486. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fa praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—t četrtletno K S’—, mesečno K 1*70. —' Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se i~ pošilja upravništvu. st s:: Telefon številka 118. , :fe » V Ljubljani, sobota dne 3. maja 1918. Leto 11 k .. .. » /Vr. - '<•> ;,•*'* -■ 1 ■ NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. itt Uredništvo in upravništvo: tu [Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n eahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju 'joti: puat. — Za odgovor je priložiti innmko. j:: Telefon številka '18. Prekrižani računi. PISMO IZ BELGFADA. Bel grad 17. (30.) aprila 1913. Esad pašina Ideja. Prva dva velikonočna praznika fcrbski časopisi niso izšli, edinole .'»Tribuna« je vzbudila splošno senzacijo s svojo izredno izdajo v obliki letaka v pondeljek zjutraj med »elgrajskim prebivalstvom. »Esad paša kralj Albanije.« Ta novica je šla kot blisk od ust do ust. jVse je bilo presenečeno nad tem nenadnim obratom skaderskega vprašanja. Da celo oficielni krogi srbske Ivlade so bili prijetno — to podčrtam ,— iznenadeni nad to novico. Sam Jiaučni minister je kupil dva iztisa belgrajske »Tribune«. Vsled tega ssmemo popolnoma verjeti zatrdilu jsrbske in črnogorske vlade, da ni-jniajo ničesar skupnega s proklama-[cijo Esad paše za albanskega kralja, fdasi se vsak balkanski Slovan prisrčno veseli tega obrata. Esad paša je bil sicer obkoljen v .okadru, vendar ne tako, da bi ne ve-oel, kaj se govori in piše v Evropi, saj je baje imel celo sijajne ponudbe .v denarju, ako se vzdrži v Skadru .tako dolgo, dokler ni ustanovljena Albanija. Te ponudbe mu je predlagala neka znana evropska velesila, !ki se najbolj eksponira za Skader. A fvse to je on a limine odbil. Da, Esad ■paša se je celo branil pomagati prebivalstvu s živežem, češ. da ga ima samo za svoje vojake. Iskal je tedaj ugodne prilike, da more udejstviti krasen načrt, ki si ga je sestavil v skaderskem obzidju. Te prilike — žal — nj bji0 dolgo časa, ker so Sr-bi in Črnogorci vedno odlašali z generalnim naskokom in na vse zadnje mu pride še ta smola, da so Srbi odpovedali svojo službo Črnogorcem. Esad je že obupaval nad tem, da bi se mu posrečilo častno in še Pravočasno priti iz skaderske žagate na albanski prestol. Črnogorska vstrajnost mu je prišla na roko kot nalašč. Črnogorci ,so se odločili napraviti splošen naskok na Taraboš, na ta način je bila Esad paši dana prilika, da pošlje .svoje parlamentere v črnogorski tabor. • , Skratka on nj zaliteval za Ska-der cisto nic druzega kot časten odhod z orožjem in municijo, kar je že prej vedel, da bo rabil. Ponavlja se nam zopet Napoleonova zgodovina v drugi izdaji. Tedaj je istotako spreminjal berlinski kongres geografično karto Evrope. Bili so zastopniki, ministri in poslaniki velikih in močnih evrop-skh držav. Naenkrat se prikaže rnal mozi-Ček Napoleon in dvigne svoj Klas ‘Proti sklepom kongresistov, kateri So trepetali pred njim kot šibe na vodi. Napoleon si je postavil — kljub papežem in protestom Evrope — z oboroženo silo francosko cesarsko krono na glavo. Isto skuša udejstviti Esad paša v Albaniji. Zakaj bi pa tudi ne? Da je pa to dejstvo balkanskim zaveznikom izborno dobrodošlo, tega menda ne bo nihče tajil. Kdo jc inspiriral Esad pašo na to idejo, t. j. postranska stvar, seveda tisti, ki si tega preobrata ne žele, bodo iskali krivcev na daritvenem kozlu, v tem slučaju (kot navadno) na Črni gori in Srbiji. Esad paša in balkanska zveza. Esad paša, čim se združi z armado Džavid paše, s katero bo potem razpolagal z armado 50.000 mož, se takoj proglasi za albanskega kralja v Tironi. S tem je na najenostavnejši način rešeno vprašanje Skadra in čast Evrope, ki je baje tako »kruto trpela na ugledu vsled Nikitove trmoglavosti,« bo čista kot deviški venec. Na ta način pa jc Esad paši za* gotovljeno simpatično vedenje balkanske zveze, da, še več, tudi moralna in morda tudi vojaška in ma-terijalna pomoč ni izključena. Sicer bodo oni, ki so najbolj kričali Skader Albaniji, Albanijo Albancem, (»Albancem« lahko denemo med ušesca) strahovito poraženi, a kdor riskira, naj nosi tudi posledice. Rusija stoji na stališču, naj bo Albanija pod turško suvereniteto In balkanska zveza je akceptirala to idejo za svojo. V tem slučaju pa ni izključeno niti to, da pristopi tako ustanovljeno kraljestvo med balkanske zavezne države, katerih moč in ugled se s tem še poveča, ker je gotovo, da Esad paša ne bo nikdar igrača kake velesile. Turčija in Esad paša. Sicer pa lahko predpostavljamo, da je njegov načrt zagledal dnevno svetlobo v samem Carigradu. Proti tej potezi nimamo nikakih dokazov, pač pa govori mnogo indicij na to, da dela Esad paša v smislu danih inštrukcij, ker se v politične boje med Staro- in Mladoturki ni nikdar aktivno mešal, dasi je — PO zatrdilu nekaterih listov — privrženec Staroturkov. Da porta zatajuje in baje obsoja Esad pašino početje je povsem jasno, ker bi v tem slučaju izgubila simpatije trozveze, ki ji ]e bila vedno naj-udanejša prijateljica in zagovornica m ker bi bila s tako Albanijo ravno trozveza najobčutneje prizadeta. Saj peska je v Carigradu dosti in Lvropa ima tudi krmežljave oči. Rusija in Esad paša. Rusija, in ž njo tudi Anglija in Francoska, skušala bo pridobiti Mla-doturke na svojo stran in vtrditi vpliv tripelentente v Turčiji. Zakaj, to vemo. Trojni sporazum bo delal na vse kriplje, da vzpostavi kraljevi prestol pod turško suvereniteto v Albaniji in posadi krono na Esad pašino glavo, ker na ta način ie za trozvežo zopet ena bitka izgubljena in premoč tripelentente v evropskem koncertu sijajno dokazana. Ta fakt bo igral zelo važno vlogo v mirovni pogodbi in se bo Turčiji za to uslugo marsikaj skozi prste pregledalo. Zaključek. Naj opazujemo stvar od te ali one strani, povsod vidimo, da so jo avstrijski državniki prav temeljito zavozili. Pravijo, da bodo ohladili svojo jezo nad Črnogorci, ker pa teh niti za pošten zajuterk ni, si bodo privoščili še druge ... No, bodemo videli. Da zgubimo Še to malo simpatij, ki jih imamo v Evropi. Po Balkanu pa bo v doglednem času odmeval od skalnatih albanskih vrhov impozanten klic: »Balkan balkanskim narodom! Živeo Esad paša kralj Skipetarov! Živela balkanska federacija! Živeo Skadar črnogorski!