225. številka. Ljubljana, vtorek 4. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. [7 haj a Tsak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p o poŠti prejeman za »vitro-opersike dežele /a celo leto 1H gl., za pol leta 8 fl., ca če0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 8 t:old. — Za oznanila se plačuje od četiristopiic petit vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, r> kr., če a« dvakrat, in 4 kr., 6« s. trikrat ali \ečkrat, tiska. Dopisi nai sc izvolč irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmsnovej hiši .gleđalllk« stolha". Opravništvo, na'katero naj t-e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je n „Harodnej tiskarni" v Ko.inai.fvej hiši Ali nas g. naučni minister res ljubi? Iz slovenskega Stajarja. Kranjci! Vi presojajte to pitanje z ozirom na svoje okoliščine, a mi ga hočemo razpravljati oziraje se na svoje razmere. Prašajtese: Ali je to „ravnopravno", da ostanejo Vaše (tudi naše) srednje šole tudi v bodočem letu nespremenjene? Ali je to jednakopravnost, da ima slovenska Kranjska samo nemške sređuje učilnice? Ali je to ljubezen do našega naroda, da se je ukaz od Velike noči, po katerem bi se imelo nekoliko slovenščine uvesti v vse razrede ljubljanskih preparandij, skrčil tako zelo, da se slovenščina vpelje samo v I. tečaj in še v ta le za poskušnjo? Taka in jednaka prašanja pretresajte Vi, Kranjci, bodi si sami, ali v družbi s svojimi ljubeznjivimi nemškutarskimi šolniki: Pirker e tutti quanti. Mi imamo dovolj drugih ponižnih in pohlevnih pitanj do g. naučnega ministerstva, n. pr.: Ali mu je znano, da neki paragraf deželne postave o šolskem nadzorstvu razločno zahteva, da mora vsaj jeden deželnih šolskih nadzornikov na Štajarskem slovenščine zmožen biti? Ali je mar g. Rožek ali g. Zind-ler slovenščine dobro vešč? Kje sta bila ta dva gospoda iz slovenščine izprašana? Ali sta mar iz tega predmeta prestala izpite za ljudske ali za srednje šole? Morda sta pa ta dva gospoda vsaj Slovencem pravična, če tudi nijsta slovenščine dovolj zmožna? Ali se mar g. Zindler trudi, da bi se t srednje šole v slovenskem Štajarji vsaj za nekoliko predme- Štefetov Jurij. Kakšen pa je bil Štefetov Jurij? Prav nič posebnega nij imei na sebi. Od obilnih svojih čevljev „na kveder", katere si je zbil in zvaril vselej sam in ob katerih so debeli podplati tako daleč proč od urbasov moleli, da bi lehko pes stekel po njih — kakor so pravili vaški poredniki, ter do lisaste polhovke, katera pa je iz mladih svojih let — v spomin, kakor so zopet nagajali mu poredni vaščanje — ohranila le na vrhovnem čopku Se nekoliko kosmate svoje narave, bil je ves tak, kakeršni so vsi Lipovčunje. Veselil se je, kadar je imel kaj cesarjeve podobe v Žepu, da je mogel pri Štuparji pocejati si ce-kinasto vino po suhem grlu in jesti vogle kruha po groši, a žalosten je bil, kadar je moral v prazne žepe roke vtikati. Ob tacih revnih časih je po zimi navadno splazil se doma za peč, potaknil pete pod Be, potisnil leseno pipico mej zobe — ali pa žvečil suhe J tov v nižjih razredih slovenščina kakor učni jezik uvela? Morebiti pa vsaj g. Rožek pri-poznava pedagogiško načelo, da v mu od no šolo ne spada nematerinski jezik? (Za nemške šole v nemškem Štajarji uže da veljati to. Ur.) Je-li vsaj teh misli, da za slovenske ljudske šole ne gre usiljevati nemški jezik za učni jezik uiti v najvišji razred in da nemščina bi se v 1. razred ljudskih šol niti kot predmet priporočati ne smela? Ali g. naučni minister Conrad ve ali ne ve, da g. Rožek in Zindler nemata teh pravičnih in obče pripo-znanih načel? Ali g. Conrad ve dobro, ka košne okrajne šolske nadzornike je on za slovenski Štajar po priporočilu teh in druzih gra-ških gospodov ravnokar za šest dolgih let imenoval ? Ali naj molčim o tistem na novo imenovanem gospodu, ki je „šviga-švaga čez dva praga" ? (Naj bo !) Je-li pa znano g. nauenemu ministru, kako pristranska, kako slovenščini sovražna sta nadzornika za slovenski Štajar, gg. It a u D e r in A m b r o ž i č ? Ali prevzvi 9 eni gospod ve, da sta ta dva gospoda v družbi z drugimi največ le nemščino pospeševala, le nernško-misleče učitelje