172. Številka. Ljubljana, soboto 29. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avstro-o^erske dežele za celo leto 16 gld. za pol leta 8 eld sa ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7.a ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. eo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2»> poleg gledališča v „zve/.di". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne rečij jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši." Jugoslovansko bojišče. Tk Ilclgrrntlti. [Izv. telegram „Slo-venskemu Narodu" oddan v Belgradu 27. jul. zvečer ob 8., došel 28. ob 7. torej za zadnji list prekasno.] Turki 10 denOf poskušali probiti se nad Zaječarom pri vasi Vražogorac Sfrei reko Timok napadivši v ostrej bitvi levo krilo srbske vojske nasproti potoku Lapanja. Pet ur je bitva trajala, Srbi so zmagali, ubranili Turkom približati se Timokn. Na I barji je general Cali moral popustiti komando in prevzel jo je Čolak Aiitić, kateri je precej vojsko turškega poveljnika Derviš-paše, ki je bil z redno turško vojsko in z Arnavti mestu Sjenici na pomoč prihitel, popolnem pobil in v beg zapodil. Kakor je vidno iz tega telegrama, prizadevajo si Turki strašno, prodreti na Timoku v Srbijo. Nij se jim do zdaj posrečilo. Srbi zbirajo tu v bližini nove moči, in velika bitva, ki se zlasti od turske strani tako dolgo užo napoveduje, bode sigurno kmalu. — Srečno pa napreduje v jugu srbski polkovnik Čolak Antič, kateri je zdaj prevzel tudi oddelek starega generala Caba, ki je mnogo let organiziral srbsko vojsko, bil dober teoretikar, a so v praksi nij izkazal. Neizmerne važnosti bi bilo, ko bi Antie, imel in na dalje srečo, da bi Sjenico vzel, ker potem se more zjediniti s Črnogorci. Od Črnogorske vojske se poroča 2G. jul. iz Cetinja, da je 15.000 mož turške vojske, zbrane v osmih dneh iz Podgorice in Skadra, Čast in sramota. (Novtla iz družinskega, vičernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.) III. (Dalje.) „Pravi, da ne mara za zabavo," sporoči Česelj hitro in sladko materi nazaj, potem pa iz nova bliže se nagnivši k hčeri in v svesti si popolne udanosti materine in njenega splošnega odobrovanja naviše prav pravo besedo po svojem značaji, rekoč: „Da verjamem vam, mila, mlada gospo-dičina Olga. Ali čakite, če bodete pri prijazni volji, jaz vas popeljem v svoje kroge in prepričali se boste, da tu v Ljubljani je veselo in zabavno in lepo življenje. Da, da ljuba gospodičina Olga, to bi bila prava škoda in krivica, da bi tako mična, tako mlada gospodičina, kakor gospodičina Olga vi, ne lepšala ne kinčala in ne osrečevala ljubljanskih veselic. 0 po nobenej ceni se to ne sme zgoditi in se ne bo, jelite, da ne, lepa gospodičina! Jelite? — kaj V" v ponedeljek udarila na Kuče in na Doljane. Črnogorci so Kučanom na pomoč priskočili pod Hožo Petrovičem in Plamencem. Cel dan je boj trajal. Turci so bili teponi in gonjeni do Podgorice. Izgubili so mnogo mrtvili. Kako je bilo 23. in 24. s črnogorsko vojsko pri Nevesinji ali Btagaji, to se ne ve na tanko. Najbrž je bila tu samo črnogorska prva straža v boji. Gotovo je, da Turki ne-majo nobenega dobička, ker Muktar je vsled bližnje Oolak Antičcve zmage ves v strahu in ne ve kam bi šel. Iz Bel grada se 23. t. m. „Pol. Corr." piše: Vojni minister je sestavil zopet jeden nov artilerijski polk iz treh baterij. V Kra-gujevcu lafetirajo se topovi. Odkar se je vojna začela je to uže drugi artilerijski polk, kateri se je sestavil. Srbska artilerija jo tedaj za šest baterij pomnožena. Vsled sestavljenj novih baterij kupujejo se vedno konji. Vsak dan se pripelje po 40 do 50 konj dotičnej komisiji. Pri tej priliki naj bode omenjeno, da srbska vlada vsa pošiljanja takoj izplača. Tvrdnjava se oborožuje, — previdnost katera so mora, odkar je glavna armada pričela defenzivna vojevati, le odobravati. Na nasipu spodnje, na vodnej strani ležeče tvrdnjave so velikanski topovi nastavljeni, katere je Turčija po krimskej vojni od Anglije kupila in zau-kazala jih v Belgrad