« Bolgarsko-srbski spor ie stopil v ozadje in le tu in tam, ka kor dopuščajo interesantneje vesti, se čita kaj o pogodbi. Zanimalo me je. da sem si pre-čital članek v sofijskih »Narodnih Pravih«, kako »krasno« pišejo o Srbiji. .. . Balkanska federacija baje z Grki in Srbi sploh ni mogoča, da, niti prijateljski odnošaji ne, češ, da narod, ki ne priznava pogodbe od 29. febr. 1912 podpisane od kralja, tak narod baje ni dostojen stopiti v zvezo z Bolgarijo. Srbsko časopisje in oni pisci, ki pišejo v prilog Srbije, so nori. Kaj briga Bolgare, kako mnenje ie imel Dogovor med Nikito in Esad pašo. IP Bismarck o mednarodnem pravu sploh in o pogodbah Še pos.ebej; Bolgarske se ne tiče, kar pišejo razni pisci o Macedoniji za račun Srbije; glavno je za Bolgare podpis na pogodbi. Končno zahteva naj se ponovi Slivnica (kjer so bili Srbi premagani od Bolgarov). Macedonci pričakujejo s solzami v očeh osvobojenja izpod srbskega (ne turškega, ampak srbskega, da ne bo kdo mislil, da je tiskovna pomota) — jarma. Kijub takim in enakim šovinističnim pojavom na Bolgarskem je upati, da pride mirnim potom do sporazuma. Nekateri tuji časopisi so prinesli vest, da je sporazum že dosežen glede Velesa, Ohrida in Prilepa, kar pa tie odgovarja resnici, ker je Srbija odločna, da ne popusti v teh vprašanjih niti za las, svesta si svojega položaja in svojih pravic. Mars. Mora. V našil časih je vse mogoče in ravno ono, kar smo najbolje in najraje pripravljeni preiti s semhljajem rezerviranosti je najčešče — tudi najočividnejše. Kdor je zasledoval v teh resnih časih pota nemške žurnalistike — in pač malo jih bode, ki bi bili na to pozabili — je hočeš nočeš, moral priti do zaključka, da vso to dnevno čaisopisije ječii pod — neznano neko moro. Vsaj najširšemu krogu te, najbrže ni bilo znano, da vlada: nad njim duh, ki mori in davi vsali svobodni razvoj duha napram stali- Lastna pro dobite pri : tvrdki : H. SUTTNER a O Mestni trg št. 25 Lastna pro- tokolirana H ^ ^ g tovarn« ur g in sv. Petra cesta 8 g v Švici:: ■■ najcenejše in najboljše 5H :: v ®V,CI:: : ure, verižice itd. : tokolirana tovarna ur D M \i! ŠTJ? n Ti,’■ r. .11 .TT.T - Tnaj..,, -. -.»:iLg3 ljena v svoje ž.alostne misli ni videla v tem trenotku, da stojita na razpotju večih cest... Katera je bila prava? Nedvomno ona, ki jo je ubral La Šatenjre; zakaj on, ki je napenjal dotlej vse svoje moči, da pomiri Zi-letino žival, jo je začel zdajci še naganjati. Dasi je bila dokaj malo vajena jahanja, se je Žileta vendar dobro držala v sedlu. Tako sta galopirala dobrih deset minut. Zdaj nista slišala niti več hrupa ostalih lovcev. Žileta je slišala samo še peke-tanje svojega in spremljevalčevega konja. Kakor se dogodi navadno, se je zavedla mahoma tihote, ki jo je obdajala. Hotela se je ustaviti. Toda — bodi si slučajno, bodi si namenoma — bič njenega spremljevalca je zablodil ta hip na zadek njenega konja, ki je zdirjal naprej kakor besen. Šele petsto korakov dalje se je posrečilo Žileti ustaviti žival. Skočila ie na tla in izjavila- da ne gre dalje za nobeno ceno. »Kakor ukažete, madani,« ie dejal La Šatenjre in se nasmehnil. Nato je razhajal tudi on. Obenem pa je ošinil svojega konja z vso silo, tako da je zdirjaj kakor nor — za njim pa, vranec, ki ga ie Jahala Žileta. LISTEK. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) V trenotku. ko se je spustil tudi Franc I. za svojimi lovci — zdelo se je, kakor da se nekako obotavlja in bi rad. da ga drugi prehite — je odjahal v daljavi s kraljem vštric neznan jezdec, ki je poslušal in opazoval skrit v grmovju ves pravkar opisani prizor. Ta jezdec je pazil skrbno, da ga kralj ne bi zagledal, in se skrival po možnosti za grmi in dreves'. Bil je vitek in gibčen; z neobičajno spretnostjo je obračal svojo žival med drevesnimi debli. Na obrazu je imel krinko. Dvorjan ni bil. Bil tudi ni nihče izmed plemi-lif obližja, ki jih je prignala ravnost g]edat kraliev lov. bi bil eotovnbi Ka bil videl od blizU’ galonu da^ma^0211^ kljub na£lemu * nsko pred seboj. V- ,renot^u. ko so zatrobili rogovi, je zajahal La Šatenj-rč h kralju in ga vprašal tiho-»Kakšna so vaša zadnja pove- 1J3» sir r « »Čez pol ure se spomnite pu-ščavmkove skale,« je odgovoril Nato se je yrnil La Satenjrč na svoje mesto poleg vojvodinje Fon-tenbloške, dočim je zabaval D’Esč vojvodinjo Etanpsko. Puščavnikova Skala ni bila daleč od goščave, ki jo je omenil veliki lovec v svojem poročil]!, Puščavnikova skala, tako imenovana, ker je imel pred davnim časom neki samotar svoje bivališče, je bila v resnici cela grmada skal. ak°Picene druga na drugo in t i z zelenim mahom, o tvorile te skale med sabo več duplin, izmed katerih je bila ena dovolj prostorna, da je služila tistemu svetemu možu v domovanje. " Proti tej votlini je dirjal Franc I. ko se je ločil od ostalih lovcev, še vedno pa ga je spremljal njegov nevidni drug — jezdec s črno krinko. V trenotku, ko so se spustili lovci in njihove dame za ielenom, pa se je zgodilo tole ... Videli smo, da se je držala vojvodinja Etanpska dotlej v bližini Ži-lete. S syojim ljubosumnim nagonom zenske m s svojim poznanjem ljubezenskih zvijač Franca I. je razumela že od prvega trenotka, da nima lov drugega namena kakor omogočiti. da dobi kralj Žileto na samem. Ker deklica ni odgovorila vojvodinji na nobenega izmed njenih nagovorov, je sklenila ta jahati kljub temu v njeni družbi, čeprav molče; njej je bilo itak samo do tega, da je ne izgubi niti za hip izpred oči. Ko pa se je l°v začel, je skočil DTsč nenadoma s konja, rekoč: »Ti hlevarji so res zanikarne mrhe... vaš konj je slabo osedlan, madani...« In že je D’Ese tudi storil, kakor da popravlja konju vojvodinje Etanpske trebušni pas. Treba je omeniti, da je bil konj čisto dobro osedlan. »Hvala vam,« je rekla vojvodinja. In pognala je konja, da dohiti Žileto. Toda ni še bila dvajset korakov daleč, ko se je sedlo zamajalo pod njo; vojvodinji je komaj ostalo Časa da le zdrknila ur tla. »Kako neroden sem!« je vzkliknil D’Esč, ki je tudi skočil s konja, čeprav bolj počasi kakor prej, ter začel sedlati vojvodinjinega konja na novo, razklgdaje svoje obžalovanje na dolgo in na široko. Vojvodinja je mahala nervozno z bičem po zraku, ne da bi črhnila besedico. Sledila Je z očmi La Ša-tenjrčju in 2ileti, ki sta drevila za ostalimi lovci. Toda kmalu sta izginila med drevjem. D’Es6 je imel mnogo dela; neprestano se je opravičeval zaradi svoje nespretnosti. Nazadnje je bil konj vendar enkrat osedlan; s pomočjo svojega tovariša se je spravila vojvodinja zopet n^j. Nato je pogledala D’Eseja naravnost v oči. »Hvala vam še enkrat,« je dejala. »Bodite prepričani, da ne pozabim važne usluge, ki ste mi jo storili, in da vam pokažem prav kmalu svojo hvaležnost.« »Neznatna je moja usluga, ma-dam,« je odgovoril D’Es6 in prebledel nenadoma. »Na vsak način pa vem, da sem storil uslugo kralju, ker sem preprečil nezgodo.« Menjala sta leden smehljaj. Nato ie zdirjala vojvodinja v polnem galopu, D’Esd pa ji je sledil tik za hrbtom, misleč si; »Ali je zažvižgala, modrasica! Ako ji kralj ne poruje zob, se zgodi kai lahko, da me piči — če ne danes pa jutri... Moral se bom varovati!« Dočim je igral tako D’Es6 svojo ulogo v komediji, ki jo je bil zasnoval Franc I., je igral La batenjrč svojo. Žileti so bili dali zelo nemirnega kenja; treba je bilo vse dovršene spretnosti in hladnokrvnosti La Šatenjrčjeve da je preprečil nesrečo. Vsak hip je moral plemič prijeti nje&o žival za povodec in jo ustaviti, da jo pomiri. Tako se je zgodilo, da sta zaostala kmalu daleč za lovsko družbo. »Dohitiva jih!