priporočala, le nemščino pri učiteljskih skupščinah gojila, slovenskim učiteljem pa boljše dohodke, starostne doklade zabranjevala? Ali je visokim gospodom ▼ Be5i strast teh z nova na važno mesto pozvanih nadzornikov znana? Zakaj se nij našel mož, ki bi bil o pravem času povedal g. naučnomu ministru, kako je g. Ranner skušal j prepir vsejati mej narodne učitelje, kako sej je spodtikal nad slovenskimi knjigami, ki jih skorje kruhove; po leti pase je najrajši leno polagal v senco. In kadar se je v poletji žalosten stezal v senci, po zimi pa čepel za pečjo, metal dim iz pipice, iz katere bi ga še v cerkvi smel vleči, kakor je pravil, ker je bila tako ponižna, da se je odkrila — bila je namreč izgubila pokrovček — ali hrustal trde kruhove skorje, zmislil si je vselej sladkega vinca Štuparje-vega in vzdihnil je tako britko iz vseh globo-čin svojega obilnega želodca: „0 ko bi ga človek imel, da bi ga pil in pa bel kruh, da bi ga jedel!" — Potem je začel premišljati, če bi ue dalo dobiti se kake kaplje na upanje. „Šio bi uže, šlo", dejal je, „ali Jurij, če ga piješ danes in nič ne plačaš, bodeš moral pa v prihodnje, ko bodeš kaj imel, plačati za dvakrat, a piti samo za jedenkrat." In tako je vselej rajši doma ostal. Lipovčanje so govorili, da je Jurij malo prismojen. On sam pa je pravil, da bolj pametnega devet fara okrog ne premore in ne samo Lipovec. In res je bil Jurij nekaj več od vseh Li- je našel v učiteljskih knjižnicah in miznicah, kako je bre/ postavnih u z roko v — konfiscira! samo slovenske knjige iz šo-larskih bukvarnic? Ali nij to velika škoda in sramota za naš slovenski jezik, da nij nihče prej razodel g. naučnemu ministru, kako je g. Ambroži č, ki se kot šolski nadzornik na novo posmehuje, v svojej svetej jezi vpričo učencev raztrgal slovensko knjižico? Morebiti bodo pa ti na novo potrjeni nadzorniki ustavili to prejšnje svoje delovanje? Morebiti? — Mogoče je, dv bodo pohlevnejši in čakali na novo zasedenih prostorih ugodnejšega vetra, ali pa tudi ne, kdo ve?! Zdaj naj pa še kilo reče: Nezadovoljni Slovenci! Saj vam vlada da, česur le poželite?! V . . . . ški. Iz kranjskega deželnega zbora. III. seja 1. oktobra 1881. Od narodnih poslancev/ so bili navzočni vsi razen d r. viteza B 1 e i w e i s a, dr. Zamika in Kluna. (iospodu dr. vitezu Bleiweisu se je dovolil 14 dnevni dopust, za katerega je prosil zaradi očesne boleliuosti. Poslance g. Dol I-h o f je zarad bolezni dobil spet teden dnij dopusta. Po (nemškem in slovenskem) naznanilu g. deželnega predsednika \V i n k 1 e r j a , da je blagovolilo Njih veličanstvo presvitli cesar imenovati poslanca Petra G r a s s e 11 i j a deželnega glavarja namestnikom, poprime poslanec Q ras-selli besedo in izraža upanje, da mu ne bo j trebe dejanski zavzeti mesto precastitoga g. deželnega glavarja, če bi se pa to zgodilo, želi, povčanov, ki nij so znali mnogo druzega, nego za silo kako neumno pri poliči vina blekniti, ali pa kako gorjanske zatuliti. Bil je godec in še prav dober godec. Le naj hi izbrali si Lipov ški fantje katerega, ki bi znal tako, kakor on „na tohte" harmonike vleči, kadar so pri Štuparji po svojej hribovskej navadi bili s petami ob tla ter sukali dekleta v kolo! In Jurij je tudi razumel svoje harmonike. Kadar je imel pritisniti na tisti visoki glas, ki je bil pokažen, zakričal je sam mesto njega, da je vsem zašumelo po ušesih in da so vsi plesalci ob jednem zavriskali ter tlesknili s petami ob tla. In če je kričanje in plesanje malo ponehalo, vedel je Jurij tudi katero ziniti. Vse ne mu je smijalo in od vseh miz kričalo: „Ej godec: pojdi no pit, ker si jo tako dobro uganil !M In Jurij je šel, dobro potegnil ga in vsakemu še kako „pametno" povedal. A burke njegove grajati, z dovtipi dotikati se Jurija ali pa njegovih širokih čevljev ter čopka vrhu polhovke njegove si nikdo nij upal. Vsak je vedel, da bode Jurij takoj zasolil tako, ki da bi povod ne bil nikdar neprijeten, in za tak slučaj priporoča se uže zdaj cenjenej bla-gohotnosti si. deželnega zbora. Deželni glavar prijavi dopis načelnika finančnemu odseku, ki naznanja, da poslanci dr. Vošnjak, Navratil, dr. Poklukar in Potočnik, kakor so