pripeljati. Kakor znano podaril je sultan vse ove topove leta 1807. knezu Mihaelu. Sedaj pak se bodo tisti velikanski žreli nastavili proti Turčiji samej. Kakor je uže poročano bilo, pal je v boji ruski obrst Kirejev, kateri je bil tudi poveljnik bulgarskih prostovoljcev 13. t. m. pri Zaječaru. Usmrtcni je bil pravi sin neke umrlo visoke rodovine ruske. Vsled toga se je poročalo v muozih listih, da je nekov ruski veliki knez v srbskem glavnem kvatirju. Kirejev je bil velik in lepo zaraščen in bil zelo podoben svojemu očetu, ter so je odlikoval z jako hrabrostjo. Za umrlem bode velikanska mrtvašnica. Kirejev je zapustil vdovo, o ka-terej trdijo, da je najlepša gospa v Rusiji. Znani ruski obrst Komarov je semkaj došel, kakor tudi drugi jako odlični Itusi so dospeli. Omenjena naj bodo jedino le soproga svJtovalca Tihačeva, in najveljavnejši ruski žurnalist in lastnik „Novega Vroinja", H. Su-vorin. Madame Tihačov organizira pomoči v bolnicah, katere bodo prevzelo rusko dame. V malo dnevih pridejo v ta namen najodličnejše damo onega društva iz Moskve in Peterburga. Jeden del južno-vzhodae armado je od-marširal na Timok. Tam namreč se bode bila odločilna bitka. Iz vseh turških premikanj je razvidno, da hoče Abdul Kerim-paša vojno cesto črez Zaječar forsirati. Kakor se zatrtuje bode Čerajajev sam osobno povejj-ništvo pri Zaječaru prevzel. Armade so izgubile dosedaj okolo 8000 mož, s to izgubo pa nikakor nij armada oslabljena. Od početka vojne nabralo seje pa tudi uže nad 30.000 novih vojakov za armado ter so so tudi uže odposlali dotičnim oddelom, izvzeniši prostovoljce in vstaše, katerih število je precejšnje. Kakor se tukaj sem poroča, prevzel bode najprvi ruski kirurg, „Ne vem, kako je to," odgovori silečemu natečniku Olga kakor v sanjah s teškim, vendar tolikim glasom, da mati čuje, da odgovarja. „Nu, uže vidim, da ste zadovoljni, da bodete, ko se vam vgladi pot. O meni bo največja radost! V tem pridejo do vrat. Olga, katerej se je nestrpljivost brala h vsega vedenja, hoče brž po stopnicah gor. Ceselj jo skuša pridržati loveč jo za roko; ali ona videč, da jej mati ne brani oditi, pobegne hitro ne zmeneč se za nadležnikova „lehko noč" voščila. Ceselj so potem še nekaj poniudi pri materi razkla-daje jej, koliko časa in kako se uže zanimlje za njihovo hčer, temu svojemu izjavu in postopanju le bolj malomarno podlagaje svoj odlični stališ mej tukajšnjim meščanstvom ter sploh se priporočevaje njenej dobrovoljnosti. Na to jej poljubi roko, vošči lehko noč, potem pa z ironično nategnenim obrazom hiti krohotaje svojemu čakajočemu tovarišu v družbo. S pravo zmagonosno zavestjo in radost žarečim obrazem hiti gospa Berta po stopni- cah gor; ali kakor hitro stopi v sobo in vidi hčer očitno čmernega obraza, vleže so jej brž zamokel gromonosen oblak na jasno čelo, da Olga opažeč to naglo, hudourno pooblačenje bojazljivo in malosrčno tihotapi po kotih sobe, vsak trenotek strahom pričakovaje, da zdaj in zdaj zagrmi in trešči. Toda previdna Berta hipoma uvaživši, da burna nevihta bi le še bolj vplašila prenežno in pač zatorej še bojazljivo pa nezaupno mladenko, zatare uže na konci jezika sikajoče strele, navleče si prisiljeno prijazne vedrosti na obraz ter začne medeno sladko nagovarjati Olgo. Živo jej skuša dopovedati, kako sijajna in srečna prihodnjost jej ravno ta nocojšnji spremljevalec utegne kot soprog še nakloniti. Omenja jej, da to se tem lože zgodi, ker tako premožni, kakor gospod Ceselj, ne marajo ker ne trebajo ženiti so tolikanj zato, da bi priženili si bogatstvo, marveč, da bi imeli nevesto po srci: kar tudi zakon dela najsrečneji. „Da pa ta, ki tako živo in odkritosrčno išče in želi tvoje prijazne priklonjenosti, ustreza le nagnotju svojega srca, to je očevidno, in tudi lehko razumljivo, ker ti si prav zala deklica Olga; samo kaj prijazneje boš morala slavni profesor, gospod Pirogov vodstvo sanitetnega oddela. Začasno odpošlje semkaj mnogo ruskih zdravnikov. Tudi iz Avstrije Italije, Anglije severne Amerike