno ozirati zavoljo tega, da se ne oškodujejo že obstoječi sejmi. To pomišljajoč se izreče odsek, kakor politično oblastvo proti podeljenju predlagajoč: zbornica naj se izjavi v zmisli poročila. Predlog je bil vzprejet. VIII. Gosp. odbor: svetnik Vaso Petričič naznanja, da se bili uzorci neke 'določene teže prej colnine prosti, nekaj časa sem pa niso več. Nazna-rila o došlih uzorcih dostavlja pošta napisancem, uzorce pa izroča colnemu uradu v colno opravo, kamor morajo dotični po nje. Ker se za tako ravnanje potrati mnogo časa, izrekli so agenti željo, naj bi se glede čolne uprave uzorcev ravnalo tako, kakor po nekaterih drugih mestih. V teh mestih se opravljajo po pošti došli uzorci v uradnih urah po čolnih uradnikih in potem jih dostavlja napisancem pošta, ki pobira tudi colnino. Po mnenji govornika bi se to dalo doseči brez velijo težav, tedaj predlaga: zbornica naj se obrne v 'tej zadevi do vis. c. k:'trgovinskega ministerstva s prošnjo, da bi v sporazumi jenj i z vis. č. k. mi-nistefstvom za finance" blagovolilo za colno opravo uzorcev dovoliti one olajšave, kakoršne imajo'nekatera druga mesta. • Gosp. svetnik Ivan Perdan podpira predlog, ki je bil potem vsprejet. IX. Gospod zbor. svetnik Maks Krenner poroča, da se od meseca julija t. 1. sem naznanila če-sarjevjč-Rudolfove železnice dostavljajo strankam z nakrižnim zavitkom po pošti. Vsled tega se zaka-snuje dostavjjanje naznanil v Ljubljani najtnanie za pol'dn'e/ria debeli za pol dne, včasi pa tudi začel dan; nasleded tega je, da trgovci mnogokrat blago prepozno sprejemajo in škodo trpijo. Ravnateljstvo državnih železnic si prizadeva, da kolikor mogoče ustreza željam udeležencev in da pospešuje trgovinske koristi; govornik predlaga torej : zbornica naj se obrne do vodstva državnih železnic, naj bi blagovolili ukreniti, da bi se dostavljale naznanila strankam zopet na prejšnji način. Predlog bo vsprejme. X. Gospod odbor, svetnik Anton Klein predlaga to-le: zbornica naj poprosi visi'c. kr. deželno vlado, naj politična oblastva pripravi na to. da bodo J zahtevale zadrugovanje. Gosjmd c. kr. dvorni svetnik grof Chorin- j ! sky opomni, da je vlada že pred 14 dnovi vnovič j priganjala zadrugovanje. Pri glasovanji se predlog vzprejme. XI. Gospod odb. svetnik Alojzij Jenko opomni, da je zadruga pekov pravila že pred več ča let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Inna Orebek, zasebnega uradnika hči, 6 tednov, Emon ka cesta št. JO, za katarom v Črevesu. — Andrej Uranič, gosta*, 79 let, Kurja vas št. 7, z;i vodenico. V deželni bolnici: 25. septembra: Fran 1'aviin, gostač, 25 let, za bra morico. — Marija Anajd, gostija, 83 let, za starostjo. Meteorologično poročilo. 1 3 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. ! C ) OD 1 N 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725 59mm. 72609™. 725-49 mm. 180° C 18 2" 0 16-8-C sl.jjzh. Sl. v/Ji. sl. jz. »H 26-OOmm. ODI. -dež. > dežja, j 1 Srednja temperatura 17'7°, za 3 9" nad noruialom. dne 29. septembra t. Izvirno relegratfčno poroči Papirna renra.......... Srebrna r^nta...... ... Zlata renta .... ....... 5° „ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ... .... Srebro........... Napol ... Q kr cekini ....... Nemšk<* marke . . . !•/« državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 1 , avstr zlata renta, davka prosta Ogr.sku zlata renta 4<7„ ...... „ papirna renta 5% . . &•/„ štajerske zemljišč odvez oblig Dunava n*g srečk« „ 100 gld Zemlj obč avstr 4ty|% zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnico Pr:or oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne Hrečke 100 gld liudolfovc »rečke . 10 , Akcijo anglo-Hvstr. banku 120 „ Tramm \vay-društ. ve.lj 170 gld a v loj 82 82 109 98 282 125 61 127 169 109 V8 90 104 115 124 115 !08 175 18 98 184 gld. 15 60 45 85 75 50 95 V, 94 75 75 25 15 90 50 50 60 25 50 75 kr. ^-------— - V deželnej redutnej dvorani v Ljubljani v četrtek 1. oktoB»ra bode 1885 m večer ob 77a. dal (567—2) St. 15.932. ClfM svetovnoslavni čitatelj mislij, poslednjo predstavo v Evropi. 2. oktobra odpotuje mr. Curaberland skozi Trst v Indijo. — Ponavljal bode sloveče eksperimente, katere je izvajal na Dvoru na Dunaji pred c. kr. Visokostmi cesarjevičem Rudolfom in cesaričino Štefanijo. Gena Madežem: Reserviran sedež 2 gld., nereservjran 1 gld., na galeriji 50 kr. Ustopnico se dobe pri KAROLU TILL-u v Spitalikih ulioah in pri kasi zvečer. Razglas, (568—1) V zmislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1886. leto od 1. do 8. oktobru t. 1. v magistratnem ekspeditu izpolo-žen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času poda svoje ugovore ali pismeno ali pa na zapisnik. Po §. 4 imenovane postave so porotniškega posla oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot predaji ali nainestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pra-tiki. - Mestni magistrat v Ljubljani, v 27. dan septembra 1885. Župan: Grasselli. Prodaja jabelk. Pri graščini Turn-Podpeo vThurn-Gullenstein) poleg sv. liri /h na Dolen jskeiu proda so 100 do 150 mernikov obranih jabelk izvrstnih vrst. Jabolka so oddajo za gotovo plačilo s pogojem, da jih kupec sam v posodo uloži, potem jih graščina" postavi na kolodvor v Litijo. (550—3) Zastopnike, potovajoče in stalne, !•«■«'m pod vrlo dobrimi pogoji. Ponudbe do 1. oktobra t. 1. pod Stroj" uprav-ništvu rSlovenskega Naroda". (560—2) c. k. dvorni zalagate-!ji, k. nizozem. dvorni J zalagatelji, Amsterdam, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao - Anisette, ^IrJTS (Curacao-sko aniško žganje) deželi. (B34_3) mr Gotovi zaslužek! Brez kapitala in rizike more si vsakdo h prodajo avNiro-ogerakih državnih in premijskih srečk proti plačilu na obroke po post. čl XXXI. z leta 1883 vsak muc 100- 300 iiti. Ponudbe, v katerih se mora povedati, s čim so je dotičnik do sedaj pečal na (526—4) INTERNAT, ANN0NCEN-KXPED1T10N LEOPOLD LANG it u a i m pest 11. Dorotheagusse 9. Cvet zoper trganje je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatičen, trganje p« udih, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kit« itd., malo časa, če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva uaj se samo „cvetii zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Sfhutjmftrff. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (401—12) JJ^KAKM TMKOCZY' jjj^gT zraven rotovža v Ljubljani. I ♦ i 5 : ■ i j Odlikovana sedmograška gorska vina &&W§§Y^-%^ _ v steklenicah in so