izjavili pri volitvi, ne hodijo v seje fiinančnega odseka in pozivlje deželni zbor, naj na novo voli ude v ta odsek. Volitev se po predlogu poslanca barona Apfaltrerna odloži do konca denašnje seje. Deželni glavar naznani več prošenj, mej njimi prošnjo kranjskega ribarskega društva za podporo, več občinskih in zasobnih prošenj, naj bi deželni zaklad prevzel nekatere bolnične in blaznične oskrbovalne stroške, prošnjo dr. Pavla Preiniča za imenovanje definitivnim zdravnikom na Studenci, prošnji malarja Grilca in učiteljske udove Katarine Krombholz za letno podporo. Vladna predloga zastran izjave mnenja o državno-pravnem razmerji glede Žumberškega okraja in Marindolske zanožine izroči se upravnemu odboru, ki se bode po nasvetu posl. vit. Gutmansthala za obravnavanje te predloge pomnožil za dva člana. Poročilo deželnega odbora o izjavi mnenja zaradi nekaterih prememb domovne postave izroči se tistemu odseku, kateri bode voljen za pretresanje vprašanja, kako odstraniti neugodnosti dvojne uprave Poročilo o delovanji deželnega odbora za čas od 1. janu-varijo 1. 1880 do konca junija i. 1881 izroči se po svojih oddelkih raznim odsekom. Deželnega odbora poročilo o tem, kako so se izvršili sklepi lanskega deželnega zbora glede sirotinskih ustanov; potem ono glede nekaterih potrebščin, katere so se v proračunu za deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu za leto 1882. ali na novo uvrstile, ali pa po-vikšale in isto tako poročilo o tem, da, bi se na deželnej sadje- in vinorejskej šoli na Slapu vpeljal praktični pouk o kmetijstvu za učitelje ljudskih šol, se izroče finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o potrjenji raznih občinskih priklad in vse prošnje o tacih zadevah se izroče upravnemu odboru. Pos^inec Potočnik obširno utemeljuje svoj predlog, naj se vladi pošlje prošnja o gradnji železniške proge Trst-Loka-Launsdorf, katera bi donašala veliko korist vsej avstrij- skej trgovini, posebno pa še kranjskej deželi. G. Potočnik nasvetuje, da se njegov predlog izroči odseku petih udov, čemur zbornica pritrdi in ob jednem sklene, da se bode U odsek volil še v tej seji. Poslanec vitez Kaltenegger poroča v imenu finančnega odseka o premembah glede organizacije in opravilnega pouka za deželno bla-gajnico in nasvetuje, naj te zistemizira pri deželnej blagajnici mesto oticijala s plačo 900 gl., a služba naj se opravlja kakor dozdaj, dokler se ne ve ali bo vlada prevzela opravila deželne blagajnice. G. deželni predsednik W i n k 1 e r izjavi, da mu je ravno včeraj došlo naznanilo, ker je finančno ministerstvo v principu pripravljeno prevzeti opravila deželic blagajne in jih opredeliti c. kr. deželnej blagajni. Potem se sprejme predlog finančnega odseka. (Konce prih.) Politicni razgled. V Ljubljani 3. oktobra. Listi še vedno trd;jo, da se avstrijski in ruski car snideta, a kraj, kjer se bode to zgodilo, še nij določen. „Triester Tagblatt" piše: -Štirje avstrijski Itavalirji so v zadnjem tednu 's političnimi enuneijacijami stopili pred svet, ki so pozornost vseh narodov in strank na-se obrnili. Knez Auersperg in grof Thurn, ta v kranjskem, oni v češkem deželnem zboru, sta govorila govore, ki so ravno tako njiju visok prtrijotizem, kot njiju državniško zmernost pokazali. Grof "VVidmann in grof Dub-sky sta, Bog si vedi kohkrat uže, svoje politično prepričanje menjala in čudovito! — čutila dolžnost, ds to svetu na oficijelen način naznanita Mej tem, ko sta omenjena prva dva kavalirja s svojima govoroma faktično nastopila oni pot sprave in sporazumi jenja, na katerem stoji tudi Taaffejev kabinet, sta druga dva gospoda se mu odpovedala in se vrnila v „naročje svojih prijateljev"...... Če se pa vender om*»je in pade Taaffejev kabinet, imamo uže danes prepričanje, da bodo prijeli državno krmilo drugi možje v istem smislu in ne možje, ki plašč po vetru obračajo in danes obsojajo, kar so še včeraj visoko častili". Gospod, mi se potapljamo, resi nas!" tako kriče na vse grlo s*daj naši ii<»mšk<»-nacijoiialci proseče stezajoč roke k Ma-gjarom, zdaj so v sili in iz Ogrske pričakujejo pomoči. Vsak, kdor se je v poslednjih časih bavil le količkaj z avstrijsko