in celo Nemčije došli so semkaj zdravniki, kateri skoro brezplačno zdravniško službo opravljajo, da se vsi taki z veliko hvaležnostjo sprejemajo je naravno. Avstrijsko bregovje jadranskega morja v dotiki z orijentalnim pitanjem. Kdo bi ne uvidel neizmerno važnost morskega obrežja za katero si bodi drŽavo v narodno-političnem oziru sploh, in vsled tega tudi neizmerno važnost v narodno-gospodarstvenem oziru ? Pogled po svetu in razgled po zgodovini vseh časov nns uči, da več ali menj vse države zgodovinskega pomena so do vrhunca svoje mogočnosti dospele po pomorstvu. Feniei, Rimci, strašni Kartagci; za premaganjem poslednjega po prvemu — po Rimu, leta; Španjci, Genua, Venecija, Anglija itd. Vse te države in primeroma male državice so bile postale mogočne proti napadu neprijateljev v zabrambi svojega životnega obstanka, strašna v sovražnem napadu na tekmece — jedino po pomorstvu. Koliko na primer je le Galija morala prebiti po drzovitih Normanih, ker nij imela jedino sposobnega orožja za brambo — pomorstva. Kako vrlo so narodi gospodarsko napro-dovali uže v začetku novejše dobe, ko so dr-zozito začela se obiskavati obrežja vesvoljnega sveta preko še nepoznano morje. Majhena Španija je postala v kratkem naj bogatejša -flržava na sveti, ko je Kolumb Spanjcem pot v Ameriko odprl, Angličani, llolnndezi so kmalu za onimi začeli uvidjevati materijalno korist pomorstva. Vsled nastale konkurenco — boj krvavi — ljubosumno tlačenjo in zaprečevanje jadranja, v katero so tudi Francozje se upletali. Naseljevanja vseh teh narodov v Ameriki bila so temelj onej čudnej zmesi severo-ame-rikanske mogočne Ijudovlade, katera ima v svojej moči vse pogoje gotovega obstanka. Kdo bi se predrznil prorokovati propad te republike? Pomorstvo je prvotni izvirek, dan-|hvaležna biti za njegovo ženijalno idejo in denašnji pogoj obstanka in pogoj bodočnosti . skoro čudovito nje izvršitev. te mogočne države. Anglija? To ime je pojem, kateri obsega pomorstvo, kakoršno mora biti; pomorstvo, katero gospodarsko obogatuje narod, ki se ž njim peča, in ob jednem s pridobljenim bogatstvom zaštita in zagotovlja obstanek in hegemonijo naroda na morji. Angleški narod je vse druge za celi vek prehitel in le francoska konkurenca, kakor stvari zdaj stoje, mu utegne nevarna postati. Taka bi v kratkem bila karakteristika pomorstva od njegovega početka do denašnjega dneva. Pustimo sedaj malo, vse več ali inenj močne in razvite faktorje našega predmeta in ozrimo se na elemente, kateri so denes še embrio, pa utegnejo vsled dogodjajev na balkanskem poluotoku s časom se razviti in celo tudi v boj vseh proti vsem stopiti z važnim vplivom. Po spretnejših peresih, nego je ovo pi Vpliv sueškega prekopa je vsestransko velik. Izhodno pitanje, pred katerim celi svet trepeče, začelo se je krvavo reševati na Balkanu. Nij li posredno tudi sueški prekop pospešil začetje tega reševanja? Prihodnjost bode to učila; denes se uže s takovim dokazom ukvarjati, bilo bi nehvaležno delo. Gotovo je le to, da bregovje balkanskega poluotoka, je velicega narodno-gospodarskega pomena uže za bližnjo prihodnjost. Na stran pustivši vzhodno bregovje tega poluotoka in črno morje, ozrimo se torej na zapadno bregovje in v prvej vrsti na avstrijsko primorje. Uže na prvi pogled nam zendjevid kaže, da Avstrija mora težiti na krepčanje svojih južnih primorskih dežela brez ozira na jav-kanje faktorjev, katerih jeden jo sicer mogočon satelja teh vrstic in tudi po praktičnih iz- j postal, a si je nezasluženo prilastil zastopanje kušnjah je dognano, da komunikacija po morji j občnega mnenja, to je namreč nemško židov-je cenejša od one po kopnem, torej tudi prva j stvo. Omenjam še druzega faktorja, kateri še bolj od druge ugaja trgovini. Evropa bode j tudi v Avstriji zvonec nosi, preko katerega pak zaradi prevažujoče množine rafiniranoga ljud- bode zgodovina neizprosljivo na dnevni red stva vedno največji trgovinski emporium, sve- stopila in to je magjarski dualizem ali cepljene tovno tržišče ostala. Važno