« je dejal La Sa-tenjrč nenadoma. Žileta, ki ji je rojilo po glavi samo to, da ni videla onega, ki ga je iskala z očmi, Žileta, ysa zaglob- šču, ki ga le zavzela avstrijska zunanja politika, v toli perečih vprašanjih zadnjega polletja. Iz Dunaja ven je bila zasnovana vsa protibal-kanska gonja, vsa ona divja gonja, ki je imela in ima tudi še danes, samo en pomen — zavesti nas v uso-depolne korake, o katerih dalcko-sežnosti danes nimamo še niti — pojma. Začela se je kampanja, katere zaključek naj bi bila samostojna Albanija, torej nov, umetno skrpucan državni nestvor. To je eno. So pa še drugi, dosti važnejši momenti. Do-čim se je prvotno zahtevalo, dati Albanijo — Albancem — in kdo se temu ni smejal? — se danes, ko je korak Esad paše to ustvaril, hoče imeti samostojno Albanijo — ne za Albance same. marveč, kot to v svojem divjanju priznavajo nemškolde-rikalni listi v svoji nadutosti sami, za malo številna katoliška albanska plemena, koja štejejo skupaj jedva do J00.000 duš! Vrhu tega pa se pri vsem tem vrši najpodlejša kravja kupčija, ki naj bi spravila enega potepajočih se evropskih — prosim, ne morda albanskih plemenitnikov — princev, do šibkega prestola in papirnate krone. Ker pa ljudske mase, v katerih biva ponajveč vsaj zdrav instinkt, niso kar kratkomalo dobiti za take diplomatične pustolovščine. trebalo je. da se je zapri-čelo uduševati ta instinkt z najnevarnejšim. a tudi najmogočnejšim sredstvom — s tiskom. In res je ravno nemški tisk, ki je zbegal po veliki večini maso tako, da danes niti ne sluti, da se spušča v nevarno epizodo za — katoliški Rim. Nemški klerikalci, ti mojstri v intrigovanju, so započeli prvi akcijo v tem smislu. Skraja so jim nasprotovali še nekateri velednevniki, a tudi te se je vedel zasužniti klerikalizem z najperfidnejšim, a tudi najizdatncjšim sredstvom — z denarjem. Podkupil ‘si je dunajske židovski liste, v prvi vrsti »N. F. Pre-sse«. o kateri ne govorimo zastonj, da dere za njo vse ostalo nemško časopisje. Da je dobil klerikalizem na svojo stran ta glavni nemški list, bilo je seveda treba ogromnih denarnih žrtev, in iz Dunaja došla vest pravi, da se je v ta namen žrtvovalo enkrat po 60, 50, da tudi 70.000 K» kar oa je ta židovski list moglo vezati le — mimogrede. Šele v zadnjih tednih, ko je bilo treba še mogočnejšega sekundanta za samostojno Albanijo, je daroval klerikalizem 800.000 K, da si za&igura ta list. Virov teh svot seveda ne smemo iskati le v Avstriji. Ce jim hočemo priti do pravega dna, moramo poseči tjekaj, koder je glavni sedež te svetovne kuge, t. j. v Rim. Od tam ven prihajajo — in to vemo iz zanesljivih ust — vse te svote, ti stotisoči in miljoni. Kakor hitro pa ima Rim pri tej stvari svoje roke — ali pod »Rimom« je smatrati Va-vikan — je tudi umljivo, zakaj in čemu vsa ta nezaslišana gonja proti Balkanu, v prvi vrsti proti Črni Gonj, Umljivo pa je tudi, zakaj se protivi »vsa« Avstrija proti koraku Esad paše. Z Essad pašinim korakom bi bilo pravzaprav ustvarjeno to, kar se je vstvariti hotelo — samostojna Albanija. A dočim so se še pred predajo Skadra bojevali nemški klerikalci za samostojno Albanijo, danes — po svoji lastni teoriji — nimajo nikakega vzroka — in to ne teoretično in ne praktično — poganjati tisoče in tisoče sinov naše države v gotovo smrt. Izgovor, da je to proti prestižu Avstrije kot protektorice albanskih posili katolikov, postane popolnoma ničev. Katoliški, kakor tudi muzulmanski Albanci, se bodo klali medsebojno in naj bo potem njih vladar kak raj-hovski potepuh, ali pa makari tudi celo kak avstrijski vojvoda. Vendar ne gre tu ne Za eno ne za drugo. Klerikalizem si želi tudi posvetnega državnega vladarstva. Rabi, kot je to posedal pred zadnjim Napoleonom, svoj patrimonium Petri svojo cerkveno drjavo in v znamenju izpolnitve te želje, ščuje avstrijski klerikalizem, v zvezi z podkupljenim čifutstvom, na vojsko. Je to, kot že omenjeno, fakt. ki se je udomačil pred dnevi v dunajskih krogih, dasi ga skušajo skrbno čuvati in vsaj nekaj časa še prikrivati. Iz vsega tega pa je tudi umljivo zadržanje Italije in Rusije. Tudi vedo dunajski merodajni krogi že danes prav dobro, da se sadov, ki jih je pognalo klerikalno avstrijsko zrnje, ne bodo nikdar veselili, Italija prav dobro ve, kaj koncem konca tiči za vso albansko politiko v Avstriji in od tam tudi nje volja, pridružiti se Avstriji pri njenem koraku. Vedo tudi danes dunajski krogi, da Italija na noben način ne bo dopuščala, da bi iz avstrijske Albanije nastala državica, lej bi le v najmanjšem zaslužila kot taka v državno-političnem življenju le delnega uva-ževanja. Skratka: Italijanska! vlada hoče pariratl udarec klerikalizma! s protiudarcem t. L — dati gvetu mrt-vorojenčka. Rusija za svoj del ve, da. kakor hitro se vgnezdi pod patronanco Avstrije v Albaniji klerikalizem, se počne tudi nasilno delo katolicizira-nja tako mohamedancev, kakor tudi pravoslavnih slovanskih plemen na Balkanu. S lem pa bi bil zadan ruskemu prvenstvu na Balkanu hud udarec. Nočemo posegati predčasno v zgodovino najbližje bodočnosti. A eno pribijemo danes: Če se tudi posreči Avstriji, izsiliti Črni gori Ska-der in ga priklopiti Albaniji, klerikalizem ne bo užival tega kar hoče — preparirati Albanijo in Albance za hlapce in bodoče vazale Vatikana. Prej kot slej bosta skrbeli za to Rusija in — Italija. Vsega tega se zavedajo danes tudi dunajski visoki in najvišji krogi Ker pa je nezmožnost avstrijske diplomacije pritirala vso stvar že tako daleč in v prvi vrsti, ker je ta nezmožna diplomacija prepozno spoznala. kam jo je vrgla intriga klerikalizma, započeta v Vatikanu, stav-lja vso stvar na eno karto, katera pa ima dvojni napis: »Ohranitev zavoženega državnega prestiža,« a na drugi: — »Na banque ...« Spectator. Slovenska zemlja. Iz Maribora. V Mariboru je minuli teden — kot že javljeno — neznan zlikovec vlomil v prostore tamošnjega c. kr. okr. glavarstva. Takoj po vlomu se je že govorilo, da ta vlom ni bil storjen le denarju na ljubo, marveč — vojaškim listinam. Proti takim kombinacijam nimamo prav nič, odločno pa se moramo zavarovati na-pram obdolžitvi, da je bil — kot to piše »Marb. Ztg.« — ta vlom insce-niran po »slovenskih Srbih«. Ni to več pavšalno sumničenje, pač pa čisto navadno časnikarsko falot-stvo. ki bi je ne pričakovali niti od najpodlejše renegatske duše. In res je, kaj tacega napisati ali vsprejeti. je zmožno le uredništvo ala »Mar-burger Zeitung«. Prav navadno fa-lotstvo je tudi, očitati nam. mariborskim Slovencem, da so po naši krivdi bili pred tukajšnjim c. kr. okrož. sodiščem na zatožni klopi oni »Veleizdajalci«, o katerih ve vsa nemška in tudi slovenska jaynost, da jih je pritirala na zatožno klop edinole šuftarija renegatov, kot so krušni očetje »Mavb. Ztg. Temu re-negatskemu lističu svetujemo, da sl prihodnjič take infamije lepo shrani za-se. če ne bi tudi mi morda bili v stanu pozabiti, da je denuncijantstvo — najgrša stvar na svetu. Takrat pa — in to si naj gg. okrog »Marb. Ztg.