politiko, ve, kako so ustavoverci — ali kakor se zdaj nazivljajo nemško nacijonalci — ko se jim je dobro godilo, gledali porogljivo in zaničevalno na Ma-gjare, saj bi bili tudi te radi spravili s sveta, da bi bili samo Nemci gospodovali. Zdaj pa se je tastran Litave obrnilo drugače, zdaj gospodujejo pri nas avtonomisti, grof Taaflfe, a ne nemško-nacijonalci. To jih peče in boli! Koliko so si uže prizadevali, da bi razdvojili avtonomistično stranko, kako so uže napenjali svoje moči, da bi vrgli Taafiejevo ministerstvo. V to svrho rabila so jim najumazanejša sredstva! Kako so si obetali političnega kapitala iz Kuchelbada! Varali so se, ves njihov up je šel po vodi! Uvideli so, da jim samim nij možno podkopati zdanje vlade, ker uživa cesarjevo zaupanje in narodov spoštovanje, jeli so torej proseče ozirati se v Ogre in jih prositi pomoči, Andrassv naj pride na mesto Hay-merla. A tudi tu se ne bodo uresničili njihovi upi. Le čujmo, kako jim odgovarja „Pester Lloydu: „Če ustavoverna stranka nijma moči, da s svojimi sredstvi vrže Taafiejevo ministerstvo — drugi tega storiti ne bodo hoteli ni mogli in v tem oziru ni razločka ali Haymerle ali Andrassy vodi vnanjo politiko." S temi besedami je pač dosta jasno povedano, da Magjari, da ni grof Andrassy, nijso posebno zavzeti za politiko m taktiko ustavoverno. Težko da bi grof Andrassy hotel za ustavoverce kostanj pobirati iz žerjavice, sicer pa vlada mej Andrassyjem in Taaflejem popolno osobno sporazum ljenje, kajti zmenila sta se uže nri Taaffejevem na.topu in si odkrila svoje misli o avstrijskej politiki. Gotovo bi Taaffe ne bil prevzel vodstva, Če bi bil pričakoval nasprotovanja od Andrassyja. Zastonj je torej ves jok in stok in vse prošnje za pomoč, sami so se obsodili ustavoverci. Poginili so in na njihovih razvalinah zidali bodemo hram, v katerem bodo vsi avstrijski narodi dobivali jednake pravice, kjer se jim bodo delili blagonosni zakoni. Justitia reguorum fundamentum. Končan je pot! Dr. Ilorbst vrn'1 se je nazaj s svojih potovanj, kjer je govoril na raznih krajih jeden in isti govor le malo pre-menjen. Kaki so bili ti njegovi govori? Neumevni za poslušalce, katere je imel dr. Herbst pred seboj. Morda pa si je mož mislil: govorimo tako, da nas nihče ne ume, potem bodo ploskali, saj je navadno, da človek ploska, kadar ne ume besedij govornikovih, češ, je uže t»ko modro govoril, da ga nijsem mogel umeti. Kajti misliti si ne moremo, da bi bili nemšk; kmetje toli neumni, da bi se dali rabiti kot nečuteče orodje nemško-nacijonalcem. Sicer pa nam bode pokazala bodočnost. Kaj pa je dosegel starec Herbst s svojimi ščuvalnimi govoii proti nenemškim avstrijskim narodom, se ne more natanko določiti, gotovo pa je, da kdor seje zmajeve zobe, naj ne pričakuje dobre žetve. bode kar sapo zaprla, ali pa razjezil se, stisnil j svoj meh pod pazduho ter odšel. Nekdaj je še celo gospodu župniku nij' zamolčal, ko so hoteli malo pošaliti se ž njim. Vprašali so ga namreč pri izpraševanji za velikonočno izpoved: „Nu, ti Jurij Štefetov! Ali mi veš povedati če je uže kateri godec v nebesih ?B Jurij razvlece usta mrlo na smeh — tako je storil vselej, kadar je imel kako „pametno" na jeziku, — drobno pogleda izpod kosmatih obrvij ter odgovori: „Ne vem, gospod župnik! Vender pa govore in pravijo, da je nekedaj jeden bil napravil se tja gori, pa da je na poti obolel in da so mu poslali v nebesa po gospoda, ker je bilo na zemljo predaleč, pa da v nebesih nobenega gospoda dobiti nij bilo!a Tako je imel Jurij za vsacega kako šibo namočeno, kdor se je hotel z njim šaliti. Juriju se je v Lipovci vender le dobro godilo, da si je moral včasi le gledati in poslušati, kako pa drugi pijo in se vesele. Nu, saj se mu je to tudi spodobilo. Kako mu je šlo pa takrat trdo, ko je moral še služiti po vasi! Bil je namreč sin prve žene svojega očeta. In ker je mačeha hotela, da bode nje siu kedaj gospodar Štefetovcj bajti, dejali so Štefetov oče Juriju kmalu potem, ko je nehal palec v usta vtikati: „Preljubi Jurček moj! Preveč nas je doma in nemarno vsi česa jesti. Zato pa poj-deš ti h KrojČevim pastirja služit." Tako se je tudi zgodilo. Mačeha je navezala culico