je torej se ozirati | močij v to- in onkraj lejtansko polovino. na povodne komunikacije, katere daleč v srce Evrope segajo, Dualizem zaprečuje razvoj našega cesarstva kei izključljivost Magjarov ljubosumno Severna in zapadna Evropa je vsled geo- zabranjuje Avstriji, da bi si pridobila zaslombo grafitnega obličja baje bolj primerna za trgo- |svojega morskega brogovja dalmatinskega s vino z Ameriko (akoravno splošno občevanje 1 pridobitvijo Posne in severne Hercegovine. I sveta se svetom vedno ostane neomejeno). Po Dualizem ta zaprečuje, da Avstrija se ne 'baltiškem morji in po velicih rekah na zapad-! more krepko ustavljati nemškemu židovstvu, nem evropskem bregu Indije lekko daleč v no-• katero perhorescira kropljenje avstrijskega j tranjo Ivvropo priplujejo. Neizmerne važnosti ( elementa v jugu s pridobitvijo Rosne in Her-1 za svetovno trgovino in posebno za trgovino cegovine. Je li potem mogoč obstanek mag-jz bogato Azijo in z izhodom sploh je pa jarskega dualizma v Avstriji? Je li mogoče, ! sredo-zemsko, črno in jadransko morje. . da se vzdrži v sedanjem veku tak sistem „di- Francoz Leasepa jo približa ta morja za j vide et inipera," ko se vsi k svojim sklepajo 'tisoče milj izhodnim deželam. Sueški prekop in skupno v bran postavljajo v boji vseh proti i njegov je neizmerne važnosti postal baš v po- j vsem ? slednjih dveh letih, ker njega obstanek se je j Res najsrečnejši trenotek za začetje rešenja izkazal zagotovljenega kljubu prvotnemu strahu, | orijentalnoga pitanja za nas avstrijske Slovane da ga morski tok zopet zasuje. i bi bil za časa Hohemvarta ker je slovanski Lessepsu gre neoporekljivo priznanje za J vpliv imel nekoliko merodajne moči in zato zasluge in vsa južna Evropa bi mu morala i več veljave nego zdaj. A nekrvava prekueija vesti se proti njemu!" pristavi in jej božaje privzdigne povešeno čelo sileč jo : „Saj se boš, jeli Olga ? Glej, jutri te obišče tukaj doma. Res, lehko so ponašaš; meni se dobro zdi!" Olga v pričo vsega tega materinega prigovarjanja ostane mrkla. Če tudi sem ter tja nakima in materi po volji kaj zine: njena poparjenost in teška skrb, ki jej tako očitno počiva na obrazi, ta priča, da v srci Olga misli drugač. Pozorna mati tudi dobro opa-zevaje to, hoče uže poseči po njenoj srčnej skrivnosti, ko ravno Robert vstopi. Ta pri-merljej jo hipoma odvrne od take namere: prvič ker ne mara, da bi v pričo moža razpravljala srčne razmere hčerine in drugič, ker hoče zdaj z vso silo potožiti na njega nadejajo se, da. Kakor hitro tedaj sama ž njim, začne vedno previdna Perta kar najprijazneje uvajati ga na poglaviti pritegljej, ki ga hrani v mislih. Po daljnem, dobrikajočem ovijanji zagotovivši mu, da vse, karkoli on trdeva, tudi res obveljava navadno, zabrne na jedenkrat na klanec pomenljivo naglasovanje. „Samo nekaj, le nekaj nijsi dobro po- godil, pa je tudi bolje, da nijsi, — boljo, bolje zakaj — z dobro zavestjo lehko rečem, da bolje je, ker je boljo — ker je našej (Ugi in tudi nama le na dobro. „Kaj pa je tacega, kaj ?" zavpije Robert nevoljen nad tem dolgim ovijanjem. „Vidiš moj ljubi mož", začne Berta držeč se na sladek sniehljej „ti si sodil in trdil, da ta mladi gospod Ceselj ne ostane svojemu prvemu postopanju zvest, pa —" „Pa—pa? No kako pa, kaj pa?" nadira osorno Rohert. „Pa — pa — je pošten, značajen mladenič, ki je vreden —" „ Vreden?" »Vreden, da mu mi privoščimo večjo in boljšo pozornost, kakor do zdaj". „Vajet napet!