« zapišejo v spominsko knjigo — bi se ne zadovoljili morda s par deželam, kmetmi, marveč z osebami prve mariborske družbe, o katerih hranimo materijala dovolj, ki bi koncem konca moralo zadovoljiti tudi naše državno pravdništvo. Za tak slučaj pa se že danes zavarujemo proti očitanju, da smo — narod ovaduhov! — Konečno pa: Če smcio c. kr. poštarji, gozdarji in vadniški učitelji resnici v obraz bijoče stvari trditi o nas in naših simpatijah, zakaj bi mi ne smeli enkrat piav energično posvetiti y pročav-strijsko gnezdo naših obdravskih in prav posebno mariborskih — vse-nemških gospodov«! Potem bodo prosvitijeni »Wclttelegraphist« tam v Berolinu vsaj vedel, kako goreče pristaše in čestilce da ima pri nas, a mi, da ima kazenski zankonih tudi za — vsenemško našo kliko, veljavo. Na ostale insinuacije tega lističa pa odgovarjamo: »Wie der Schuft selbst ist. so denkt er von Anderen.« trijotje« vse Slovence — v zapor. Bodite vsi, ki to čitate, ponovno svarjeni, in ne izdajajte svojih čutov. Smo pač v težkih časih, ki se dado primerjati z onimi, o katerih trdi zgodovinar, da so imela »Oči drevesa, a stene ušesa.« Iz Brežic. »Poturica je hujši od Turka« pravi že star naš pregovor, mi pa pravimo: »Renegat je hujši od Baši-bozuka«. Afera Gaizer nam je vsem dovolj jasno pokazala, česa so zmožni čistokrvni — renegatje, t. pr. ljudje, ki so pili slovenske matere mleko, a pozabili, kaj je otroška hvaležnost in, da njih matere in očetje niti za silo niso znali nemško. Iz Ptuja. (Renegati na delu.) Ker je zadnja vremenska nezgoda napravila večmilijonsko škodo, so slovenski poslanci baje zahtevali od vlade, nai podpre slovenske denarne zavode 3 potrebnimi svotami, da bodo v stanu, pomagati bedo med ljudstvom olajšati. Volksratu ta predlog seveda silno smrdi, ker ve, da bi narod gotovo raje pri domačinu iskal podpore kot kje drugje in zato zahteva, da vlada če pristane v ta slovenski predlog, isto naredi tudi z nemškimi denarnimi zavodi. Priznavajo pa čisto odkrito, da to le radi tega, da bodo tudi oni s tem v stanu — loviti kaline. — Ideja takega podprtja, bi ne bila slaba. Da pa se onemogoči nemčuriem, po kalnem ribariti, se nam zdi primerneje, da občine čimpreje sestavijo liste (zapisnike) o škodah v njih okrajih in jih izroče pristojnim oblastem. Bo s tem storjeno dvojno delo. Prvič se prepreči renegatska nezna-čajnost. a drugič je dano s tem slovenskim klerikalcem na razpolago, da pokažejo, da jim pri vsem ni samo za strankarske interese, marveč zgolj le za narodno bedo, V Mariboru so obsodili na 10 tednov težkega zapora Jožefa Stein-bergerja, ker je v gostilni Bodlej v St. Martinu pri Slov. Bistrici — slavil balkanske narode. Steinberger je po poklicu berač. Daleč so že padli spod. štajerski renegatje! Izlet slovenskih železničarjev dne 1. majnika v Mariboru v Slivnico. je nad vse sijajno uspel. Stotine in stotine ljudstva iz vseh slojev mariborskih Slovencev je pohitelo v divno Slivnico, a zvečer po povratku v Maribor, se jih je zbralo vse polno še v Nar. domu, koder so ob zvokih slovenske pekerške narodne godbe vstrajali še pozno v prvo. mehko in toplo majnikovo noč. Sli&aU smo tudi par krepkih, pristno slovenskih besed, tako. da smo za tokrat z našimi sorojaki prav od srca zadovoljni. Želeli bi le, da nas take prilike večkrat v letu združijo. Zavednim železničarjem pa v zahvalo krepak — Živio! Iz Rogatca. V gozdovih kneza Windischgratza so že dalj časa sekali drevesa, ki so pa potem brez sledu — zginila. Dolgo časa niso bili v stanu zvedeti, kdo da tiči za vsem tem. Pred dnevi pa se je pokazalo, da je storil vse to Windischgratzov gozdarski adjunkt sam, ki je na ta način opeharil svojega gospodarja že za približno 1300 K. V Račah pri Celju se je ustrelil tamošnji mesarski mojster Fr. Podloga. Pravijo, da ga je k temu pri-tiralo slabo gmotno stanje. Štajersko. Pozor Slovenci! V Mariboru je tik novega državnega mosta na prodaj 13 lepih stavbišč. ki so vsa namenjena za slovenske kupce! V hišah. ki bi se tamkaj zgradile, dalo bi se namestiti vse polno slovenskih trgovin, ki bi gotovo dobro in lepo uspevale. Cene stavbiščem so zmerne in se namenoma žele oddati, oziroma prodati slovenskim podjetnikom. — Nadalje je naprodaj — prostovoljno — za zelo zmerno ceno hiša, v kateri ie dosedaj nastanjen Slovenec, ki je hkratu tudi lastnik onega poslopja, a se želi s trgovino vred preseliti. Vsa tozadevna pojasnila daje trgovec Vilko Weixl v Mariboru. Gornja Gosposka ulica. Iz Brežic. (Sadovi nemškega vohunstva). Dva naša patent Nemca Wresounig (Brezovmk) in Ster-sche (Strže) sta lansko leto v gostilni Deugg toliko časa zabavljala črez Srbe in ostale Albance, da se je dal zapeljati pomožni uradnik tamošnjega okrajnega glavarstva k par opazkam. Gaizer je naroden Slovenec, in našim renegatom trn v peti, radi česar sta ga tudi imenovana dva gospoda »Nemca« spravila tjekaj^ kamoi si_ žele naši »pa- Dnevni pregled. Avstrija za — Albance. O tem piše »Slov. Branik« v svoji zadnji številki: Glasom rimskega časopi- sja živi v Skadru 3000 katolikov. Za te je Avstrija zgradila stolno cerkev, v kateri ima prostora 5000 oseb. nadalje frančiškansko cerkev s šolo, semenišče in kolegij za jezuite, misijonsko hišo. bolnico in tiskarno jezuitov. To je žrtvovala Avstrija v tuji deželi, kjer nima ničesar govoriti. V Trstu Pa živi glasom ljudskega štetja. 56.000 slovenskih davkoplačevalcev, a Avstrija jim ne da niti enega razreda ljudske šole. Kolika sreča za človeka, ako je — Albanec! Albanske šole na novem srbskem ozemljil se morajo zopet otvo-riti — tako se glasi ukaz vlade v Belgradu. Dobro, da so na Dunaju lahko brez skrbi, da bi se zastopnik kake velesile zglasil z zahtevo, jial se nemudoma otvoriio češke šole društva Komenskega na Dunaju ali naj se ne zavira otvoritev slovenskih šol v Studencih in v Vodičji vasi. Blagor Albancem, ki imajo take zaveznike — mi nimamo nikogar! Nemški Miha. kolikor ga je tu in tam za črnožoltim plotom, je trepetal in se poganjal v pravkar minulih mesecih — za Turke: a pred dobrimi 200 leti so se mu tresle hla-čice; trepetal ie — pred Turki. Na razpolago nam je nemška, krasno ilustrirana molitvena knjiga izdana anno 1683. V njej stoji molitev zoper Turka in pred njo slika predstavljajočega slovanskega junaka poljskega kralja Jana Sobieskega. ki je s svojo vojsko prihitel na Dunaj in otel cesarsko prestolnico turške oblege. V divjem begu drve pred njim in njegovo viteško vojsko Jurki; zgoraj pa drži angel] palmovo vejo in iz trobente njegove prihaja glas: vietoria. Pozabljen prizor! Jubilej žalostnega spomina. Maja meseca 1873. leta se je zgodilo nekaj, česar je skoraj mejnik v gospodarski zgodovini nove Avstrije. Vsled špekuliranja, ki se ie polastil vseh vrst prebivalstva je prišlo maja 1873. leta do kraha, ki je bil bankrot špekulantov in podjetnikov in. ki se je dolga, dolga leta čutil po megovih posledicah, vsled česar je bil oni dan gospodarski razvoj države. — Kako bomo doživeli in preživeli ta žalostni jubilej? Zgodovina se ponavlja! — Odvetnik dr. Dimnik »veleizdaje« obtožen. Krškega odvetnika dr. Dimnika so spravili pod obtožbo in je že glavna razprava razpisana na 9. maja pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Čestitke Esad paši: Poroča se nam: Med številnimi vdanostnimi brzojavi, ki jih je prejel bivši poveljnik skaderski Esad paša ob priliki svoje proglasitve za albanskega kneza se nahaja tudi brzojav iz Gradca, v katerem se mu poklanja v imenu vseh graških Albancev Ivan-beg Tominats. 