in Jurček je šel h Krojčevim, taval, jokal in rotil se poleti za nagajivo živino po hribskih pašnikih, po po zimi pa konjem repe rezal, iz žime zanjke pletel ter nastavljal kljunačem po hosti. Pozneje pa, ko je uže smel ob nedeljah vjednej vrsti s fanti iz cerkve grede korakati, oddal se je za hlapca, služil lepe denarje in pil ob nedeljah popoludne sladko vino Štuparjevo. Naj tudi povemo, kakšen fant da je bil Štefetov Jurij. Tisti, ki ga dandenes še pomnijo, mnogo pripovedujejo o njeni in tedanjem fantovanji po vasi. Povsod na kmetih je znana navada, da se fantje raznih vasij po noči radi pretepa-vajo mej seboj. Ta stara navada je bila tudi v Lipovci domača. Lipovškim fantom hodili so najraje sosedje Goričanje nagajat. Se ve da so Lipovški mladi junaki skušali ob vsakej takej priliki ohraniti starodavno svojo čast, in pre-drzneže dobro pretresti. Mi sicer menimo, da je tudi Jurij branil to čast, vender pa moramo poročati, da hudobni jeziki nekoliko drugače govore o njem. Kadar se namreč spominajo starci svojega nekedanjega ponočevanja, govore, da Štefetov Jurij še nikdar trdega nij čutil na svoji glavi, in da tudi nikedar nij pokazal Goričanom, kaj da se pravi vaBOvati pri Lipovških dekletih. Če je bil kedaj na vasi pretep, in so drugi dan fantje menili se o zmagovitih svojih delih, jel jih je Jurij čudeč se povpraševati: „Kaj tepli ste se? Kedaj pa? Kedo pa? Sftkom pa? Kje pa? — In jaz ničesar neverni Vrag me, da sem moral tako globoko zariti se v slamo, in tako zelo pod kožo zagledati se, da nijsem ničesa čul! Škoda, Škoda! In zakaj nij si skočil in poklical me, ti Jarnej sosedov! ki spiš na svislih tik našega hleva? To bi jim posvetili tem Goričenom, da bi vedeli, kedaj so bili v Lipovci na vasi." (Daljo prib.) ge jeden! Tudi dr. Rus s nij mogel molčati tudi on je patetično vskliknil: Nobene »prave! On je dejal dalje svojim volilcem, da Nemci v Avstriji kažejo le svoje dostojanstvo in samočastje, če odrečejo vsak resen korak do sprave, dokler je to ministerstvo na krmilu! Nič sprave, dokler je zdanje ministerstvo na krmilu! Kako bedasto, da bi kdo mislil, da jim je kaj in kdaj do sprave. Saj vemo, da nijso prej hoteli vedeti ustavoverci o nobenej spravi, ko so imeli vladarstvo, in gotovo je tudi, da bi pozneje ne hoteli vedeti, če bi prišlo drugo ministerstvo iz njihove Brede. Čemu je torej še treba skušati z njimi sklepati mir? Sovražnik je slab, neče slišati o spravi, porabimo priložnost, pogazima ga! Vna-ifiJi* clržrtve. V P€»tro«:ra€lii se v prihodnih dneh snide posebna vojaška Komisija pod predsedstvom generalnega adjutanta grofa Kotzebueja da se posvetuje o nameravanih vojnih novota-rijah. Te zadevajo: 1. Razdelitev armade evropske Rusije v štiri teritorijalne armade; 2. slučajno predrugačenje vojnega ministerstva; 3. spojitev vojne pisarne z glavnim taboriščem in 4. izpeljava uže sklenene avgmentacije ka-valerije. Povodom egiptovske krize prinašajo angleške „Times" zanimljiv članek o rešenji orijentalnega vprašanja iz peresa svojega kore-spondenta, ki baje dobro pozna vztočne razmere iz večletnih opazovanj. „Times" pišd: „A v s trija naj hrepeni po pridobitvi PreveBe in Salonikov in dobila bode ti pristanišče kakor tudi Epir in Macedonijo. Če sta jed enkrat ti dve provinciji v posesti Avstrije, prišla bode neizogibno Grška pod avstrijsko kontrolo in jedina chanca helenske pasme, da se kdaj združi, obstoji v tem, da pripozna avstrijsko vrhovno oblastvo. Avstrija, ,ma v vzhodnjem Srednjem morji večje interese kakor katera si bodi druga vlast, izimši Anglijo. Če pride je-denkrat osoda nad Carigrad, bile bi potrebne posledice tega dogodjaja prvič neodvisnost Grške od Avstrije in drugič bi Avstrija mirno okupirala vse severne obali Egt jskega morja. Glede Egipta je le jedina rešitev vprašanja mogoča, namreč popolna pridobitev Egipta za Anglijo, oziroma praktična ueodvisnost Egipta in popolno izgnanje turškega elementa od tam", Potem končajo „Times" s prepričanjem, da je le Angleška poklicana, polastiti se Egipta. — Mi se ne mislimo spuščati v natančno analizo nazorov in politike tega kort spondenta, a čudno se nam zdi, da se nikjer ne omenja