-' zavrne Robert vstajajo iz pred soproge. „Kako vendar si ti nestrpljiv! Čaki, da izveš !" očita mu ona lehno za roko potezaje ga k sebi nazaj. „Jaz pa ne maram ničesar izvedati o taci h." „Kaj pa da; ti moraš! In gre tu za srečo tvojega otroka! Glej, gospod Česelj je nocoj nagovoril mene in mi povedal vse: da se zanima za Olgo, da jo ljubi in da —" ,,Da, da, da, večeren kriljač! zakotni lov! kakor sem bil rekel oni dan. Jaz vam užo dam! Kdor ima se pomenkovati kaj, naj pride le k meni pa govori z manoj!" ,,Nii, saj ravno to tudi želi gospod Česelj. Zagotovil mi je, da jutri nas obišče tukaj doma." ,,Kaj tu v moje stanovanje navozlanje?! No, to ti pa pravim, tebi in dekletu in tistemu vajinemu tihotapcu: to ste naredili račun brez krčmarja! ,,I kaj pa motoviliš uže zopet, ti človek nesrečni. ,,Kaj — ti še povprašuješ ? Samo pride naj mi I*' ,,Pride, pride, gotovo pride, da veš! Jaz hočem —" ,,In jaz nečem! Naredi naj mi stopinjo črez moj prag, drdral bo po stopnicah, da ne bo vedel, ali po glavi ali po petah ! Čaki, tudi onej spaki povem !" „Zdaj je dovolj! To je preveč!" vsklikne razdražena žena, vskoči po konci, pograbi poleg -nas utegne zopet na vis povzdigniti in gotovo ne v pogubljenje Avstrije, pač pa z nasledkom, da bode Avstrija, na jugu pridobila ekvivalent za izgubljeno Italijo, kateri bi bil veliko dragocenejši od izgube. Dalrnacijski pomorski breg je za Avstrijo jako problematične vrednosti brez zaslombe na izhodne pokrajine. Združen pak z Bosno in Hercegovino zadobil bi neizmerne važnosti v strategičnem in trgovinskem — sploh narodno gospodarstvenem oziru. (Konec prih.) Politični razgled« V Ljubljani 28. julija. 0//*>f#fL j list ,,Naplo" vpraša inagjarsko vlado: ali je slišala, da je monarhija pripravljena zapustiti politiko nevtraliteto in se oborožena vmešati v turško-srbski boj kot posrednik. „IIon" kliče Magjare, ki so na Turškem naj Turkom proti kristijanom pomagajo. Biettst je dobil od Andrassva ukaz naj ostane letos na svojem mestu v Londonu in naj ne misli na odpust za to jesen. Viiiiijjo (Irlave. Iz Cttriffraila se poroča, da je avstrijski poslanik korake storil, da se opusti snovanje magjarske legije. To se je zgodilo na željo in pritisk ruskih časopisov in to je uže dobro. „Ruski mir" je namreč rekel, ko je slišal, da se Magjari zbirajo pod Klapkom na boj zoper Srbe: „Dobro, mi Busi imamo več radobornih kozakov in družili tacih, ki sc vse drugače dobro razumejo na klanje ljudi. Kakor brž se potrdi, da Magjari vojujejo, poslali bomo i mi svoje. Mtitftitff-.T1 -44 zbornica je v preudarek vzela trgovinsko ponudbo z Rusijo. Grški in danski kralj z zonami sta šla v Peterburg Dva dogodka na JFVcctt Ctii sta zadnje dni. velevažna in vzbujata toliko zanimanja, kolikor ga je dandencs, ko so glavni oziri obrneni skoro samo na slovansko-turški vzhod, le mogoče : namreč, da je senat vrgel liberalno premembo o visocili šolah, tla se je torej republika konservativna izkazala; dalje pa preveliko podpisa nje pariškega posojila. Francoska se preroruje in treba je nam bode. V »•#>## m senatu je Depretis željo ministersko izrekel naj se mu izreče zaupanje. E... — --:- stoječega moža in vrže na zoib, tla zaječi in pOpoka pod njim. „To je neslišano, to je surovo, to je — da, da, to je resnica, da taki, ki v svojej mladosti najbolj ponočujejo, taki so naj huji tirani svojih žena,. „Vajet" — jeclja osupnen Robert in leze po konci. „Nič! nikamor ne, nikamor!" kriči žena in ga podere nazaj. Ti ne pripuščaš občevati s tem, ki je iz bolje, odličneje meščanske družine ljubljansko, ki iz najpoštenijih namenov išče znanja in prijateljstva z nami, in katerega pozornost bi drugi si šteli v pravo čast; ti svojega otroka srečo naravnost pehaj od sebe, ti meni kratiš jedino radost, katero bi le nad Olgo še imela, ti divjaS proti svojej lastnej krvi, ti si surov, ti si grozovit, obseden, pa tudi — pa tudi le gani se mi —" na-dira ga žena V jednej sapi se žarečim obrazom in žugajoč mu nastavljajo prste, kakor bi vsak mah uže hotela mu v lase. „BertaI" pozove jo Robert s pomenljivim naglasovanjem in počasi vstajajo izpred nje pravi slovesno: „Meni je uže mari otrokova sreča, zato Dopisi. Otl M'«ivlilje 21. julija [Izv. dop.] Naše politično socijalno življenje je postalo kaj živahno. Vse se zanima za jogoslovansko vojsko. — Novejša doba je razverižila nestrpljiv duh in ves svet se zanima le za jugoslovansko vojno. Kar živi in diha. ako je le poštenega značaja, želi zmago jugoslovanskim bratom. Le tam v kakem kotu sedi kak nein-čurček, kojega turkofilni listi z eteričnim