1. maj v Zagorju ob Savi. Steklarji na Toplici so razobesili par rdečih zastav, ki pa so visele v zraku, z napisi »Hoch 1. Mal! Na hišah ni bilo nič zastav, navdušenja ni bilo nič. Običajni jutranji obhod je izostal. Ob 11. v dvorani renegata, ki pa ni videl papeža, nekak klavrn shod. Popoldan ob polu 2. je bil sprevod do Izlak. Steklarski »Hin-tertragerji«, ki so bili v večini, so korakali kakor backi. Udeležba tako pičla, da je Čobal, dasiravno je nesel njegov častni občan koš žemelj na rami, povešal oči. Zakaj je nekdaj ošabna stranka tako polomljena? Delavci so vendar enkrat iz-pregledali. da dvem gospodom ni mogoče služiti in da je sod. Mlakar govoril resnico. Nekoga je to razkrinkanje tako razkačilo, da je spravil ob kruh tega sodruga celo tam na Pruskem. Miha kupuje hiše po Zagorju. Delavci pravijo: »Prepozno smo prišli do spoznanja«. Miha. ki je v prejšnjih časih, pro forma, po-zabavljal na denarni Žakelj trbov. prem. družbe, je svoi Žakelj v 15. letih v Zaaoriu tako nanolnil. da se ga bojijo celo tam gori v Ljublani. Pri nas ga pa razen steklarjev, ki pihajo Mihlnovo nemško kašo in par sodrugov, ki imajo mala koritca nihče ne mara. Vene in kmalu bode popolnoma usahnila Mihlnova slava. To pravijo celo njegovi nekdanji najgorečnejši sodrugi. »Adijo pa zdrava ostani!« Nam za tako »Hoch 1. Mai« internacijonalo ne bode žal. Ti pa čuj Tomaž, ki za mamičini-mi kroncami tako rad capljaš: Zdrami se, sicer postanejo za te Toplice ne »fremdes« pač pa usodepolni »Gebiet«! Vsem društvom. Vsled pomanjkanja prostora prosimo vsa društva da pošiljajo le kratke notice in sestavljene tako, da so takoj godne z a tisk — brez vseh opazk. Enako naj bodo poročila kratka in točna, ker je sicer nemogoče vsem ustreči. Uredništvo bo priobčevalo le take notice in poročila. Strela jo zadela. Kakor se iz Kranja poroča, je nastala nad Kranjem in njega okolico nevihta. Pri tem je zadela strela posestnico Marijo Jerman iz Hrastja pri Kranju, ko je bila ravno na polju. Strela je ubogo ženo poškodovala na glavi. Lasje in obleka ji ie pri tem popolnoma zgorela. Našli so jo nezavestno na tleh in ni upanja, da bi ozdra-vela. Otrok padel v vodnjak in utonil. Pretekli pondeljek je padel 2 in pot letni posestnikov sin Franc Kisel iz Sv. Mohorja pri Moravčah v domač vodnjak in je tam utonil. Požig. Dne 21. aprila ponoči je izbruhnil v hiši posestnika Franca Štrosa iz Kokrice pri Kranju ogenj Na mesto nesreče so prihiteli požarni brambi iz Kokrice in Predoselj, katerima pe ze ni bilo treba gasiti, ker so genj zadušili že tamošnji vaščani. Splošno se sodi, da gre tu za požig. Kadar gredo fantje k dekletom v vas. Pred kratkim je prišlo pet pijanih fantov pod okno neke posestnikove hčerke iz okolice Kranja. Ker pa se deklica ni hotela oglasiti, so postali fantje čimdalje boli vsiljivi. Ker pa vkljub posestnikovi zahtevi, naj odidejo, fanje tega mso poslušali, jih je oče hčerke, n Kateri so prišli fantje v vas, *Ma£® ljence polil z neko smrdečo tekočino. To je fante tako razj®zljo« da so razbili več šip na oknih. Ko so vsi razkačeni odhajali, so grozili, da bodo posestniku zažgali hišo. Pri pretepu ponesrečil. Perizijo-jjiranega .orožnika Ivana Trnovca iz Polhovega grauca je preteKio nede-j ljo prj nekem pretepu neki pijan hlapec težko poškodoval. Konj ga udaril s kopitom. Posestnika Franca Koprivca iz Polhovega gradca je preteklo soboto njegov konj udaril s kopitom, vsled česar je zadobil Koprivec težke te-esne poškodbe. Odpeljati so g? morali v, deželno bolnišnico v Ljub-jano. Abnormalni piščanec. Gospa F. 3evc, poštarjeva soproga iz Bo-linjske Bistrice Je dala valiti koklji iajca. Pred nekaj dnevi pa je padlo z gnezda neko jajce in se je razbilo. V njem pa se je nahajal že precej razvit piščanec z debelo glavo iz z dvema kljunoma. Pač redka pri-cazen. Kurji prijatelj iz Šiške zdaj slav« noznani steber Orosyeve pevske družbe se bo 6. in 7. t. m. pred novomeškim okrožnim sodiščem zagovarjal. kako je med Dolenjci in Gorenjci lovil tičke, ki spadajo v red perutninarstva. Zanimiva sodba zaradi motenja vere se je vršila pred novomeškim okrajnim sodiščem. Obtožen je bil sliko Persetič, ki je živel dolgo let v Rusiji in se je pred kratkim vrnil domov na Vinico. Ker ga je viniškj župnik imel na sumu. da on piše v napredne liste, ga le iz samega maščevanja ovadil, da je pci velikonočni procesiji stal pokrit na cesti. Zanimivo je pri tem razmerje tega župnika z županom, kar je prišlo pri tel priliki v blamažo obeh. na dan. Natančneje poročilo sledi. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1913 je 229 strank vložilo 127.265 K 82 vin., 229 strank vzdignilo 109.838 K 47 vin., 19 strankam se je izplačalo posojil 54.960 K. Denarni promet 609.730 K 89 vin Šestkraten umor. Knjigovodja Lengs v Sejni na Ruskem ie 2. ma-a t. 1. iz ljubosumnosti usmrtil svojo ženo, svojo triletno hčerko, svojega tasta, svojega zeta in njegovega sina, nato se je pa sam sodniji predstavil. Ljubljana. — »Domovina«. Ker so za današnjo dobrodelno predstavo za »Domovino« vse vstopnice razprodane, se na željo občinstva predstava v nedeljo ponovi. Predprodajo vstopnic ima tobakarna Šešarkova. Garderoba je samo v parterju na levo. Dame, ki žele sodelovati pri Uirltcrn TTTTratliro, -an prlno«' blago v soboto od 4.-5. ure popoldne v gledališče. — Pri današnji predstavi »Domovine« bodo prva točka tri žive slike po Zupančičevi pesmi »Cez noč, čez noč«, prirejene pod vodstvom gospodov Ivana Vavpotiča m Josipa Počivalnika. Prva nam predstavlja spečo naravo, katero izne-nadi čez noč pomlad (Marj. Koka-Ijeva), v njenem spremstvu je pa rosa (Nada in Ruša Kochova. Martina Seunigova ter Herta Svarova). V drugi sliki vidimo speče cvetke, h katerim pripihlja sapica ( Slavka Kochova), vsako poljubi in poboža, da se’ začno vzbujati. V tretji slik! ie pa narava že vzbujena, vse cvetke so žive. rajajo, plešejo in vriskajo, vmes pa frfotajo krasni metuljčki (Mihec Kochov, Valdi Popovičev. Zdenko in Fedja Švigljev). Kot cvetke nastopijo Vanda Uešičeva, Božena Kokaljeva. Vera Popovičeva, Metka in Lina Škofova, Rut Vavpotičeva, Mira in Pavla Widro-va ter Cvetko Švigljev.