Italija in Francija, ki sta vender tudi interesiram v Egiptu. Mi ne verjamemo, da bi se egiptovsko vprašanje moglo rešiti brez teh dveh držav. Kar se avstrijske pridobitve tiče, tudi popolnem ne verjamemo daleč sezajočim očem tega politika. In Rusija ? Ona bode pač gledala, da si pridobi Carigrad in svobodno gibanje po morji. Počakajmo, kaj nam bode pokazala bodočnost ! Dopisi. Iz Gradca 30. septembra. [Izv. dopis.] (Deželni zbor.) V 8. seji deželnega zbora dne 28. septembra so slovenski poslanci po g. Kukovci interpelirali vlado, kako meni ostreje postopati zoper cigane, da ne bodo sosebno ob ogerskej meji našega ljudstva toliko nadlegovali. Interpelacijo so razen gosp. Šnideršiča vsi poslanci podpisali. Dovoli se dalje, da se podobčina Dobrič od sienje sv. Martina na Paki in podobčina Št • Andrej nad Polzelo od srednje sv. Egida loči in da se podobčini Dobrič in Št. Andrej v novo politično srenjo združita pod imenom nSt. Andrej nad Polzelo*. Iz daljih sporočil gospodov Barnfeinda in Remschmidta se je raevidelo, da ima celjsko mesto 1881. leta 46.350 gold. Btroškov, dohodkov pa samo 27.019 gold; tedaj znaša primanjkljaj 19.301 gold. Zato so očetje celjskega mesta prosili, naj se jim dovoli, da smejo zanaprej od vsakega psa 4 gl. davka na leto pobirati, po 2 odstotka od naj movine stanovališč do leta 18b'J. zahtevati in pa domovinsko pravico v znesku do 200 gld. oddajati. Slovenski poslanci se tem zahtevam nijso hoteli protiviti, dasiravno so se jim napete zdele, ker se nečejo v notranje zadeve celjskega mesta vtikati. Kadar bo Celjanom preveč, se bodo uže sami oglasili. Vsakako pa nam se gospodarstvo srenjskega zastopa čudno zdi, da ima tolik primanjkljaj. Brž ko ne, bi se moralo ogibati nepotrebnih stroškov. V 9. seji 30. septembra se je predlagala nova postava, po katerej se ima oskrbljevanje in poraba premoženja okrajnih zaBtopov, srenj, kraj-nih šolskih svetov in drugih javn'h zadrug nadzorovati ; predlagalo se je tudi, da se ima za dve leti postaviti uradnik, ki ima srenjske predstojnike o računih poučevati in njihove račune pregledovati. Ta dobode na leto 1200 gl., 3 gld. dnine in odškodnino za vožnje. Izmej Slovencev je g. Žolgar v daljšem govoru našteval vse neprilike, katere so s to postavo in z nastavljanjem nepotrebnega in dragega uradnika združene. Pred vsem je nemogoče takemu uradniku in nadzorniku vse srenje v jednem letu obiskovati, njihove račune pregledovati in župane poučevati, kajti na Štajarskem je bilo 1871. leta 1537 srenj, katerih število pa se je od tega časa še pomnožilo po razdelitvi večih srenj. Pa tudi dosledno to nij, da bi imeli samo nižji samoupravni uradi take nadzornike, viši pa bi bili brez njih, io ti gospodarijo vendar z veliko večjim javnim premoženjem. Posebno postavo o nadzorovanji občinskih in okrajnih računov predlagati nij potrebno, ker uže postava za občine in okrajne zastope to določa, kar je treba po pouku na administrativnem potu le izpeljati, ne pa srenjam in okrajnim zastopom pravice krajšati in po novih postavah nove nepotrebne nadležnosti pripravljati. Tudi g. Kukovee je dokazal, kako globoko bi nova postava v pravice srenj-skega zastopa segala in vse odločbi deželnega odbora prepuščala. G. Šnideršič je z veseljem pozdravljal to postavo, vsled katere se bodo srenjski računi uredili, posebni uradnik kot nadzornik srenjskih računov pa tudi njemu nij po volji, zlasti zato ne, ker bi po njem veljava okrnjnih zastopov škodo trpela. Ko se je glasovalo, so Slovenci, razen g. Snideršiča, s konservativno stranko zoper postavo glasovali; zoper novega nadzornika je tudi g. Šnideršič z drugimi Slovenci in konservativci glasoval; liberalci pa so v svojej večini sprejeli 1. postavo, 2. da se nastavi novi uradnik za dve leti in 3. da ima deželni odbor poučni načrt o tej zadevi sostuviti in raz glasiti. Domače stvari. — (Spomenik Valentinu Man-delcu.) „Ljubljanski Zvon* od 1. t. m. piše: Dovršen je spomenik, katerega je oskrbelo „Slovensko dramatično društvo1' Valentinu Mandelcu. Po krasnem načrtu domačega umetnika, g. slikarja Janeza VVolla v Ljubljani, zdelal ga je te dni iz sežanskega kamena g. V. Čamernik, ki