ognjem osvitljuje slepečega na duhu in telesu. Zakaj njih duh tako hrepeni po turškej ziua.i':' No, to uže vsaka baba regija. — Zopet bi radi videli zarjo onih časov, ko je Turek gospodaril po naših krajih. Videli bi radi pOgreznitl vse, kar je slovanskega; veselili bi sc nad tem, da bi se nam Slovanom verige na noge in roko kovale. Ali upamo, da še živi oni bog, kateri čuva nad vsemi narodi. In ako je res pravičen mora nakloniti zmago našim slovanskim bratom, kateri se bore za „krst častni in slobodo zlatno." — „ Slovan povsod brate ima." Zaradi tega B8 čuje tudi od planiti in ravnin stoglasni odmev na krik naših bratov ! To doni in budi, da mrtvi človek mora postati vnot za narodno stvar. —Mladi in stari svet in narod so za to vneti, in kjer narod čuva majka Slava nij še fini s Slo-vanstva. S z rti il aro II« U i s okolice 25. julija [Izv. dop.] Oprostite gosp. urednik, da vas v nekoj reči pitam. — So li v vašem kraji tudi taki dačni inšpektorji, ko je v Ljutomeru g. N. ? < Hej to, ta gospod /.mirom okolo potuje in ima komisij tre/ glavo. V okolici sosedu jej ljutomorskej i tako v našej je meseca junija pregledoval poškodovane njive in travnike, katere so kakor veste bile meseca maja pod votlo, in v protokol je zapisaval to, kar so mu izvedenci in cenilni možje roki i ali odobrili; in zopet je prišel ta mesec g. inšpektor v sosednje občine novo/idano „kuče" in hiše inšpicirat, in je zopet zapisal to, kar so mu svedoki in župani rekli. In tako hodi od občine do občine, iz ljutomerskega okraja v radgonski in zopet nazaj. — Tako vidite, koliko je dela(!) in kaj mora (V) opravljati ta g. inšpektor. Toliko opravka gotovo pa tudi bolje vem kje iskati jo. Moj zet, če kater, bo Nemec, ne pa narodna zmes, ta ljubljanska, in najmenj kak tukajšnji, večerni natopir, ki nij miš in ne tič! To seni jaz mislil uže davno, zapomni si tudi ti.;i „Bolje bi bil vsak narodnjak, bolji naj-zagrizeneji Slovenec, kakor tak nemški svoje-glavec, to ti rečem !" treska ralmrjcna žena za odhajočim in kakor hitro Batna začne od togote zajoka. Tok solza jo ublaži, da more zopet misliti. In kakorkoli premišljuje, to so jej zdi neizogibno, da jutri sprejame napovedani ob-isek, pa naj trmasti mož stori, le kar hoče. Robert nij izostal tako dolgo v noč, kakor je Berta pričakovala po tako raburjenej razdražbi. In druzoga jutra, ko je po navadi izpil kavo, je odhajeje še dosti prijazno se priporočil, kakor da nij zgodilo se bogve kaj, ali pa, da je vse pokril s plaščem zakonske ljubezni. Na kratko, Berta, ki je ravnokar še bila v hudih skrbeh, začne se po takem moževem ponašanji osrčevati, češ, da on sije pač uže premislil na bolje, da ne mara se celo uže kesa svoje siuočne drvitosti, bodi si, da je sam sprevidel neopravičeuost svojega nij povsotli! — Kaj, da na take komisije ne gredo v vsacem okraji inšpektorji? Ilrž ko ne imajo preobilo in več delti doma. Mnenje občno je, da bi se lehko naše kmetske kuče, katere so skoro vse jednako sezidane, tu doma v pisarni dale popisati in da bi poškodovano polje utegnili tudi občinski predstojniki in zaupni možje pregledati zastonj. Domače stvari. — (G. Karel K lun) mestni svetovalec ljubljanski, bivši stolni kaplan, dobi Ravbarjev benerieijat, kakor smo čuli. — (Umrij je Jurij Ouček, jurist na zagrebškem vseučilišči, doma v JurkloŠtfU na slov. Štajerskem 25. t. nt. na konec dolge bolesti v Zagrebu. Pokojnik bil je jako zavzet za slovansko stvar. Šdoda zanj in prijazen mu spomin (Za Janežičevo si a vnos t) v LeSah je podpisani odbor preskrbel primeren slavospev (besede Ciinperinanove, uapev Ant. Stdeklov), katerega bodo peli pri odkritji spomenika zbrani slov, pevci. — Vabijo se torej vsi oni gospodje pevci (ali slavna pevska društva), kateri se hočejo te slavnosti udeležiti, da naznanijo svoje sodelovanje tajniku ,.glasbene matice", g. Vojtehu Valenti, kateri bode razposlal na zahtovanje partituro slavo-speva ali pa posamezno glasove brezplačno. V Ljubljani dne 2 let darove in prosi še milodarov. Naši