^ Žive slike nam bo pa ob roki nebeških Zupančičevih stihov tolmačila gospica Mici Seunigova. Za »Domovino« je daroval 20 K g. podmaršal Lavrič pl. Zaplaz na Dunaju, ker se ne more udeležiti današnje »Domovini« posvečene prireditve. Njegovemu lepemu zgledu naj bi Sledili tudi ostali slovenski rodoljubi! — Javen ljudski shod je priredil včeraj v veliki dvorani Mestnega doma izvrševalni odbor na-rodno n&prcdnc stranke, oliod jc otvoril župan dr. Tavčar, ki je pozdravil obilne udeležence shoda in podal besedo državnemu poslancu dr. Ravniharju. Govornik je obrazložil v temeljitem govoru z gospodarskega stališča atentat deželnega odbora na mestno občino ljubljansko v zadevi električne centrale ob Ljubljanici. Splošno ploskanje na vseh straneh in »živijo« klici šobili gosp. poslancu v zahvalo za njegov izboren govor. — Župan se ja zahvalil govorniku in je podelil besedo občinskemu svetniku Rasto Pu* stoslemšku. ki je nato podal sledečo resolucijo: Zborovalci, zbrani dne 2. inaja na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani izjavljajo, da smatrajo posest vodnih sil ob Ljubljanici v gospodarskem oziru za žlv-ljensko vprašanje ljubljanskega mesta; protestirajo zategadelj proti poskusu deželnega odbora, da bi to vodno silo ugrabil legitimnemu upravičencu. . mestni občini ljubljanski. ter poživljajo vlado, nar razsodi Brez ozira na desno in levo, ravnajoč se samo po načelih pravičnosti, nepri- stranosti in poštenosti v tem spornem vprašanju v prilog mestni občini ljubljanski kot edino faktičnemu upravičencu.« Nato je poprijel za besedo župan dr. Tavčar, ki je v jedematih besedah pojasnil strankarsko strupenost deželnega odbora napram mestni občini. Namen shoda je. da se z vso ogorčenostjo protestira proti takemu in tudi vsakemu postopanju te yrste deželnega odbora napram mestni občini ljubljanski. Radi dr. Šuštrešičeve politike si Ljubljana ne da vzeti svojega vsakdanjega kruha. Sledilo je viharno odobravanje in »živijo« klici. Župan je dal nato resolucijo na glasovanje. Bila je sprejeta enoglasno z vzkliki. Župan se je nato zahvalil za obilno udeležo in je shod zaključil. — Stojnice pred rotovžem. Zadnje dni so se pred mestno hišo utaborile manj ali bolj jezične amacon-kc-bianjevke in postavile šotore stojnice. Prijetno je gledati ta »tabor« pred mestno hišo in človek si skoro želi, da bi te stojnice ostale še naprej tu, kakor »nekdaj v starih časih, ko je res prav luštno blo«. Morda bi kazalo o tem nekoliko razmišljati! — Obrtne vesti. Nanovo so Pričeli izvrševati obrt meseca aprila t. L: Antonija Praček, Sv. Petra cesta št. 47, posojevanje koles in prodaja istih; Kastelic & Žabkar, Dunajska cesta št. 48. livarna železa. strojno in stavbno ključavničarstvo na tovarniški način; Ivan Kacin. Zaloška cesta št. 7, izdelovanje harmonijev: Oksen Foradjedan. Mestni trg št. 8, prodaja preprog in vezenin; Alojzija Legat, Slomškova ulica št. 13. trgovina z mešanim blagom; Dragotin Dinter, Sv. Petra cesta *t. *>5, brivski in frizerski obrt; Josip Mrak & drug. Rimska cesta 5, pekovski orbt; Robert Wal-Iand & Makso Černak, Dunajska cesta št. 33, trgovina § kavinimi su-rogati na debelo; Anton Novak, Selenburgova ulica št. 7, trgovina s čevlji, pasto, ščetkami, podpetniki in z zaponkami; Jakob Pogačnik. Marije Terezija cesta 16, mirzarska obrt; Marija Primožič, Rimska cesta 16, prodaja voščila in snaženje Stanovanj; Aleksander Hoger. Lat-termanov drevored, gostilničarski in krčmarski obrt; Tomo Korbar, Kopališka ulica št. 12. gostilničarski in krčmarski obrt; Ferdinand Ne-žima, Križevniška ulica št. 7. trgovina z mešanim blagom; Katarina Snoj, Vodnikov trg, prodaja zelenjave in sadja: Benedikt & Co.. Prešernova ulica št. 3, trgovina z mešanim blagom in Marija Lautar, Prisojna ulica, prodaja živil, slaščic, sodavice, igrač in galanterijskega F . aJ. ~~ Ddglasili so pa: Oksen •adjedjan, Mestni trg 8, prodaja Preprog in vezenin; Frančiška Keber, Poljanska cesta št. 15, izdelovanje čistila za čevlje; Friderika Kessler, Dunajska cesta 2, trgovina S platnom, perilom, preprogami in zastori; Avgust Žabkar. Dunajska cesta 48, železolivarna in strojno in stavbno ključavničarstvo na tovarniški način; Lucija Kopač, Metelkova ulica št. 4, gostilničarski in krčmarski obrt; Ivan Belič, Dunajska cesta 8. fijakarski obrt z uporabo avtomobila in Ludovik Schubert, Poljanska cesta 89. trgovina z živili. — Zanimiva poskušnja bo jutri ob 9. dop. pred »Mestnim domom« in sicer se bo gasil ogenj brez vode. Pa ne morda z vinom, ampak s posebno pripravo, ki se ji pravi Theo. Poskušnjo izvrši ljubljanska požarna bramba in si jo lahko vsak ogleda. — Aparat »Theo« uduši v tre-notku vsako gorečo tvarino, med drugim tudi smolo, petrolej, špirit, bencin, plin za svečavo, acetilen, . požar v slučaju električnega kratkega stika in sploh vse. Ta gasilni prašek Theo-aparata se imenuje »The-olin«. Theolin je suha, popolnoma neškodljiva snov, ne pušča nikjer nikakega sledu in ne pokvari predmetov, kakor se to zgodi, ako se gasi z vodo. Z aparatom se zelo nrepnsto ravna. Aparat ima na pokrovu pritrjen obroč in ž njim se obesi »Theo« na stenski žrebelj. Ko nastane ogenj potegni aparat navzdol, tako da ostane pokrov na žreb-Iju. nato pa krepko vrzi prah iz aparata na ogenj, ki takoj ugasne. Theo ?ndia* vsak’ še tako velik ogenj, “rž y0i,rs, '.ek?£e 2orlK »n mm m bencin itd.) ali plin in elektrčnaV prekaša adatno 'It' brave. s katerimi se je Kasi1o „' močjo kislin in sličnih tekočin, La" je«; 'vrhutega" je nastopilo moštvo z večimi novimi močmi in eno rezervo. II. moštvo »Ilirije« je nastopilo isti dan proti tukajšnji »Concordiji«. Moštvo je igralo z dvema rezervama in podleglo 5 2. V nedeljo, 4. t. m. igra I. moštvo »Ilirije« proti »Concordiji«. Tekma bo zanimiva v vsakem oziru; »Ilirija« se predstavi Ljubljani v novi letošnji sestavi in »Coneordija« je pokazala v četrtek, da razpolaga s prav dobrimi igralci. Tekma se vrši ob vsakem vremenu ob 5. uri popoldne na igrišču v Tivoliju; vstopnina 40 v, dijaki 20 v. — Z lestve padel. 571etni oženjeni zidar in posestnik Franc Urbanc iz Most je padel pretekli petek pri delu v tukajšnji deželni bolnišnici z lestve in se je na glavi smrtno nevarno poškodoval. — Napad. Pretekli petek je neki pijan fant na cesti v Selu pri Mostah brez vzroka napadel samskega delavca Jakoba Vrhovca in ga vrgel na tla. Na napadenčeve klice na pomoč je prišel neki pleskarski pomočnik, ki je Vrhovca rešil s kritičnega položaja. — Otrok utonil. Včeraj med obedom je zašel enoletni sinček posestnika Čebularja na Stranski poti v Trnovem v greznico. Po dolgem iskanju ga je našla mati v jami, iz katere so ga izvlekli mrtvega. — Umrli so v Ljubljani: Lucija Bižal, bivša služkinja. 73 let. — Albertina Graul, zasebnica. 52 let. — Josip Mikoda, zasebnik, 77 let. — Marija Grabenšek, mestna uboga, 77 let. — Radi pomanjkanja prostora poročamo o razmerah v Mostah v jutrajšnjem »Dnevu«. — Kinematograf »Ideal«. Grof »Montecristo«, ta senzacijski film se bode predvajal od danes do pondelj-ka v »Kino-Ideal«. To vzorno ameriško delo bode gotovo vsakdo obču-doval. Tudi ostali spored obstoji iz samih dobrih slik, kakor: 1. »Gau-mondov tednik«. 2. Med pol 5. in 5. uro. (Zanimiva drama v 2 delih iz modernega časa. 3. Spomini na ljubezen. (Amerikanska drama. 4. V Dolomitih. III.serija. 5. Naramnice. (Kolorirana veseloigra.) 6. Basso, čudežna opica. (Komično.). 