G. t. m. odide z njim v hrvatski Karlovec, da ga postavi na ondotnjem pokopališči. Ves spomenik ima visočine 2-Gl m. ter v premeru spodaj 0*80 m., zgoraj 0*43 m. Na stojalu, iz treh kosov zloženem in 1*65 m. visokem, vzdiga Be okrogel, zgoraj odlomljen in 094 m. visok steber, ki ima ta napis: „Slovenski pisatelj Valentin Mandelc, porojen v Kranju IG. februvarja 1837., umrl kr. gimn. profesorv Karlovcu 12. maja 1872.leta. — Postavil hvaležni nar od slovenski." Spomenik bode 4. in 5. oktobra v delavnici g. V. Čaraernika razstavljen in ljubljanski rodoljubi si ga ondu lehko ogledajo. — (Ljubljanskega Zvona) zvezek 10. ima naslednjo vsebino: X: Jurčiču v spomin, pesen. — Josip Jurčič in Janko Kersnik: RokovnjaČi, historičen roman (Dalje). — Anton Koder: Drobne povesti. — J. Jesenko: Zemeljski potresi (Dalje.) — Iv. Šubic: Na meseci. — Vojteh 1'llrich: Pesni. — Kri lan: Ljubica, pesen. — Dr. J. Mencinger: Mešana gospoda (Dalje.) — J. Žvab: Ivan Ž V. Popovič (Dalje.) — Fr. Levstik: Zgodovina slovenskega slovstva (Dalje.) — Slovenski glasnik. — (Koncert voj aš ke g od be) v ljubljanske) Čitalničnej restavraciji je bi! v nedeljo zvečer prav dobro obiskan. Godba je izborno svirala tudi več komadov sestavljenih po slovanskih napevih, kateri so občinstvu posebno ugajali. — (Poštni urad) na kolodvoru južne železnice mora po ukazu trgovinskega ministerstva takoj prestati. Kranjska trgovinska in obrtna zbornica in zlasti ljubljanski trgovci so v posebnih prošnjah potezali se, da bi na korist prometa ostal poštni urad na železnici, kakor je videti, so se zastonj truibli. — (Premeščenje profesorjev.) Gospod profesor Josip Ivančič, naš rojak jz Selic na Tolminskem, je premeščen s pazin-skega na goriški gimnazij. Na goriški gimnazij pa pride še drug gospod profesor, ki je nevešč slovenskemu jeziku, nekov Nussbaumer iz Opavije. — Gospod Lovro UrbanČič, ki je pred leti služboval tudi na ljubljanskem gimnaziji, imenovan je profesorjem za goriško realko. — Na ljubljanski gimnazij je prišel /a suplenta gospod Pucsko, ki nij zmožen slovenskega jezika. — (Drd. Fr. Kos,) iz Selc na Gorenj skem, profesor zgodovine, gre za suplenta n»i goriški gimnazij. — (»Soča«) od 1. t. m. je bila konfiscirana zaradi nekega dopisa iz Celja. legel je drugi natis. — (Na pazinskem gimnaziji) bode odslej po ukazu ministra za uk hrvatski jezik za Hrvate, italijanski pa za Italijane obligaten. — (Grozdja iz Italije) ne bodo smeli uvažati v Avstrijo, ker v Italiji gospodari trtna uš. Da bi se ne zanesla k nam ta bolezen, se je uvažanje laškega grozdja prepovedalo. — (Nesrečnež,) katerega je povozil v 27. dan m. m. brzovlak pod žalostno goro, Matej Smole iz Presarjev, je umrl z. ran&ml. — (Učiteljska služba) je izpraznjena na jednorazrednej ljudskej šoli v Kranjskej gori s 450 gld. letne plače. Prošnje je vložiti do 15. oktobra 1881 pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici. — (Iz Semiča) se nam 1. dan t. m. piše: Gospod vodja Ribani Dole ne e pride v to rek 4. t. m. v Semič, kjer bode v sredo vinograde ogledoval, v četrtek in petek pa zjutraj in popoludne javno o trtoreji in kletarstvu predaval. V soboto pojde gospod Do-lenec z istim namenom v Črnomelj in v Metli ko. — (Jesenska čuda.) Zrele črešnje je videti na mladem drevesci pri posestniku Josipu Perici v Bil j ah pri Gorici. Na vrtu tamošnje kmetijske šole pa prav lepo cvete mlada hruška. In nas zebe, kakor o sv. Martinu. — (Samomor.) Iz Gorice se nam poroča: V sredo opoludne vrgel se je z goriškega „uovega mostu" v prepad Andrej Ma- rušio, krčmar iz Solkana, ker je padel na ka menje razbil si je glavo ia takoj je bil mrtev. Baje, da so ga družbinske razmere tako daleč prignale. — (^Gospodarskega lista"), glasila c. kr. kmetijskega društva v Gorici od 10. septembra prinaša naslednji jako zanimljiv sodržaj: P o v š e: Vinogradci skrbite za snažno posodo. — P o v š e: Kako sodi slavni prof. dr. Rossler o vpeljavi amerikanskih trt. — Po v še: Poziv do vinorejskih društev. —Po v še: Našim živinorejcem v resni prevdarek. — Bole: Pravilna sviloreja. Gospodarski list velja za pol leta 60 novčičev, za vse leto 1 gl. 20 novč. Založnik mu