bratje se junaško bore proti turškemu barbarstvu; uže na tisoče ranjendi leži v navadno slabo preskrbljenih vojnih lazaretih. Tu pomanjkuje večjidel najpotrebnejših stvari za ovezavanje ran. Ne samo ljubezen do bratovskega nam naroda, prosto Človekoljubje kliče tudi nam Slovencem! Dajmo po svojih močeh, pri- stari siu sta mrtva obležala in 8 let stara hitimo na pomoč hrabrim junakom, ranje pastariea je tako hudo ranjena, da bo morebiti še denes umrla. Tudi krave so vse mrtve obležale. Tri so bile Kacijanarjevo, dve pa necega ubozega kočljarja. Grozovito je bilo videti živino in ljudi mrtve poprek ležati. Očeta in sinčeka smo druzega zraven drnzega na mrtvaški oder položili in črez dva dni pokopali. — (Iz celjske okolice) se piše „Gosp." : 17. jul. po polu dne se je blizu škarpe pri Voglajni igralo več otrok. Težek voz pri-drdra črez most in pritisne 2l/a leta starega sina teharskega g. učitelja na kup kamenja, ki je na cesti ležal, in kateremu se otrok nij mogel izogniti, tako, da je drugi dan umrl. Sploh se govori, da razen nepotrebnega zidanja škarpe je nesrečo kriva nepazljivost otrokove varhinje in pa nemarnost voznika, ki je na vozu sedel. Koliko je jeden ali drug kriv, to bo sodnijska preiskava pokazala. — (Dveletno dete) Mica Žajbert je v Oplotnici pri Konjicah vsled nemarnosti re-jenskih starišev v celo plitvi jarek padlo in se utopilo. — (Pogoreli) so baron Post v Poko-šah, in pri sv. Miklavžu pod Mariborom 4 posestniki Volk, Vavlmik, Bezjak in Drajsigar. Ogenj sta vtorila 2 otroka. — (V Dravo skotila) je iz mosta v Ptuji 20 letna Marija Pušnik in v valovih preminola. Poprej je 8 letni sestri izročila ruto in pismo, v katerem pravi, da je zarad domačih prepirov smrt izvolila. — (Konj je udaril) Franca Ostrca v Bunčanih pod Badgono tako nesrečno s kopitom na trebuh, daje ubogi človek takoj umrl. — (Milodari za pribegle in ranjene Ilercegovince in Bošnjake in za srbsko ranjenike.) [XXXI. izkaz.] Iz PrelokeM. Zarnik 1 gl. 70 kr. Iz M os ti č a č. g. kaplan Franjo Ivanetič 2 gl. 50 kr. Iz M a-ribora poslal č. g. dr. Lavoslav Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" od čitateljev „Slovenskega Gospodarja" 30 gld. ,,Slovenci iz Loža" 2 gl. Iz Ilirske Bistrice: „skup-ščina čestilcev sv. Janeza Nep." 14 gl. Gospa Babeta Kogl iz Ljubljane 5 gld. in jeden zaboj šarpije. Iz Celja g. Kapus 4 gl. in zavitek šarpije. Prejšnji izkazi 4245 gl. 64 kr. 1000 frankov v zla'u in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4304 gl. 84 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrno dvajsetice. Odbor se prisrčno zahvaljuje za poslane ni m v svetem boji ,,za svobodo zlato in krst častni"! ()dbor se obrača še s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabi rate šarpije (cufanja), raznovrstnih platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj se pošiljajo ali naravnost v Belgrad ,,društvu rudečega križa („crvenoga krsta**)" ali našemu odboru za podporo pri-beglih in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto. J. N. II o rak, Vaso Petričič, predsednik. denarničar. Kreditna tk v n London Napol. . . C k. cekini Srebro . . 143 124 9 5 10-2 20 20 8". V, 82 50 St. 7861. Naznanilo, Na deželnej in kinetijskej šoli v Grot-tendorfu oddajo se začetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. začenši od 1. novembra 1876 štiri štipendije po 120 gld. in tri po 100 gld. Prošnje, s krstnim listom, s izpričevalom zadrževanja in zdravja, nadalje s šolskim izpričevalom, ter s potrjilom županskem o premoženji, naj oddajo prosilci osobno ravnatelju deželne poljedelske šole vsaj do 15. ftep-temhva ISTO. (222—3) V G rade i, 3. julija 1876. Od štajerskega deželnega odbora. Slavno ravnateljstvo c. kr. pošte v Trstu. V tem listu je bilo uže jedenkrat povedano, kako neredno ,,Slov. Narod" v Istro dohaja. Pričakovati bi bilo, da bi se uže na oni dopis črez leto trajajoča nerednost odstranila, toda temu nij tako, kajti le od 27. junija do 27. julija imamo sledeče nerodnosti zaznamovati: „Slov. Naroda14 od 27. in 28. junija sta došla skup v Pazin dne 2!J. junija, lista od 4. in 5. julija skup še le dne 6. julija; lista od 11. in 12. julija tudi še le dne 13. julija; 22. julija nij prišel noben list semkaj ; list od 21. jul. še le 23. julija; lista od 22. in 23. julija skup še le 24. istega meseca. NB. List od 12. julija je prišel dne 13. t. m. zjutraj semkaj, list od 11. julija pa še le 13. t. m. ob polu dne. Lista od zadnjega vtorka, kateri je bil uže v ponedtljek ob 10. uri zvečer v Ljubljani na pošto oddan, nij še denes v sredo 27. t. m. tukaj, mej tem, ko so dunajski in graški listi od vtorka vsi uže denes tukaj. Ker nijso listi niti v Ljubljani niti v Trstu štempljnni, nij mogoče poizvedeti, kje list zaostaja, da si te nerednosti uže črez leto in dan trajajo. Prosimo torej si. poštno ravnateljstvo, da bi one nerednosti odstranilo, ter velelo, da bi listi „Slov. Naroda14, kateri v Ljubljani izhaja, redno in vselej prvi dan po izidu lista, kakor se to pri dunajskih listih godi, semkaj dospeli. Naročnik „81. Naroda" v Paznu (Istri.) V Paznu, 27. julija 1876. V Skofjej Loki na C«oi-«mi i*k<-iu. prodaja so po nizki j ciMii na sr> di glavnega trga stojeća liiHii w(. iMO v dva nadstropja, a prostornimi boli.-iuii, kuhinjami, htacuno. dvoma lih-vi mm in prostornimi kleti pod jaku ugodnimi plačilnimi pogoji. Vič iz prijaznosti pri gospodu Avgustu Peisin-gorju v Šknfjej liOki. (220 4) ZoM zdravnik A. Paicliel stanuje poleg Ilivn/crAi/nc/;« mosta ■ > Jlali-JeteJ hi.ii v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od -1, do 6. uro. Njegova esenca ustne rode, stck'enica po 1 gld., in zohni prah, škatljica 60 kr. dobiva so razi n v njegovem stanov nji tudi pri gospodu li kurja Majerju in gospodu Kariugerju in Kašu. ',17ti—14) Dunajska borza 28. julija. Enotni dri. dolg v ' .it ko odi 65 u-:<) 70 Enotni tri. ioig v mbru 69 20 1860 brk. poaojii j 113 — Akcije narodne hanke 867 — kr. Parni stroj z 2','a in zraven stoječ kotel s četero konjske moči od Lachappelle v Parizu, na dalje jodna kroinai ž ti fja, fjtvimaŠ ~ t in ta. nakto. stru ica . in velika shramba xa rti-postavljanje prod njo so prav po coni (.237—1) v kolodvorskoj ulici št, 117 v Ljubljani. Mladenič, 30 let star, v kupčiji s špocorijskim in manufakturnim blagom dobro izurjen, ki ima par tisoč forintov prihranjoi ih, želi so oženitii z dobro izurjenim dekletom, ki ima neko iko premoženja; katera ima poslopje za atacuno, ima prednost. Ponudbe s fotografijo naj so oddajo pod naslovom ,,resnična misel št. 30" na uredništvo „Slov. Na i oda". (2 0—2) Samoklistirni aparat (Cl) sopumpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpo, sesalne steklenice, vezi za počene i><> isiin-iciii«*,j (jeni« Jedino le pri (.r>3—17) «.al>ii< I Fircoli, lekarju, na iltmajfkej centi v Ljubljani. TtnjH-l. 27. julija: Schaumburg iz Gorenjskega. Elsbacbor lz Celovca. — li u žić iz Reko. Pri .-41 ona: dr. Eržen iz Litije. — Sanoti iz Trsta — Bukovnik iz Zagreba. — Morschor iz Zagorja. — Pip iz Dunaja. — Lovak iz Golovca. — Dolenec iz Gorico. — May«r iz Dunaja. — Schneditz iz Trsta. — Kozina iz Dolenjskega. — llottmau iz Dunaja. Pri Muiirl: vVesel iz Dunaja. — Peterca iz Visocega. — Welesz iz Dunaja — Scbčpfer iz Insbruka. — Scbmid iz Dunaja. — Meringor iz Linca. — Baruch iz Dunaja. — Krauth iz Koroškega. — Fischcr iz Trsta. — Hostuik iz Dunaj«. — Košir iz Maribora. — Demšar iz Želznikov. — Bortha iz Dunaja. — Kopman iz Gradca. — Majbenfe od Sv. Nikolaja. — Kocb iz Trata. — Engel iz Dunaja. — Svetinaiz Gradca. Pri IUcmIu Ljubljana: Skrbjun iz Kranja. Pri ZmuoiMi: Vildšek iz Gorice. — Maver iz Železnikov. Obrtnijsko pomoćno društvo, vfcnjiženo araštvo z omejenim poroštvom i Ljubljani ima svojo pisarno pred. Hradecky-jevim mostom h. št. 223, prevzema in daje denarne svote vsak dan od 4.—6. ure po polu dno izvzeniši nedelje in prazn;ke. (236—1) J. N. HOrak, ravnatelj. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk ,Narodne tiskarues". 020072 08