7. Fantičkov prvi doživljaj. (Komično z najmlajšim igralcem sveta. V torek »Črna grofica«. (Kolorirana senzacij-ska drama.) kor tudi vse one, ki so sedaj splol mio v rabi. S tem aparatom se bo lutri delala preskušnja. Aparat je amerikanska iznajdba. m S‘ >>If!rRa« je igrala 1. t. klubu agr mPr? Hrv- akad- šport-m podlegla v razmerju 9 : 1. ua Je to prva letošnja tekma »Iliri- na automobilskj zvezi Celje - Ljubljana. Odhod. Dne prvega maja je stal pred »Figovcem« velik automobil, okrašen z zelenjem in s trobojnicami. Ljudje so ga z zanimanjem ogledovali. Olcoli treh so se začeli shajati potniki in izletniki, ki so se hoteli peljati. Dan je bil krasen in kdo bi si ne privoščil malega izleta. Ako se je kdo bal, da bi se ne prevrnil, smo mu povedali, da je vsak potnik, ki se vozi v automobilu takoj zavarovan proti nezgodam in da dobi takoj odškodnino, če se mu kaj pripeti — če pa se ubije, dobijo sorodniki zanj 20.000 kron. Torej vsak lahko brez skrbi zaupa kosti svojega rojstva temu automobilu. Zato se je začel ob treh voz hitro polniti in naenkrat nas je bilo preveč. Ker so se hoteli nekateri peljati le do Posavja ali do Ruskega carja, smo videli, da bo najboljše, ako pelje do »Carja« dvakrat. Voznik in potniki so s tem soglašali. Na cesarski cesti. Nejevoljno se je stresel veliki voz, ko je šofer spustil v njegove žile življenjsko električno silo — kakor da bi se bal dolge poti — potem Pa je zdrdral po Dunajski cesti. V vozu nas je bilo nad dvajset — pa je takoj zavladala dobra volja. Do Ruskega carja smo rabili ravno 8 min. Pri »Carju« smo izstopili in smo se po stari dobri kranjski navadi pokrepčali. Automobil pa je zdrčal nazaj v Ljubljano in se je kmalu vrnil napolnjen do zadnjega kota. Novi načrti. Oni, ki so hoteli ostati na Posavju, so izstopili — in mi smo zasedli prostore. Bilo nas je zopet polno. Videli smo, da bo primerno, ako bo vsako nedeljo vozil automobil ljudi na Posavje. Pravijo, da se bo to zgodilo. Nas mora le veseliti, da je slovenska družba vzela podjetje v roko in bo baje preskrbela vsako nedeljo automobile za izlete. Torej Ljubljančanom pridejo novi časi. Naprej! Ko smo bili srečno vsi v vozu, je zdrdral automobil naprej preko mostu čez Črnuče — kjer smo se ustavili. Postaje za automobil bodo namreč pri večjih gostilnah. Na gostilnah je napis Auto-postajališče. Automobil se ustavi seveda samo, če Je treba. Na svoji prvi poti pa se je spodobilo, da se je ustavil povsod. Pri vsaki gostilni je bilo mnogo domačinov, ki so nas pozdravili. Po par minutah smo že drdrali naprej. Starodavni spomini. Cesta med Ljubljano in^ Celjem čez Trojane je starodavna. Že Rimljani so imeli to zvezo. Pot s Trsta na Dunaj je šla tod skozi. Ko je šla južna železnica ob Savi — so ti kraji ostali izven prometa — včasih pa Je bil ravno na tej veliki cesti največji promet, kar dokazujejo ve|ike gostilne s hlevi, ki stoje kot spomeniki nekdanjih časov ob cesti. Lepa naša domovina. Z novo automobilsko zvezo se bo zopet poživil promet na tej starodavni cesti. (Cesta je lepa kakor naše kraške ceste). Ob enem pa bo lažje dostopna zelo lepa stran naše domovine. Naš automobil beži. V vozu je zabavno in veselo. Že smo pustili za seboj Domžale in Dob. Na severu se bleste Kamniške planine. Hitro izginja za nami vas za vasjo. Na desno se prikaže prijazna Limbarska gora... Kraj, po katerem se vozimo, je romantičen in je dal nekaj mož: Koseski, Andrejčkov Jože, Krsnik i. dr. Z leve strani nas pozdravlja prijazno Brdo. Nova postaja. Izstopili smo pri g. Rusu v Št. Vidu in se za trenutek pokrepčali. V Črnem grabna. Že v Trzinu se človek spomni na rokovnjače, pa naj nam Trzinci ne zamerijo kakor zadnjič, v Radomljah je živel Boječ, v Črnem grabnu pa pride nam nehote v spomin oni dogodek iz Jurčičevega romana. Naš automobil je drdral naprej, počasi se lepa dolina zoži in^po-slej se vozimo po ozki dolini: Crm graben. Koliko starih spominov je v njem. Roparjev dandanes ni — pa automobil bi najbrže tudi ne napadli — zato se bo vsak vozil brez skrbi. Cesta gre počasi navzgor. V Blagovici smo. Na Trojanah. Trojane so znan klanec, ki so se ga bali vsi vozniki. Takoj od Blagovice se začne cesta viti navzgor. Koliko je tu trpela živina! Automobilu pa je vseeno — navzgor ali navzdol — brez truda beži naprej. Pot gre po ovinkih Čimdalje bol] navzgor — svet se odpira. Krasen razgled. Bližamo se vrhuncu prelaza, ki je najvišji prelaz na tej cesti. Na vrhu so nas veselo pozdravili. Tudi mi smo izstopili in smo spili vsak en kozarec. Vransko. Od Trojan naprej gre cesta počasi navzdol, potem je zopet par klancev. Med tem smo prestopili že mejo. Na Štajerskem smo^ Zato smo zapeli tisto: »Pojdem na Štajersko.« Daleč čez griče in doline leži svet pred nami odprt Prijetno je na teh gorskih višavah. Se par ovinkov in na Vranskem smo. Lep prijazen trg. Ljudij polna cesta, gasilno društvo v paradi. Malo smo postali in že smo drčali naprej navzdol. Pred nami leži Savinjska dolina. Po polju naokrog se začne hmelj. Ustavili smo se pri gosp. Apatu, ki je bil menda vodilna sila novega podjetja, in že smo drdrali naprej proti Celju. Celje. Med tem se je zmračilo. V vozu je vladalo veselje. Drdrali smo naprej in smo obstali v Žalcu. Tudi Žal-čani so nas veselo pozdravili. Zadnja velika postaia. Še par minut in smo v Celju. Celje je znano nemčursko gnezdo — toda podjetnost Slovencev mora prej ali slej zmagati. Zato smo bili veseli nove automobilske zveze, ki kaže našo podjetnost in smisel za napredek. V Celju je glavna postaja pri »Belem volku«. Novo življenje. Automobilske zveze se danes ustvarjajo povsod. Ljudje so se naveličali večnega in brezuspešnega moledovanja za železnice. V nekaterih ozirih ima automobilska zveza celo prednost pred železnico: promet se pospeši (od Celja do Ljubljane vozi 3ure) in konečno ni drago (Celje-Ljubljana 5 K 40 v). Po krajih. kjer gre automobil, pa zavlada novo življenje. Zato ni dvoma, da ima nova zveza za te naše kraje — ki so razmeroma bogati in lepo razviti — velik pomen. Kakor slišimo, bosta vozila dva automobila vsak dan sem in tja — ob nedeljah pa se njima pridruži še poseben izletni automobil. Vožnja je zelo prijetna in ljudstvo se bo kmalu privadilo na novo napravo. — Taka je bila torej naša prva vožnja. Poslej pojde avtomobil vsak dan ob osmih iz Celja in pride v Ljubljano ob 11., iz Ljubljane odide ob 4. uri in ie oh v Celju. ia telefonska in brzojavna poročila. Kronski sv el se n! vrš! L, — Londonska konferenca preložena. — Razven od Dunaju vidijo povsod položaj izboljšan. Kralj N-kola izroči Skader proti odškodnini, o kateri bo sklepala v P o n d e i j e k londonska konferenca. — V Albaniji vedno večje h o m a t i j e. Kakor je bilo že po včerajšnjem poročilu pričakovati — res ni prišla poslaniška konferenca v Londonu do nobenega sklepa in je bila zato preložena do pondeljka. Francija in Rusija ter Anglija, vse tri države so bile prob prenagljenim korakom; ker je pa sir Eduard Grey namignil, da se kralj Nikola uda in da izprazni Skader — se položaj vsied preložitve konference ni poslabšal, imenoma počaka Avstrija s svojo akcijo še do pondeljka, čeravno se je preje grozilo, da se nastopi že v četrtek. Za včeraj napovedani kronski svet se n> vršil — pač pa se je vršila skupna ministrska seja, kjer