je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, odgovorni urednik pa Anton Klobučar. List je vsega priporočila vreden. * — (Papir za listine.) Navadni papir, ki ga izdelujejo velike fabrike, je jako lep za oko, a trden, trpežen nij. Ker svet, ki dan-denes strašansko veliko papirja potrebuje, hoče imeti papir jako po ceni, prisiljene so tovarne, da delajo — slabo blago, in zanj mesto cunj jemljo les. Celo iz samega, čistega lesa uže delajo papir! Za vsakdanjo rabo naposled tudi zadostuje tak bolj ali inenj lep pa slab papir. Za važna pisma, za listine ali dokumente, na pr. za spričevala, pogodbe itd., treba je pa trdnega papirja, ki se ne zlomi ni ogoli; na ceno papirja pri takih prilikah nihče ne gleda; ali velja pola 1 krajcar ali pa dva, to je vse jedno. Tak papir za listine, ki je prepariran z živalskim limom, delati samo dve tovarni v Evropi. Jedna teh tovarn je na Francoskem, druga — v Radečah na Dolenjskem. Lastnik tega domačega ustava je znani slovenski rodoljub g. Valentin Krisper, ki izvrstno svoje blago prodaje daleko po svetu gori v severno Nemčijo in celo v Skandinavijo. Ker uže tujci ceniti znajo dobroto tega našega domačega izdelka, torej se pač spodobi, da opozarjamo nanj tudi rojake. Naročiti je ta papir naravnost iz g. Valentin Krisperjeve papirnice v Radečah pri Zidanem mostu; na prodaj je pa tudi v Ljubljani pri g. Ant. K r ispe rji. Pol novega risa tega listinskega papirja (dokumentenpapier)'L vrste (prima) velja 10 gld., pol novega risa II. vrste (secunda) velja 7 gld. 50 kr. Listinski papir L vrste dobiva se pa tudi v manjših zavitkih po 2 gld. 50 kr. in 1 gld. 30 kr. Upamo, da bodo gospodje notarji, advokatje in sploh vsi, ki potrebujejo tak poseben papir, pridno segali po njem. Kazne vesti. * (Sveta legija.) Do 300 mladih ruskih plemičev se je združilo pod imenom „sveta legija" v društvo proti nihilističnim nameram, v obrambo carjevega života. To društvo ima na razpolaganje dosta novcev, organizovano je isto tako izvrstno kakor prevratna stranka nihilistična. Članovi te legije imajo velik vpliv na carjevem dvoru, skoro večjega kot ga ima tajna policija. * (Čuden a t h e is t.) Pred kratkim zborovali so v Parizu atheisti. Mej mnogimi govorniki stopil je tudi S. na govorniški oder in dejal: Someščanje! Bogu bodi hvala, jaz se imenujem atheistom! * (Natančna delitev.) V Lodci zapustil je oče v oporoki svojima sinovoma leseno hišo in lesen skedenj. Po smrti očetovej sta dolgo premišljevala sinov«, kako bi bilo možno razdeliti zapuščino v dva dela, da bi nobeden ne trpel ni škode ni ne imel koristi. Naposled zjedinile so se njiju misli in ukrenila sta, da hišo in skedenj natanko na sredi — prežagata. Rečeno — storjeno! Žaga je dobro izvršila ukrep, a dediča sta uvidela, da to dejanje nij bilo prav pametno, kajti odsekana dela sta bila premajhena za rabo. A pomišljala si nijsta dolgo, — oba sta dodelala k svojemu delu še kos in dobro je bilo. Človek si mora pomagati umeti. Šolsko naznanilo. Na 3razrednej uaeščanskej doli v Krškem začne sc novo šolsko leto iO ' t* I rt <-x> t— "o •+5 l- X ^ h O) OO JT. lOt- esenska oblačila Navlcčnikc . . Zimske suknje Menčikov-suknje. , Suknjo od bukovice Obleko za dečke ■ Hlače .... Salonsko obleko . , „±d i— t- os co cr> i- i—i O t—i 00 co <—i 03 O > -^ M m .M . a n "rs o ©a > h . i-i i . X O -ie ■H* 12 2 rt ,g -a g >n G s ° ° iS o !ffJ9 ^ 2 b 5 co p. > Q 13 9 od gld. 14 do 35 » n 12 n 28 n t, M „ 45 n „ H „ 28 n n 8 „ 15 n n 0 » 1° m » o „ 12 n n 2^ n 32 (550—4) prodaje v Ljubljani, Gledališka ulica št. 5. Slovensko-nemške nove železniške vozne liste po svojem pravilnem obrazci za tisk, potem Jcoiiverte s firmo za 1000 komadov od gld. 2.40 naprej priporoča 2° I „Narodna tiskarna" v Ljubljani. V najem se da popolnem opravljena kavarna z restavracijo v sredi trga Postojna od 1. decembra 1881 počenši, kakor najemnik želi, na tri ali pet let. Zraven kavarniških prostorov dobi najemnik v porabo dve sobi za stanovanje, drvarnico in magacin pod streho. — Natančneje se zve pri gospodu Alojziji IDelslevI (557-3) ▼ Ljubljani._ Izdatelj in odgovorni uredaik Maks© Ar m i 6. Lastnici in tisk „Narodne tiskarne".