se je obravnavalo skadersko vprašanje in eventu-elne odredbe glede Albanije. Glede Albanije je prišlo med Avstrijo in Italijo do posebne zgodovinsko važne pogodbe, v katerj sta si obe državi odmerili interesni sferi. Na podlagi te pogodbe je eni kot drugi državi omogočeno zasesti Albanijo, severno Avstrija in južno Italija in to v svrho — da se urede razmere, ki so postale sedaj tam prav razorane, ker ni pojasneno razmerje med Džavid pašo in Essad pašo na eni strani in provizorno albansko vlado na drugi strani. Dejali smo, da se interesna sfera Italije nahaja v južni Albaniji. Tu se vsled nasprotja grških in italijanskih zahtev pripravlja drugi, morda nič manj nevaren konflikt. Italija žuga, da raje Grški vojno napove, kot da bi dovolila, da pride albansko obrežje, ležeče proti otoku Krfu, v grške roke. Položaj ni poslabšan — nasproti: v Parizu sodijo, da se v pondeljek vse poravna; do takrat, da odstopi kralj Skader, konferenca se ‘oo pa posvetovala o odškodnini. Na Dunaju pa nočejo o tem ničesar slišati, groze in govore, da se je položaj — poslabšal, to pa radi ne-povoljnega odgovora kralja Nikole. ODGOVOR NIKOLE. » Pariz. »Agence Havas« poroča iz Londona: Črnagora je na dernar-šo velesil odgovorila, da spoštuje velesile, kar pa tiče zavzetja Skadra, s tem velesil ni hotela izzivati, in obžaluje. ker še ne pozna nameravanih mej Albanije. Sklicuje se na 24. apr. izročeno obvestilo zaveznikov in si pridrži pravico, da se o Skadru pogaja med mirovnimi pogajanji, ko se končno meje Albanije določijo. (To je bil prvi odgovor kralja. Ker je pa Srbija opozarjala kralja, da bi bil sedaj neztniselno izzvati vojno in je obljubila kralju del svojega ozemlja kot odškodnino za Skader. je kralj poslal črnogorskemu delegatu Popoviču drugih instrukcij, na podlagi katerih je Popovič Edu-ardu Greyu sporočil, da je kralj pri- pravljen predati Skader proti odškodnini.) »VOJNA RO AVSTRIJI PRAGO PRIŠLA.« Farfz, 3. maja. S Cetinja »e poroča: Kralj Nikola !« večjim vaiaim političnim osebnostim dejal, da stlina namena kljubovati, misli pa, |a SC g? Avstrija ne smela znasliltf. Ce prične Avstrija vojno, bo rdc®r zmagovalka, toda zmaga ji b 'S5 Cenike franke In zastonj! Pozornost vzbujajo nizke cene naših elegantnih in trpežnih čevljev Tovarniška zaloga čevljev «^ znamka A. F. C. 0. (Josip Hočevar.) Ljubljana, f V Stritarjeva ulica 3. v/ < 2. S5 S9 SL S? to n o m "O O PL & < m p, £0 »ST S 2 O h SEL B'B & ©op a- to o o — ^ EL to Pošljite naročnino, ako je se niste! Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. (ilasovlr je, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-OUnce 92. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene 'nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.____________ Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob, in če mogoče z nekoliko tvrfa se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pisarno«. Sprejme se gospode na dobro meščansko hrano. Naslov v »Prvi janenčni pisarni«.___________ Otročja posteljica in vožiček se proda. Hrenova ulica štev 17. I. nad. Kavarna ^S^odprta celo OostilnaN^Vj/ Fiorijanska ulica št. 6. \ r 6 HP Model 1912, z dvojno prestavo ter priklopnim vozom se radi odpo-tovanja ceno proda. Josip Vesel, Ljubljana, Prešernova ul. 20-24. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. ; FR. P. ZAJEC ^fubljana, Stari trg št. 9 priporoča kot prvi slovenski JzpraSani in oblastveno koncesijoniranl optik in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere ' vseh vrst. Očala, ščipal-nlki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ! Prodajo ! se prav dobro ohranjeni in sploh vse za knjigoveško obrt potrebne utenzilije. Več se poizve v pisarni g. Fr. Novaka, odvetnika v Ljubljani. Lasne kite najflnejše kakovost! po 5, 7, 9 In 12 kron —vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec In lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). Izdeluje vsa iasničarska dela solidno in okus-no. Kupuje zmešane in rezane ženske lase JFfd ne pomagal Edina in največja zaloga najnovejših in pM avtoutaSov je v Ljubljani Sodna ul. 5. Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4*— sedaj samo po K 1- Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd. Laška kuhinja ■v Hjj-u-Toljaril- Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco, za birmo ■■ Kdor hoče dobro in poceni kupiti naj se potrudi v »Angleško skladišče oblek“ kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke In deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije In oblek za gopode. Postrežba točna! Cene priznano nizke! O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. FE AN KRAIGHER Icrojašlri mojster Groepositea, -mllca, štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. Ustan.OTrlJ eno 1B7©. Telefon štev. 60. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Radi prevelike zaloge blaga dajem 201 popusta vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, -Ljubljana, Mestni trg št. j Izgotovljene obleke površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini „Pri Škofu“ v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — Stalne nizke cene. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. Ustanovljene leta 1900. ■huiiiimi Odlikovana ■■■■■»■ih Pub 1906. Undoa I90&. , j, " i> blavn. občinstvu _v ;mestn In na deželi vljudno priporočam naj.ve’zalogo krasnih m •»•S. o t> Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. == Cene brez konkurence. === V zalogi je vedno do 600 kosov od Z do 60 K komad, tako, da »i vsakdo lahko Izbere. Fr. Iglič • • • • Ljubljana • • Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v L nadstr. ! Za birmo! Za nakup solidnih in priznano dobro idočlh švicarskih „Union“ ur, zlatnine in srebrnine, se priporoča tvrdka F. ČUDEN Ljubljana, Prešernova ul. 1 Lastna tovarna ur v Švici. Olnvni CESIK h žepnim koledarjem sa pošilja zastonj. V mešani stroki izurjena, zanesljiva prodajalka stara 20 let, išče službe za takoj ali pozneje v Ljubljani ali okolici. Naslov v »Prvi anončni pisarni*. Ustanovljena leta 1831. Ustanovljena let« 198L Maj večja zavarovalnica avstro-ogrske države C IfrilMfflMMSlI Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. i Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseli mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 miljonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1063 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 miljonov kron. Rez. fond nad M K 1,000.000. “P Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva uliea štev. 2, (lastna liiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane M. W _1 JL (6 Po relikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. 95^-B-iJtrn. W M.** države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi* Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani žigar pbS mlastnl v Gosposki ulici št. 12. Pozori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin! pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!